Poitnina plačana v gotovini. Sped. in abb. pot. t Gr. scMMien>iioEc UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Leto II. Štev. 31 Ljudski glas -božji glas Že Latinci so pravili: Vox jpopuli, vex Dei.-Glas ljudstva je božji glas. In to ja res, če rečenico -prav razumemo. Bog je namreč človeku dal pamet in nespremenljive zakone, .po katerih ga zdrava pamet >vodi do spoznanja resnice. Staro jpravilo je tudi, da »več oči več vidi«. Ta rek nas spominja na to, da je naš um omejen in da so naše spoznanje izpopolnjuje oh izkušnjah, in-spoznanju drugih ljudi. — Torej če mnogo ljudi kako stvar mirno opazuje in o njej razmišlja in če vsi ti ljudje , pridejo v .dotičin stvari!t do enotnega zaključka, ho ta zaključek. pač pravilen in v toliko glas hožji. Da moremo roči o iljudskem glasu, da je hožji glas, .je treba torej, ■ da nastane ljudska sodba o kaki stvari na .podlagi svobodnega In mirnega opazovanja ih razmišljanja nmogih ljudi, ki iso obdarovani z zdravo in razvito pametjo. Tilko se je javil ljudski glas pri Judih, ko so ina cvetno nedeljo poveličevali Kristusa: Hazana binu Davidovemu, blagoslovljen, ki pi*ihaja - v imenu Gospodovem! Je pa mogoče, da glas, ki prihaja' iz ljudstva, ona ljudski, ampak Jo glas, ki se je od zunaj ljudstvu vsilil in ga to ponavlja. To ne je zgodilo na Veliki petek, ko .jo ljudstvo vpilo »Križaj ga'«. Na cvetno nedeljo je ljudstvo govorilo iz-svojo pa-' meti na podlagi izkušenj m svojih lastnih opazovanj. Na .Veliki petek je pa govorilo nahujskano ©d lažnivih in strastnih Kristusovih sovražnikov. Ta dan ni govorilo ljudstvo iz lastnega spoznanja, ampak iz od zunaj vsiljenih krivih spoznani j in . strasti. Danes se veliko govori o »glasu ; ljudstva«, o »volji ljudstva«, o »sodbi ljudstva« itd. Ali je res vse •to iz ljudstva? Če fci vse to bilo pravi ljudski glas, bi morali reči, da je •tudi božji glas. ;.Na žalost pa mnogo tega, kar so imenuje danes ljudsko, nikakor ni; ljudsko, ampak je ljudstvu kratko malo tuje čin nemalokrat Itar naj bolj -zoprno. ■To dni je spet velika .množica ro igovilila po mestu. Pa smo vprašali tega ju onega: »Po kaj ste pa danes prišli? Za kaj pa danes (demonstrirate?« Odgovor je bil redno sledeči: »Kaj vemo, od dela so nas na podili staii! Bog vedi, kaj hočejo. Da bi bilo že .enkrat konec tega stalnega razburjenja in sramot, ki si jih delamo s temi rečmi pred svetom« 'To je ljudski glas in no vpitje po cestah —■ od plačancev naročeno in z grožnjami ljudstvu vsiljeno. Kdor te malo pozna razmere v deželi, ve prav dobro in niti najmanj ne dvomi, da glas, pravi in resnični jglas ljudstva še živi v deželi, a ne ll-o'i manifestacijah' in ne na mitingih. In ta pravi ljudski glas, ki jo božji glas, nas zanima. Ta glas bi radi večkrat slišali in bili njegovi glasniki. V našem listu najdeš najbolj ne posreden glas ljudstva v seznamu darov, ki jih prejemamo. Toda radi bi slišali še kaj več iz ljudstva. Za to bi želeli uvesti kotiček »Ljudski glas, božji glas.« Sporočite nam, kaj misli in govori naše ljudstvo, ko ne govori pod bičem duševnih trinogov; ko misli samo iz sobe, po svojih lastnih izkušnjah in spoznanju. Ljudstvo govori, kor gramofonskih plošč smo siti do vrha glave! KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Poitni čekovni račun V. ll/SOft GORICA DNE 1. AVGUSTA 1946. Cena L. 4.— ffl IZ ŽIVIJEHJA Stanje katoliške Cerkve na Poljskem Na Poljskem, kot je vsem znano, vodi v glavnem politiko komunistična stranka, čeprav puste še pri življenju tudi stranko, v kateri so organizirani zavedni katoličani. Tej pa dela vlada vedno večje težave. Na Poljskem je zelo omejena svoboda vzgoje in sirjenja katoliške vere potom tiska. Najhujše pa je siunjo katoliške Cerkve v vrihodnih predelih, ki so.,jih Sovjeti priključili ZSSR. V teh predelih živijo katoličani dveh obredov: vzhodnega, h kateromu pripadajo Ukrajinci in Belorus.1,ter latinskega, h kateremu spadajo po večini Poljaki. Na tem področju so bili aretirani vsi škofje iu mnoge duhovnikov vzhodnega o-breda, dočim so bili katoliški škofje iu duhovniki rimskega obreda izgnani. Takoseta morala zapustiti svojo iškofijo škofa iz Vrine iu Pin-ska im-se umakniti na poljsko ozemlje, na katerem .je ostal majhen del njunih škofij. Na Poljskem samom pa je bilo v /■udnjem času imenovanih 8 novih škofov, da nadomestijo one, ki so pomrli po nemških taboriščih ali doma med svetovno vojno. Kardinal H Um d, ki ga Slovenci dobro poznamo, ker je bil dvakrat v Ljubljani kot papežev legat na jugoslovanskem evharističnem kongresu in na lui gre.su Kristusa Kralja, je postal nadškof v poljski prestolnici /aršavi. Vzhodni del Poljske, ki je lil priključen Sovjetski zvezi, je brez katoliških škofov. Poljska sama pa ima zdaj močno cerkveno načelstvo, ki 'bo skrbelo za Cerkev tudi v teh časih, ko jo hoče farezbo-š1VO zatreti na vse načine. '(Čeprav razmere niso nikakor rožnate za Cerkev ma Poljskem, vendar je upa ti. da Ibo stala neomajno, ker poljska) ljudstvo je verno in posebno časti preblaiženo Devico Mastijo, ki :.jn razsodna javnost ve, da Slovenski Primorec obsoja vse laži. vse sovraštvo vse obrekovanje, vse nasilje — vsako bratomorno klanje, naj prihaja od koder koli, in da zato nikdar ni in nikdar »e bo mogel odobravati nobenega terorističnega dejanja ne teroristične organizacije. Naše geslo je: IKK A IN NAROD! Nase orožje: LUČ IN LJUBEZEN. Kdor se s tem geslom in s takim orožjem ujema, je naš. 'Vse druge odklanjamo in odklanjamo vsako odgovornost za njihovo delo. Miselnost ijili ruskih krogov Jutri 2. VIII. bo v goriški štol niei ob 9.15 zvečer slovesna ura češčenja. Pridite, molimo! Pol(-*g zmuhtio miselnosti q os.eb-j osti sloveku, ki jo bojjševiki poslavljaj« skoro na raven domače živali, a .io Zapjid pod vplivom krščanstva ceni pravilneje, je med vladajočimi krogi v Rusiji na drugi strani zopet razlika glede ocenjevanja narodnih voditeljev. Kakdr navadne državljane podcenjujejo in jih imajo za, maso, ki se mora dali slepo vodni, tako sebe in so-druge višjih vrst nadccnjujejo in smatrajo, da je vsaka kritika vladnih osebnosti že izdajstvo »nad ljudstvom« in izdajstvo države same. Zato jo vsaka časniška vest, ki sme biti tam tiskana, prej strogo cenzurirana, da no razburja dušne uravnovešenosti sovjetskega ljudstva. Zato jo morajo tudi vsi časniki ponatisniti z istimi prej od cenzuro dtrvoljenimi besedami. Le hvala in pri, nanje vladajočim sme zagledati Beli dan, vsaka njih kritika, ki pa je zaradi cenzure nemogoča, !d bila reakcija in izdajstvo. Kritizirati so sme kvečjemu delo vaških -odborov, nižjih podrejenoev, a Bog no daj kaj takega proti vladarjem -diktatorjem. V tem oziru si lahko Mussolini, Hitler — ki sta imela »sempre ragione« — in boljševiški vlastodržoi dajo kar roko. Diktator- stvo jso absolutizem sta pač povsod enaka. Zapadne demokracije pojmujejo to stvar drugače. Ne podcenjujejo osebnosti vladanih, ne nadcenjujejo in no obožujejo vladajočih. Tam je kritika javnega dela načelnika države ali predsednika ministrov ia-vsega vladnega aparata ne samo prosta, dovoljena, ampak že naravnost samoumevna, ker prava demokracija dobro ve, da nihče ni nezmotljiv in du jo v vsaki vladavini opozicija tako potrebna, kakor je pri vozu potrebna zavora in pri stroju ventil, ki varujeta fe predmete pred poškodbami. Zato jo življenje v demokratičnih državah pestro, polno razgibanost, — seveda ne brez napak, ker ljudje še niso angelsko popolni, — medtem ko je življenje v boljševiških dikta turah duhomorno enolično. Vse jo strogo predpisano, kritika ni dopustna, državljan je stroj, ki mora na mestu, ki mu je odkazano po višji volji, vršiti svojo nalogo, če mu jc prav ali ne. Ako rnu ni prav, že vsomogočni državni aparat najdc sredstva, da mu bo prav. Kaj pravi pamet k temu? Na vsak način odobrava bolj način življenja za padni h demokracij, ki varuje svobodo državljana pri važnih so-odločitvah v državi in tudi v kritiziranju in celo odstavitvi vladnih mož potom svobodnih volitev, kot pa človeka nevredni način življenja v »progresivnih demokracijah«, ki so državljanom nastavilo ključavni ce na usta. Odpreti jih smejo le za živio-klice vsemu, kar ukrenejo njih vladarji, — Včasih se nam zdi, da jo to pravična kazen božja za mo tlemi samozavestni svot, ki se se Bogu ni maral podrediti. In Cerkev kaj pravi? Da ne sme mo oboževali nobenega človeškega b.tja in da je dovoljeno, javno de lovanjo v dostojni in pravični obli ki tudi javno kritizirati, so družiti v opozicijo proti vladi in po postavni poti tudi vreči eno vlado in si iz brati drugo. Poslušajmo pamet in Cerkev, pa bomo pravo zadeli in prav razumeli sedanje dogodke v svetu. Soški tednik piše... Goriško anltotiči ljudstvo ostro obsoja uboj zamiep vojaka V bližini doberdobskega jezera je bil napad na ameriški jeep.. Vojak -vozač jo bil ubit, ranjena pa en vojak in poročnik. Povodom tega zločina in drugih napadov na Goriškem jo gospod major J. E. Long, guverner goriške-g.a področja, izdal proglas potom listov, v katerem meče krivdo za zločine vsevprek na celokupno prebivalstvo Julijske krajine in goričkega področja. zgodilo v Kielcah in se dogaja drugod na Poljskem vsak dan. Cerkev pa ni pri tem nič kriva. Program Srca Jezusovega v ameriškem radiu Ameriški katoličani so izuajdljivi. Znajo se poslužiti tudi najmodernejših sredstev za apostolat. Eno izmed teh je ravno »Program Srca Jezusovega« v radiu, ki ga je nekdo imenoval čudež. Ta čudež pa je čisto verska oddaja po radiu, ki se vrši vsak dan. Začne se zjutraj z vzklikom na čast Srcu Jezusovemu in duhovno mislijo. Nato molijo vsakdanjo posvolilno molitev v čast Srcu Jezusovemu in kako. drago molitev, ki so monja vsak dan. Zbor ali kak solist zapoje nabožno pesem. Sledi kratka razlaga krščanskega nauka, ki traja sedem minut. Za zaključek zopet malo muzike in l>ctja in nato ob zvonjenju zvona molitev angelovega češčenja. Vsa oddaja se konča z vzdihljajem k Srcu Jezusovemu. Ta program oddajajo več kakor TOOkvat na teden na več kot 200 postajah. Računajo, da imajo sedem milijonov poslušalcev. Vse to delo opravljajo za3tonj duhovniki in laiki, možje in žene. Radijske postajo tudi no zahtevajo nobenega plačila, ker dajo na razptf/ lago prt sti čas. Edini stroški so s pripravljanjem plošč in njihovim razpošiljanjem radijskim postajam iri velikim bolnišnicam po vsej državi. To je gotovo hvalevredno delo apostolata, ki ga vrše ameriški katoličani. Njegovi sadovi so včasih kar presenetljivi. Tako se je neka pro-testantinja spreobrnila na smrtno uro samo zato, ker je vsak dan poslušala »Program Srca Jezusovo ga«. Tudi bolniki so srečni, ko morejo poslušati besedo tolažbe v radiu. Tako je nekdo rekel: »Program Srca Jozusovega nam ne odvzame trpljenja, toda pomaga nam ga prenašati.« Ob zgledu ameriških katoličanov nam je žal le to, da ima tržaški radio II tako malo verskega v svojem programu: samo kratko pridigo ob nedeljah med deseto mušo. Ali bi nam ne mogli oskrbeti kaj več? Slovensko prebivalstvo Goriške in ostalo antifašistično italijansko ljudstvo najiskrenejo sočustvuje z žrtvami ter opozarja še enkrat zavezniško oblasti na protiljudsko teroriste, nad katerimi se zgraža in jih obsoja. Iskreno gonško ljudstvo ima čiste roko in nima nič skupnega s temi gnusnimi zločini. — Tako »Soški tednik« v svoji zadnji številki, dno 20. julija. Tokrat pa se popolnoma strinjamo! Zlasti poudarjamo, naj gospod guverner major J. E. Longr no deva vseli Primorcev v en koš. Resnično, nehinavsko, prav prisrčno, popolnoma iskreno sočustvujemo z žrtvami ter opozarjamo zavezniške oblasti na protiljudske teroriste, nad kate-ni so zgražamo in jih obsojamo in ki jih je gospod guverner imenoval — satanska zaloga. DUHOVNE VAJE ZA FANTE »odo v goriškcin Malem semenišču od 17. avg. zvečer do 21 avg. z,juti aj, če se jih bo priglasilo zadostno število. Priglasiti se je Teba do 12. avgusta na Škofijo. Vzdrževalnimi za vse dni je L 500 (pet sto). Vsak udeleženec mora prinesti s seboj kruli in sladkor. Pohitite s prijavami! Pridite obilnem številu! OKNO PALESTINA. V Jeruzalemu so hebrejski teroristi ob belem dnevu položili v podzemeljske prostore bri-' tonskega vojaškega poveljstva dina-mitne bombe, ki so velik del stavbe »Hotela kralja Davida« pognale v zrak m pod razvalino pokopalo o-krog fiO žrtev. Zdi se, da so zmerni voditelji judovskega gibanja zgubili oblast nad množico. Židovski list iz Jeruzalema piše: Na j večja grožnja našemu narodnemu obstanku prihaja iz samega našega naroda. — Zavezniki so tako podtalno 'cjno gledali doslej le bolj iz daljave po vseh od Nemca zasedenih državah: v naših krajih je delala sive lase i Italijanom i Nemcem. Zdaj jo bodo tudi sami proti sebi izkusili, ako ne bodo pravočasno pokazali zob nemirnežem. Angleži so razglasili v Jeruzalemu obsedno stanje takoj po atentatu. BEGUNCI. Po najnovejših podatkih je v Evropi črez 16 milijonov ljudi, ki nimajo več svoje strehe. Med lemi je 9 1/2 milijonov Nemcev, ki so se že ati so na tem, da se izselijo iz rodno hiše. Kako se vse maščuje že na tem svetu I Mednarodna ustanova za begunce išče prostora za te reveže v prekomorskih krajih. Kuj so vse Nemci rekvirirali? Neki Nizozemec je priglasil, da je na šel svojega slona, ki so mu ga Nom-ei odpeljali, v Hanovru in je zaprosil oblasti, naj bi mu ga vrnile. RIM. Predsednik UNRRE je pri tiskovni konferenci potrdil, da bo s koncem 1916 UNRRA ustavila svoje oskrbovanje sveta z živežem, da bo pa še prej poskrbela za potrebna umetna gnojila vsem prizadetim državam. Treba bo v 1. 1947, da bo do države same skrbno obdelale bvo-ja zemljišča, od katerih bo odvisela njih prehrana. NANKING. Na Kitajskem so se zopet začeli ostri boji med komunisti in četami osrednje vlade. ČEŠKOSLOVAŠKA. - Nekoliko presenetilo je, ko smo brali, da so v tej državi pri volivah zmagali komunisti. Pa če posmislimo, da jo v Češki industrija prvi in glavni faktor gospodarskega življenja in je le Slovaška bolj agrarna dežela, so temu ne bomo čudili. Danes je vsled komunistične zmage v vladi večina komunističnih ministrov (8), demokratična stranka ima 5 ministrov, ljudska stranka 4, narodni socialisti v,o 4 in socialni demokrati imajo 3 ministre. Poleg predsednika vlade, ki je komunist Klement Gott\vald, je v političnem kabinetu še od vsake stranke en podpredsednik. To jo o-bičaj, ki tvori veliko prednost češkoslovaškega političnega življenja. Smernice češkoslovaške zunanje politike je razložil zunanji minister Jan Mosarik prav kratko: Zvestoba Sovjetski Rusiji, prijateljski gospodarski odnošaji z zapadom in sosedi Marja tika. (13) Harjetica Prispela sta tako do Marjetičine-ga doma. Nikogar ni bilo ne na dvorišču ne v kuhinji. Šelo ko so njuni koraki udarili ob lesene stopnice; so se odprla vrata v zgornji sobi. Mama Marjeta jima je stopila naproti, nemalo začudena nad obiskom gospoda župnika. Kako je vendar zvedel, da je Marjetica bolna? »Otroka sta mi zjutraj povedala o Marjetici, pa sem jo prišel pogledat. Menda ni hudo, Marjeta!« je sočutno vprašal gospod. »Ravno nasprotnega se bojim, gospod, zelo slaba se mi zdi«, je tiho povedala mama Marjeta in skrila obraz v prodpasnik. Vstopili so v sobo. Marjetica jih je pogledala in se skušala nasmehniti. Ni se ji posrečilo. Žarela je v obraz, potne kaplje so ji lesketale na čelu. Prsi so se ji sunkovito dvigale, težko je dihala. Brez besed sta se približala gospod župnik in Pav- V SVET in izločitev manjšin iz državnega telesa. Notranja politika pa se bavi v pretežnosti z nacionalizacijo številnih podjetij, S 1. avgustom 1946 se vse vloge na vložnih knjižicah v Češkoslovaški republiki obrestujejo brez odpovedi z 2°/o in s trimesečno odpovedjo z 2 3/8°/o. Na južno zahodnem Slovaškem se je letos pričela žetev dva tedna prej kot lani. Pšenica je zelo dobre kakovosti in izgledi prehrane so zato boljši m sigurnejši od preteklega lota. Češkoslovaška je dobila od ZDA posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev, da bo tam nakupila bombaž za svoje prediluiee. JUGOSLOVANSKI POSLANIK v ZDA Sava Kosanovič je rekel, da se Jugoslavija ne bo spuščala zaradi Trsta v kaka dejanja, ki bi ogrožala mir in da tudi ne zbira čet, da bi Trst s silo zasedla, a da ne bo sprejela* nobene odločitve, ki bi' se no zlagala z življenjskimi interesi države. V Londonu in New-Yorku so srbski izseljenci imeli v cerkvah zaduš-nioo za pok. gen. Mihajloviča. ITALIJA. Načrt za mirovno pogodbo z Italijo predvideva, da bi država smela vzdrževati v bodočno sti pod orožjem -250 tisoč mož in 22 tisoč mornarjev, 4 večje vojne ladje, 4 križarke, 4 torpedovke, 16 torpednih čolnov in 20 korvet. Vse drugo vojno ladjevje bo ali razdeljeno med zaveznike ali uničeno. Dovolili ji bodo tudi 200 vojaških in 150 prevoznih zrakoplovov, ravnotako 200 tankov. Utrdb ne sme graditi ne na zapadni ne na vzhodni meji in ne na nekaterih otokih v Sredozemskem morju. Vsi njeni državljani brez razliko narodnosti, vere, jezika in spola morajo imeti neokrnjene svoboščine človeka: govora, tiska, verskega u-dejstvovanja, političnega nazora in javnih zborovanj. V ustavodajni zbornici je finančni minister Corbino povedal, da je v poslovnem letu 1945 1946 državnega primanjkljaja 350 milijard, a da ne mislijo tiskati nobene nove lire več, temveč bo treba izhajati s dosedanjim stanjem bankovcev; ša amerikau-ske lire bodo v notranjosti nadomestili z italijanskimi. Cene bodo morale pasti, in najkasneje v letu 1948-49 bo moral državni proračun biti izenačen glede dohodkov in stroškov. — Povedal je tudi, da ima en današnji tisočak isto vrednost, kot jo je imelo 10 lir iz leta 1913. Italijani so žilavi pri delu, izdatkov za nepotrebno vojsko ne bodo imeli velikih, tujski promet bo nesel lepe denarje in tako se mislijo izkopati iz sedanje revščine. V BOLIVIJI (Južna Amerika) so imeli spet enkrat revolucijo. Ubili so državnega predsednika in nekaj stotin vidnejših ljudi. Na čelo države so postavili predsednika najvišjega sodišča, o katerem pričaku- le. Sedaj sta uvidela, da njihove slutnje niso bile prazne. Marjetica j« poljubila roko gospodu župniku in se zazrla v njegov ganjeni obraz: »Gospod, rada bi opravila sveto spoved, dokler še morem, kajti bojim se, da ne bo več dolgo tako,« je tih) pridala, a Pavle jo je vseeno razumel, ker je pazil na vsak giblje j njenih ustnic. »Prav, Marjetica, to te bo pomirilo, jutri ti prinesem Jezusa in prosili ga bomo, naj te zopet ozdravi.« »Ne, gospod, prosili ga bomo, naj naredi z menoj, kar On hoče.« Njena tihe besede so izražale popolno vdanost in pripravljenost na vse. Gospod župnik jo je ljubeče pobožal po vročem čelu: »Otrok moj, prav je, da si tako vdana v božjo voljo, pa upam, da te bo dobri Bog le pustil, ko te imamo vsi tako radi.« »Vem, gospod, hvala vam in vsem, saj res ne zaslužim tolike ljubezni.« Njen topli pogled je od gospoda župnika šel do mame, nato se ustavil na Pavlu z vso nežnostjo žrtvujoče se ljubezni. jejo, da bo bolj spštoval državljanske svoboščine. V TURČIJI so prvikrat v njem zgodovini imeli splošne m tajne državnozborsko volitve in tudi žensko so imele lo pravico. Udeležilo se jo okrog 90°/o volilcev. Zmagala je republikanska vladna stranka, ki si je 'zagotovila v zbornici 356 sedežev, demokratska opozicijska strau-ka je dobila 65 poslancev. Ni veliko, a kontrola je v državi, ki je potrebna vsakemu organizmu. ALBANIJA se je tudi priglasila, da bi se rada udeležila mirovne konference v Parizu. Hoče poravnati svoje račune z Italijo in bo obenem tvorila en glas več pri odlo-čevanju v sredozemskih vprašanjih. V ZDA so odpravili nadzorstvo nad cenami in vso življenjske potrebščine so se kar najhitreje začele zelo dražiti. Zato so že v zbornici predlagali, naj se nadzorstvo nad cenami zopet vpelje, ker bi sicer državi grozila inflacija in razvrednotenje dolarja. Stoletnica križarskih vojsk V samostanu Vezelay v Normandiji na Francoskem so se pred osem sto leti zbirali križarji, da odplujejo v Sveto deželo osvobajat božji grob. V spomin na ta dogodek so organizirali na Francoskem in v Angliji spominsko romanje posebne vrste. Skupina mož nosi v Vezelay težak križ v procesiji peš iz mesta Diep pe. Namen procesije je izprositi svetu mir in delati, pokoro. V skupini, ki nosi križ, je 32 mož iz vseh stanov od univerzitetnega profesorja do delavca in semeniščnika in iz cele Anglije. Križ nosijo izmenoma trije in trije, ostali molijo in pojejo svete pesmi. Povsod jih francoski verniki lepo sprejemajo in v mnogih krajih se jim tudi sami pridružujejo, da jih spremljajo kos poti. Svoboda v Jugoslaviji V Beogradu so izdali nov zakon o društvih in zborovanjih. Zakon se začenja zelo lepo. Priznava pravico vi eh državljanov do svobodnega združevanja, prirejanja javnih shodov in razvijanja politične, kultur ne in družbene aktivnosti ljudskih množic. Priznava tudi pra-ico ustanavljanja novih strank. Vse to je lepo, prav in hvale vredno. Vse je res demokratično. Toda postava ima tudi drugi del, ki praktično razveljavi, kar je v prvem dovoljeno. Pravi, da bodo dovolili ustanovitev novih strank in društev le tedi^j, če te ne bodo imelo namena spremeniti ali rušiti u slavno ureditev ali izzivati in razpihovati narodnostne, rasne ali verske spore. Stranke, ki bi bile organizirane ni verski podlagi, ne bodo dobilo potrebne odobritve. Iz teh omejitev je razvidno eno: 1 c or je zadovoljen s sedanjim režimom, se sme svobodno organizirati in združevati. Kdor pa ni zadovo l.jen, zanj ni sv diode. Zlasti ni svobode za kake verske organizacije, Pavlu če je srce topilo v neizmernem ganotju, zazrl se je v njen pogled in zazdelo se mu je, da je v njem že rahel svit onostranstva. Zdrznil so je in odločno odpodil to misel. In v istem hipu se je že postavil v boj proti smrti za njeno ljubljeno življenje. »Mama Marjeta, že z gospodom župnikom sva med potjo govorila, da bi bilo najbolje poklicati zdravnika. Pod njegovim nadzorstvom bi najprej ozdravela. Takoj sedaj se z motorjem odpeljem v mesto. Tam poznam zdravnika, ki je moj osebni prijatelj in do katerega imam veliko zaupanje.« »Hvala za vašo prijaznost, gospod Pavle, menda bo res tako najbolj prav. Že sama sem na to mislila, kor nočem, da bi mi vest potom kaj očitala.« Pavle je ljubeče stisnil roko Marjetici in se za hip zazrl v njen kot morje globoki pogled. Ni slutil, kaj se v njenem srcu dogaja, kako je to malo srce veliko v odpovedi in žrtvi, nepremagljivo v ljubezni do njegove ntumrjoče duše. Njen obraz je bil kljub očitnemu trpljenju mizen in zbran, kot s svetniškim sijem ožarjen zakaj teh se tam boje kakor hudič »žegnane vode«. To je svoboda združevanja, kakor jo pojmujejo v »progresivni demokraciji.«. Za nas, ki smo doživeli fašizem, ni to nič novega. Tako svobodo sino imeli 25 let. KI ir jo hotel biti fašist, je lahko bil in se je lahko svobodno organiziral. Drugim pa niso dovolili pravice združevanja. Zato pa naj se tovariši v Beogra du in Sloveniji „ie čudijo, če Primorski Slovenec ni nič kaj navdušen za tako svobodo. Tako svobodo' smo uživali že 25 let, zato bi si sedaj želeli drugačno, tisto pravo in rt t nično svebodo, ko je vsakemu državljanu dana možnost, da se sme nemoteno organizirati in delati v okviru pravičnih državnih zakonov za uveljavljenje svojih nazorov v skupni blagor domovine. Krščanska svoboda ne pozna monopola svobo-iL v prid eni sami ideologiji ali s tranki. Socialno vprašanje (Nada Ijeva nje) 5. Kateri so socialni vzroki duhovne bede? Najprej je duhovna beda že posledica gospidarske bede. Radi premajhnega zaslužka stanujejo delavske družine po temnih, zatohlih, tesnih kotih. Dostikrat stanujejo z delavsko družino še druga. Že to je lahko vzrok nenravnosti. V takšnih razmerah tudi delavem oče ne najde doma pravega zadovoljstva. Zato začne zahajati v družbe, navadi se pijače; zapravlja zaslužek, ki že itak za preživljanje družine ni 'zadosten. To mu le še veča nezadovoljstvo, začne preklinjati družbo, družino in sebe, nazadnje pa še Boga. Ker mora radi premajhnega očetovega zaslužka tudi mati na delo v tovarno, ni mogoča dobra vzgoja otrok. Otroci so prepuščeni sami sebi, postopajo morda po ulicah, navadijo se beračenja, nravno propadajo, zajdejo morda celo na pot zločinstva. Ko postanejo tudi sami delavci, so že brez trdnega nravnega značaja in brez žive vere, polni zamrze proti družbi in družabnemu redu, odtujeni Cerkvi in Bogu, lahko dostopni brezbožnim in prevratnim hujskačem. Drugi vzrok je socialna zapostavljenost delavcev. Krščansko načelo 0 časti vsakega poštenega dola je, žal, v zavesti imovitejših ljudi zelo oslabelo. Zato se »višji stanovi« nekako sramujejo po domačo občevati z delavci in delavskimi družinami ui branijo tudi svojim otrokom, da bi se-dražili z delavskimi otroki. Tako delavci čutijo, da niso v človeški družbi enakopravni. Zato se s sovraštvom in odporom proti taki družbi še sanu nekako izobčijo iz le družbe in se zanašajo lo še na 1 opoin družabni prevrat, kjer bodo delavci zagospodovali nad ^sovraženimi »višjimi stanovi«, nad »sitim meščanstvom«, nad »Buržuazi-jo«. Ker Bog in Cerkev nasilne prevrate obsojata, se obrača njih gnjev tudi proti Cerkvi in Bogu. Tretji vzrok so šo razne druge ne- »Marjetica moja, vse bo še dobro, le pogum!« Pozdravil je še gospoda župnika, ki je ostal pri njej, da jo spove. Za mamo Marjeto je odšel navzdol po stopnicah. V kuhinji ga je mama zadržala: »Gospod Pavle, ali se vam zdi zelo slaba? Tako se bojim zanjo.« »Ne tajim, mama Marjeta, da sem jo našel slabšo kot včeraj. Pa trdno upam, da jo bomo rešili. Moramo jo rešiti!« jo z vso odločnostjo zatrdil. »Da, če bo božja volja,« je sedaj, tudi mama ponovila Marjetičine besede. Pavle ni imel časa, jili razmišljati, zdirjal je po klancu v vas; vse v njem je gorelo od velike nestrpnosti in negotovosti. Nemalo se je začudila njegova gospodinja, ko se je ves zasopel in potau naenkrat pojavil pred njo. »Kaj se je zgodilo, za božjo voljo!« »Marjetica je hudo bolna, pomagajte mi spraviti motor na cesto. Takoj moram po zdravnika,« je vse v eni sapi povedal. Pognal se je na motor in zdirjal po prašni cesti skozi vas, da so ljudje začudeni gledali za njim. rodnosti v današnji družbi. Najprej potratno življenje mnogih ljudi. Ko delavske družine žive v pomanjkanju ali celo stradajo, zapravljajo drugi v brezumnem razkošju pozemeljske dobrine, tiste dobrine, ki jih delavci s težkim delom proizvajajo. Tisti torej, ki dobrine proizvajajo, dobrin stradajo, oni pa, ki tako rekoč nič ne delajo, jih brezumno zapravljajo. Ali je čudo, ako so v dušah delavcev budi mržnja proti takšnemu družabnemu »redu«, ako se jim začne majati vera v pravičnost na svetu, s tem pa počasi tudi vera v božjo previdnost in v Boga? V to jih zavaja tudi zgled družbe same. Delavci vidijo, kako se »višji krogi« malo zmenijo za vero in Boga. Zdi se, kakor bi prepuščali vero in Boga le »nižjim stanovom«, da bi lc-ti živeli v »pokorščini« do »višjih«. Takšno mišljenje mora kajpada v dušah delavcev povzročati odpor in v takem odporu delavci tudi sami začno zavračati vero in Boga. To nevero in brezboštvo pa, žal, pospešujejo slabe šole, brezbožne u-niverze, slab tisk, film, radio itd. Krive pa so tudi države, ki takšne razmore dopuščajo. Delo in molitev Na nekem sestanku je mlečezob gevornik načelo »Mol, in delaj!« f.I ušal osmešiti in prikazati ko zastarelo, češ da delo samo povsem zadostuje in- da molitev nima pri tem nič opraviti, »dasi nihče nikomur ne brani, da lahko tudi moli, če ga je baš volja.« — Kakšno je naše stališče? Krščansko navodilo za življenje je: »Delaj, ko da boš.vedno živel, a moli, ko da boš že jutri umrl!« — Nihče se ne sme izmikati obvezi dela. To je usoda Adamovih otrok: »V petu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne vrneš v zemljo, iz katere si vzet.« Krivično jo, če kdo hoče živeti na račun drugih. »Kdor ne dela, naj,tudi ne je!« pravi sv. pismo. (Je pa .treba razen telesnega upoštevati tudi nič manj vredno duševno delo) — Ampak človek lahko orje in seje, vendar le Bog daje rast. Brez božjega blagoslova so ljudski napori brezupešni. »Ako Gospod ne zida hiše, zaman se trudijo oni, ki jo grade!« — še bolj važno pa je poudariti, da bo itak vsakdo moral .nekoč zapustiti vsa svoja inietja, prijateljstva, časti in udobnosti; in sicer morda prav v trenutku, ko bo najmanj1 pričakoval. »A kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?« — Zato moramo venomer bedeti in moliti, da ras smrt ne zasači nepripravljene. Kar jo telesu hrana, to je duši mo l;tev. Razumeu, dober kristjan bo vsak večer uredil svoje račune : Bog< m, resnično obžalovaje, če j * svojega največjega Dobrotnika iz svoje človeške slabosti v čemer koli razžalil. Ravnal bo, ko da bo že ju Iri moral umreti; kajti, čeprav se verjetno naslednji dan to še ne bo Njegova gospodinja je obstala na mestu in majala z glavo, dokler ni izginil za prvim ovinkom: »Moj Bog, kako jo ima rad, ona pa se zanj tako malo zmeni. Ubogi gospod Zalar!« je sočustvovala z njim in nato odhitela po vasi z najnovejšo novico Pavle je na vso moč drvel proti mestu. Vsaka sekunda mu je bila dragocena, kakor da bi bila od nje odvisna, vsa Marjetičina usoda. Drvel je tudi, da bi ubežal pošastnim slutnjam, ki so ga zasledovalo in se zalivale vedno globlje v njegovo telo. »Moram jo rešiti, moram!«... je s stisnjenimi zobmi venomer ponavljal. Z nezmanjšano brzino je pridrvel v mesto; ni se zavedel, da bi jo moral zmanjšati. Šelo ko mu je stražnik na križišču zabrlizgal, so je znašel in stisnil zavore. V zdravnikovi ulici je ustavil in zdivjal po stopnicah do stanovanja. S tako močjo je pritisnil na zvonec, da se je sprožil lin ni nehal zvoniti. Na vratih se je pojavila potrežni-ca. Nejevoljno ga je premerila od nog do glavo in ustavila zvonec. "godilo, je vendar ta ,jutri’ vsakemu človeku neizbežno določen... In tedaj so bo razločno izkazalo (in marsikomu bo ob siju smrtne sveče vse veliko bolj jasno, ko zdaj pri nebeškem solncu), da je b:'lo samo delo brez molitve povsem brez vrednosti :n da je sedaj docela zgubljeno. Poželenja oči Kaki r je Kog postavil za zaščito čednosti svete čistosti dve zapovedi, šesto in deveto, tako je zavaroval zasebno, pošteno pridobljeno lastnina s sedmo ir. deseto zapovedjo. Že iz tega sledi, da je zasebna lastnina utemeljena v naravi sami in v izrečni volji božji. Lastnina predpostavlja pravico do zasebne lastnine. Popolnoma primerno je tedaj. da ima čiovek pravico do zasebne iastnine in možnost, da do nje po pošteni poti pride. S tem pa ni rečeno, da morajo nujno vsi. ljudje tako lastnino posedovati. še manj, da mora biti ta lastnina pri vseh enaka. Tako se iz višjih nagibov redovniki in redovnice z zaobljubo uboštva zasebni lastnini in pravici do zasebne lastnine popolnoma odpovedo. Po dopuščenju božje Previdnosti pa so lahko še drugi brez dejanske posesti. Toda to so izjeme, ki pravilo le potrjujejo. Vendar ima zasebna lastnina svoje meje. Vrhovna oblast ima pravico, preveliko kupičenje lastnine v rokah nekaterih preprečiti, ako to Škodi skupnosti, splošni koristi. Ravno tako ne smejo glavničarji H'X)cžiti svioje bogastvo s tem, da premalo plačujejo delavcem. Nadalje omejuje zasebno lastnino tudi dolžnost do revežev, katerim smo dolžni pomagati v skrajni sili ne le iz ljubezni, ampak tudi iz pravičnosti. V skrajni sili si sme revež pomagati tudi na ta način, da si sam vzame, ako mu lastnik noče radovoljno dati, kolikor je potrebno, da se iz take skrajne sile reši. Ta pravica izhaja iz dejstva, da morajo vse stvari služiti vsem ljudem ia da je zasebna lastnina le v toliko opravičena, v kolikor splošne blaginje ne ovira, ampak jo celo podpira. Nadaljnja meja zasebne lastnine obstoji v tem, da ne smenlo svojega 'srca preveč navezovati na j,ozemeljske dobrine, ker je v tom nevarnost, da izgubimo večne dobrine. Zlate nauke za uporabo vseh dobrin tega sveta nam daje sv. Ignacij, ko pravi, naj jih le toliko u-porabljamo, v kolikor nam koristijo za' zveličanje duše, in se jim toliko odpovedujemo, v kolikor zveličanje ovirajo ali ga preprečujejo. Božji Zveličaj je dejal: »Kaj pomaga človeku, če si ves svet prido-di, če pa pri lem na duši škodo trpi.« Kako primerna je tedaj zapoved: >>No želi svojega bližnjega blaga!«, ker je to nevarno, da postaneš nevoščljiv, ali pa da skušaš nepošteno P rili do premoženja na škodo svojega bližnjega. »Ali je gospod doktor doma? Prosim vas, pokličite ga takoj!« — je skoro ukazal Pavle. »Gospod doktor ima sedaj vizite, ne morein ga motiti.« »Vizite lahko čakajo, to pa je zelo nujno!« »Bom poskusila« — je postrežni-ca vzela ponujeno vizitko. Peljala je Pavla v čakalnico, ki je bila polne pacientov, in izginila za belimi vrati v ozadju. Kmalu so se spet odprla in pojavil se je zdravnik. Bil je visoke koščene postave, za naočniki mu je bieščalo dvoje prodirnih temnih oči. »O Zalar, pozdravljen, prijatej! Kaj te je pripeljalo k meni po tolikem času, mordi nisi bolan, prav nič ne zgledaš.« ga je veselo nogo-voril m mu prožil obe roki v pozdrav. Povabil ga jo v drugo prazno sprejemnico in zaprl za seboj vrata-Drugi pacienti v čakalnici so malo nejevoljno glodali za njima. »Vinko, od tebe je odvisna vsa moja sreča. Moja izvoljenka je ue-\ n mo obolela. Bojim se, da ima pljučnico. Reši jo, Vinko, te prosim, vse svoje premoženje ti dam na razpolago. Z motorjem som pridrvel v mesto, kar hitro se pripravi, da te Iz neurejenega pohlepa po tujem blagu sledi večkrat tatvina, sleparija, prevara, potvorba blaga, nepravične cene pri prodaji ali nezadostne plače pri delu in mnogo drugih neredov in gorja. Iz neukročene želje po imetju izvira tudi še zahteva, da se premoženje vseh zbere, če ja treba, tudi s silo, in potem med vse enako razdeli. To ni le krivično in nespametno, temveč je tudi za trajno neizvedljivo. Če to zahteva splošni blagor, sme država zasebno lastnino omejiti in tudi razlastiti posestnike, a samo v toliko, v kolikor je to resnično po-irebno in koristno skupnosti. Primerno in skupnosti zelo koristno je, ako se podržavijo velika gi s-pedarska podjetja, ki jih ne moro upravljati ena družina, ampak je za njih upravljanje potreben velik upravni aparat. To bi bila velika industrijska podjetja, banke, rud-iiiki, plinarne, elektrarne, vodovodi, prometna sredstva i. t. d. Glede Cerkve pa mnogi pozabljajo, da je cerkveno imetje v gotovem smislu že lastnina skupnosti, ki’’ velja zlasti za dežele, kjer pripada večina prebivalcev Cerkvi. Kar služi Cerkvi, služi pač verski skvpnosti, torej vsem državljanom, v kolikor so člani Cerkve. Čim bolj mnogi poudarjajo ločitev Cerkve od države, tem bolj mo-rrmo verniki zagovarjati pravico Ceikvc do tistega imetja, ki so ji ga verniki dali na razpolago, da more v.š?ti med ljudstvom čim popolneje rvojf poslanstvo. Kolikor bolj država odreka Cerkvi gmotno pomoč, ti-m bolj mora Cerkev poudarjati pravico, ki jo je od Boga samega piejela, da svobodno, pravično in skupnosti v prid razpolaga s svojim pravično pridobljenim imetjem. V krščansko urejeni družbi bi u cralo veljati sledeče pravilo: Cerkev podpira državo moralno pri dosegi njenega namena, ki je časna blaginja državljanov. Država pa 1 odpira. Cerkov gmotno pri dosegi njenega namena, ki je zveličanje državljanov. Ne izzivaj Boga! Časopis »La Crociata«, ki izhaja v Reggio Emilia, poroča: »V me- saccu Luzzano so zmagali p ra volitvah komunisti. Omamljeni od zalaga so priredili po mestu ptrodi.i j »,pogreba« stranke krščansko demokracije. Uvrstili so dolg sprevod kričačev in zasmehovalcev. Na čelu sprevoda je stopala ženska, oblečena v redovnico, ki je držala v roki dolg molek. Pri vsaki jagodi rožnega venca je mesto Zdrave Marijo izu stila po eno bogokletje... Ko se je ženska po končani komediji vnila Hornov, je našla v biši mrtvega sinčka, katerega je bil med »pogrebom« povozil kamion. Kazen božja?.. Slučaj... Bog ve! — Le kaj je govoril eni nesrečnici rtžni venec, katerega je še držala v roki, ko jo zagledala razmesarjenega otroka?... In kakšne besede so iz odpeljem k njej!« je kar bruhnilo iz Pavla. Dr. Viako ga je sočutno pogledal. »Hm, Pavle, nisem mislil, da se boš kedaj tako hudo zaljubil. V tem si bil vedno tako lahkomiseln. Kar nisi našel ne v Rimu ne v drugih velikih mestih, to si sedaj iztaknil v tistem skritem gorskem gnezdu? Katera je vendar ta Venera, ki to jo tako očarala?« »Vinko, prosim te, ne muci me. Ko jo boš spoznal, boš videl, da imam prav. Samo napravi se hitro.« >: Pavle, ali. si blazen, saj si vendar videl, koliko pacientov čaka v čakalnici. Potrpi, da jih odpravim.« »Ne, ne, Vinko, takoj moraš z menoj, tvoji pacienti lahko čakajo, Marjetica pa je zelo slaba. Ne bo ti žal, plačam ti desetkrat več. kakor b.‘. ti mogli dati vsi ti pacienti sku paj.« »Pavle, pozabljaš, da sem 'zdravnik Iz ljubezni do bolnikov in ne do denarja.« Skoro užaljeno so zvenele rjegove besede, »Vinko, oprosti mi, niti od daleč nisem imel namena,, te žaliti; saj vidiš, kako sonj nestrpen, da ros ne morem paziti na vsako besedo.« i stila ona bogokletna usta ob pogle u na mrtvega sinčka? Ho nj iih iml V šolskem letu 1925-1926 je Genti-lejeva šolska reforma zatrla še ,;adnje slovenske razrede v primorskih ljudskih šolah. Slovenska ljudska šola na Primorskem je bila tako do kraja poitalijančena. Noben slovenski otrok ni užival več slovenskega pouka. Šolska mladina je bila izpostavljena najhujšemu raa-narodovanju. Šola ni bila več vzgo-jevališče. Vzgoja narodne zavesti se je nujna potreba dati slovenskim jo nujna potreba dati slovenskim staršem v roke lahko uporabno knjigo, iz katere naj bi se šolska mladina učila slovenskega jezika doma, ko se ga ni več mogla v šoli. Iz te žive potrebe sta 1. 1926 nastali dve knjigi: Kolački, ki jih je izdala Gor. Al oliorjova družba, in Prvi koraki, ki so izšli v založbi tiskarne »Edi-Ltst« v Trstu. Obe knjigi sta šli med primorske Slovence v teku 20 let v več kot 100.000 izvodih. Verjetno ga ni slovenskega Primorca, ki je hodil v šolo po 1. 1926, da ne bi poznal vsaj eno izmed teh dveh knjig, ki imata kljub skromnemu obsegu in obliki za ohranitev slovensko narodne zavesti ves čas ia-šistovske vlade naravnost zgodovinski pomen. Fašisti so to dobro vedeli in so knjigo plenili, kjer so jih dobili. — Obe knjigi so rabili tudi po padcu fašizma v partizanskih in nepartizanskih šolah in :iihče se ni spotikal nad njimi. Pripomnili bi še radi, da je »Prve korake« sestavil pisatelj Ferdo Klein-mayr, ki je bil 1. 1919 kulturni tajnik komunistične delavske zbornice v Trstu. Sedaj pa čujte! V Sovodnjah in v še mnogih drugih vaseh so vaški roditeljski sveti, oz. komunistična partija to knjigo odkonili, češ da je fašistična, ter jo vrnili zavezniški vojaški upravi. Pravijo, da nočejo, da bi se slovenski otroci še naprej vzgajali v fašističnem duhu. > Ali veste, kaj to pomeni? Ferdo Kleimayr je spisal fašistični abecednik. Tiskarna »Edinost«, pri kateri so bili takrat .v vodstvu narodnjaki kot dr. Lavo Čermelj (katerega je faš. posebno sodišče 1. 1941 obsodilo na smrt), dr. Wilfan in drugi, je zalagala in izdajala fašistične knjige. V dvajsetletni zagrizeni borbi proti fašizmu in raznim okupan-tom je naše ljudstvo pri vzgoji o-trok rabilo fašistovske knjige. Zvijte glave roditeljskih svetov, ali veste, kaj to pomeni? To pomeni, da prav nič ne mislite, ko obtožujete zavezniško šolo fašizma, in da sami sebe bijete po glavi. Ste pa gramofon, ki poje, kakor ga navija partija. V soboto 3. VIII. ho ob 6. uri zjutraj v stolnici pobožnost prve sobote. Marijino brezmadežno Srce vas vabi. Pridite! »Da, vidim, da si bolj bolan ti kot tvoja Marjetica! Pa konec besedi, razloži mi vse, kar veš o njeni bolezni.« Pavlo mu je vse povedal in dr. Vinko jo uvidel, da se ga ne bo ir ogel odkrižati. Poznal je njegovo nepremagljivo voljo, kadar je hote! kaj, doseči. Vdal so je v svojo neizbežno usodo, trudno vzdihnil in vstal. »Takoj bom pripravljen, samo paciente še odslovim.« Pavle so je olajšano oddahnil. Vedel je, da bo šlo trdo, a pripravljen je bil, se boriti z vsemi silami, samo da bi zmagal. Iz čakalnice sem jo zaslišal prerokinje in godrnjanja, vstajanje in premikanje stolov, nato je vse spei utihnilo. Dr. Vinko se je kmalu vrni’ v športni obleki z aktovko pod pazduho. Pavle ga je ošvignil s pogledom in uvidel, da je še vodno slabe \ olje. »Najbolje, da ga pustim pri miru, ga bo že minilo,« je tiho pomislil. Kmalu je zabrnol motor in odpeljala sta se skozi mestne ulice.. Komaj pa sta bila v predmestju, je Pavle na vso moč pognal- Radio Trst II. Prejeli smo in objavljamo: V »Prim. dnevniku« z dne 26. junija sem čital članek »Komu in Čemu je namenjen Radio Trst II«, v katerem se uredništvo omenjenega lista pritožuje nad »spremembo« pri tržaški radijski postaji, češ »da ne ustre.ia večini slovenskega poslušalstva«, in išče vzroke za .to spremembo. V članku beremo, da so predavanja »vse prej kakor aktualne« in da »omalovažujejo pridobitve osvobodilnega boja«. Slovenske sodelavce pri radiu obtožuje širjenja »propagandističnih gesel v smislu zapadne demokracije z namenom, da razcepijo enotnost našega ljudstva.< in »da nimajo niti pojma 3 velikanskem duševnem preporodu Slovencev tekom osvodibte borbe«. Roči moram, da se takemu pisa nju omenjenega dnevnika no čudim. Saj smo včasih čitali še vse drugačne izpade proti vsemu, kar se slepo in« pokori tako zvanim »ljudskim« navodilom od zgoraj. Tudi se no čudim rabi znanih propagandnih fraz, ki jih je list itak poln od začetka do konca. Saj kar napravijo »zavezniki«, je vse slabo, tuje in graje vred no. kar pa prihaja z vzh>da, vse veliko, edinstveno in napredno. Čudim pa se molku, s katerim je prešel list preko tolikšnega prosvetnega napredka, kot smo ga primorski Slovenci doživeli dne 16. t. m. pri tako zvanem ljudsko-prosvetnem činite-!ju, kot je prav radio, zlasti na na šem narodnostno ogroženem ozemlju — ko je Z. 'V. U. za nas uredila z velikimi ustanovnimi in vzdrževalnimi stroški novo močno in našo lastno radijsko postajo s skoro izključno slov. sporedom tako, da so je čas, ko lahko posluša naše ljudstvo domačo besedo po radiu, pove-, čal od dosedanjih 2 ur kar ha osem ur dnevno. Tak velik dogodek v teh časih je vendarle vreden vsaj o-membe, — posebno pa še s strani trkih ljudi, ki smatrajo drugače vedno, da imajo monopol čuvarjev narodnih koristi. Če se spomnimo groma in bliska pred pol letom, ko so bile slovenske oddaje na postaji Trst skrčene, se temu molku še prav posebno čudi ir. o. Šele po enem tednu se je list zbudil in ugotovil neke »smernice, ki da so se izoblikovale« in ki naj bi odločevale pri novi oddaji. Govori o nekih velikih »obatih« nove oddaje, o katerih pa nisem ničesar ne slišal no či tal. Sicer pa ne verjamen, da bo program postaje ostal vedno enak, temveč sem prepričan, da se bo vedno bolj izpopolnjeval. Sicer pravi uredništvo lista, da se ne spušča v »pretresevanje posameznih oddaj,« vendar trdi kar na splošno, da večji del političnih komentarjev in predavanj nikakor ne ustreza večini slovenskega poslušalstva. O tem pa bi se dalo seveda več razpravljati. Kar se mene tiče, moram reči, da sem bil s to prijazno gesto naše »okupacijske oblasti« — kakor ime- Dr. Vinko ga jo sunil v hrbet: »Kaj za vraga tako dirjaš, saj ne gori za nama. Norec, kaj hočeš, da so še jaz prehladim?« Pavle ,ie molče zmanjšal brzino, s tem pa povečal svojo nestrpnost, ki je v njem žgala do bolečin. Sedaj, ko se je njegova ljubezen izpremenila v trpljenje, jo šele spoznal, Kako zelo ljubi dobro Ma rjeiico. Uvidel je, da je šele sedaj zagorela v njegovem srcu prava, resnična ljubezen, ki ne išče samo svojega zadoščenja in ugodja, ampak edinole sročo ljubljenega bitja. Ob misli na Marjetico iu njeno trpljenj) je v vroči želji, čimprej ji pomagati še parkrat pognal motor v največjo brzino. A sunki v hrbet so ga vendarle malo ukrotili in ga spravili v ravnovesje. Še prred poldno sta prispela v vas. Iz vseh oken so skrivoma gledali ljudje, vsi so bili žo obveščeni in ju pričakovali. »Veš kaj, Pavle, drugič pojdem rajši peš. S takim norcem se no bom več vozil« — je izbruhnil dr. Vinko še zadnjo jezo nanj. >. Saj sem vjndar zmerno vozil« — se je kot uoi.ižen šolaL'ček skušal o- i:uje list zavezniško vojaško upravo našega ozemlja kar prijetno presenečen — in z menoj gotovo še mnogo, mnogo drugih slovenskih poslušalcev slovenske radijske postaje, o čemer pa bi gotovo lahko povedala njena uprava, ki je zaprosila poslušalce, da ji naj poi*o-čajo o oddajah. Naravno je, da so' ob štirikratnem povečanju časa oddajo sedanji program ne more skoraj ni ii primerjati s prejšnjim. Mislim pa, da bo povprečen'radijski poslušalec gotovo zadovoljen spričo tolikih novosti, s katerimi nas ji' osrečila uprava postaje. Toliko lepega, do sedaj še neznanega sem že slišal od te postaje, da komaj morem verjeti, da bi take stvarne besede, ki smo jih na primer slišali že v tuni kratkem času pri predavanjih, kakemu pošteno mislečemu in zares z ljudstvom čutečemu poslušalcu ne bile pogodu. Tudi jaz se na tem mestu ne morem spuščati v podrobnosti posameznih oddaj; reči morein le, da nas je Tadijska uprava zelo obogatila, ker nam je dala priložnost, da slišimo toliko povsem novega in silno zanimivega iz vsega sveta. Ne morem reči, da bi zasledil pri kateri oddaji kako »omalovaževanje pridobitev osvobodilnega boja«. Suj je že (tvoritev te postaje sama največja pridobitev osvoboditve. Sodeč po jeziku, kakovosti in res aktualnosti oddaj, bi človek-mislil, da so sodelavci pri radiu izobraženi ljudje, katerim dandanašnji lokalni, pa tudi mednarodni problemi prav gotovo niso nepoznani. Čudim se, da so bili kos tako obširnim in velikim nalogam, pred katere so bili na mah postavljeni. Gotovo pa niso oni krivi, če se nova postaja sliši zelo dobro tudi v Jugoslaviji. Sicer se je pa tudi že prej postaja Trat I v Jugoslaviji dobro 'slišala. Skratka: sedaj zopet prebijem več časa pri svojem radijskem aparatu, kor imam več izbiro pri programu in mi ni treba poslušati vedno ista gesla neko demokracije brez vsake svobode (ne samo »tiskovne«), našemu prosviiljenemu ljudstvu tuja ideologijo, ki go si jo izbrali gotovi krogi, ter razne in vedno iste propagandistične sestavke v prozi, pesmi in glasbi, ki smo jo morali poslušati tekom tiste ure cnevno, ko smo imeli priliko poslušali slovenski program prejšnje po staje. Dolgo smo morali čakati, končno smo le dočakali! Trdno sem prepričan, da bo naša nova radij ska postaja našemu ljudstvu le v toliko korist, nikakor pa nt v kako škodo. Kajti k e mu jo Pavle nasmehnil. Predobro je vedel, da se, za na vi doz trdo, robato zunanjostjo 'skriva nadvse požrtvovalno’ zlato sroe. V bližnji gostilni sta še spila vrček piva, nato se napotila v hrib. Sonce je neusmiljeno pripekala, le od časa do časa je od smrekovega gozda sem zapihal hladen v o ter in jima vsaj za hip o3ašil prepoteno čelo. Pavle bi najrajši zdrvel po hribu navzgor, tako ga je mučila negotovost. A moral jo počasi hoditi za Vinkom, ki je celo pot godrnjal nad neumnimi klanci in še bolj neumnimi ljudmi, ki so si šli tako visoko v hrib postavljat hiše. (Nadaljevanje) Domače ČEZSOČA Plil BOVCU V imenu komunistične svobodo in enakopravnosti je bivši' fašist in zdaj tovariš Ciril zaplenil in ra/,trgal več izvodov našega katoliškega list Ji . Verjetno je, da mu ni vse všeč, kar notri piše. Pa ne vemo, ali je proti nam in proti časopisu zato, ker smo proti fašizmu, ali. zato, ker smo prot; komunizmu. V imenu iste svobode in enakopravnosti se jo v Čezsoči še nekaj '/godilo. ~ Slepa ženica jo šla iz Bovca domov. Pri prvi hiši je planil nanjo — mlečuozobi fantič šestnajstih lot, jo pretipal in preiskal ter zahteval, naj mu izroči »eajtenge«. (»Slov. Primorec«). To podlo dejanj') nad slepo ženo ne v oda ni bilo lepo, a v imenu svobode, ki jo pri nas oznanjajo, je tudi to dovoljeno. Naj danes odkrito razodenemo svojim rdečim tovarišem svoje misli in želje. Dan na dan moramo poslušati grožnje, kako bomo viseli, ko pride vaša oblast. Hvala lopa vam za odkrito besedo. Samo to nam še povejte, po kakšni pravici se bo to zgodilo. Po božji in človeški pravici gotovo ne. Zato vas v imenu božje in človeške pravice svarimo, ker ja Bog maščevalec nedolžno prelito krvi- — Recimo da pridete na oblast in nas obesite na lipe prod cerkvijo, kakor nam grozite — ah mislite, da boste zalo bolj srečni? Kajnova vest bo hodila z vami, dokler vas ne zadene roka božje pravice. Morda pa imate le preveč poguma, ko štejete svoje vrste? Vedite, da bi vas prav malo ostalo, če bi se opogumili glasno povedati svoje misli tudi boječi. Če pa vam spodleti, da Tito ne pride čez Polovnik, potem pa itak od vaše »tovaršije« ne bo nič ostalo. Junaški propagandisti bodo zbežali, koritarji pa si bodo poiskali spot rovo korito. Nimamo namena, da bi vas v takem slučaju obešali, dovolj vam bo oster pogled poštenih vaščanov, ki vas bo spominjal na one dni, ko st-) kovali zločinsko načrte zoper svoje brate. Sodbo pa bomo Bogu prepustili. Slovenci smo, Slovenci hočemo ostati. Jugoslavijo hočemo, a pravičnejšo kot jo današnja. Če se vam vašo želje izpolnijo, da bosto pod Titovim vodstvom prelili našo kri, vas prosimo, da nas vsaj zdaj še pustite pri miru, dokler še ni napočil vaše svobodo dan. Idi vas pustimo v miru in to zahtevajmo tudi zase. Ce pa boste še kdaj trgali nož časopis in nesramno napadali žene, vedite, da tudi nam gleda pest iz rokava. ČEZ30ČANI Opomba uredništva Kakor v tej vasi, tako se ponavljajo grožnje proti miroljubnim nekom unistom po mnogih vaseh pasu A in B. Ce pride Jugoslavija, nas čaka torej smrt, vešala, drevesa i. t. d. »Še bomo klali« je klical ro vasi B neki funkcionar. Povrhu tega 0 zdravi gameti 'Viko: Ko hodim med ljudmi, se voduo bolj prepričujom, da je med preprostimi kmoti in delavci marsikdo bolj pameten kot marsikateri izobražene.). Zdi te, da Je nekaj zdrava pamet in nekaj drugega šola. Niko, kaj se ti zdi, Jo-li šola več vredna kot zdrava pamet? Niko: Zdrava pamet jo broa dvoma vredna več kot šola; saj je bila pred šolo in brez nje ’ bi nobena šola no bila mogoča. Sola je toliko vredna, kolikor zdravo pamet s spoznanjem izpopolnjuje- in bogati. Viko: Toda meni se zdi, da včasih šola človeku pamet tudi kvari in mn jo včasih celo vzame. Dandanes jo gotovo veliko šolanih ljudi, ki so pravo pamet zgubili. Veliko učenih roči vedo, a včasih najbolj preprostih no vazumojo. Niko: Da, Rimcko cesto na nebu merijo in proučujejo, ceste pod r>ogami pa ne poznajo in ob pr-vom kamnu padejo na nos. ,Viko: 0 takih ljudeh je pisal, kakor mi jo pravil noki prijatelj, novice pa. še pričakujejo, da bomo primorski Slovenci klicali: Pridite, pokoljite nas! in sicer zaradi toga, ker nam pamet in vera pravita, da ne moremo in ne smemo biti komunisti. Ali je še kak osel na svetu, ki bi si 2ELEL TAKO OSVOBODITEV? O domovina, ki imaš namen tako »materinsko objeti« svoje dolgo usuž-njene sinove, ki so te hrepeneče čakali od leta 1918 dalje, ali zaslužiš ime domovina? DREŽNICA Naš zaobljubljeni praznik Srca Jezusovega smo letos v našem narodnem svetišču presv. Srca bolj skromno, vendar pa lepo praznovali. V mirnih časih so prihajali na ta dan k nam duhovniki cele kobariške in še sosodjili dekanij ter romarji od blizu in daleč. Radi še neurejenih razmer in ker je bil takoj drugi dan praznik sv. Petra, ko je bila na bližnjem Trnovem nova maša, letos razen najbližjih ni bilo m; vnanjih duhovnikov ne romarjev Ob lepem vremenu sta so pa sloves nost in procesija lepo dovršili. V nadomestilo je bil naslednji teden mod nami č. g. Robert Zadnik, bovški novomašnik, ki nam jo pode lil svoj novomašniški blagoslov. Ša posebno smo se ga veselili, ker je on prvi otrok, ki ga je naš č. g. župnik Anton Cešornja krstil. Ko je nastopil pred 24 leti svojo prvo služb > kot kaplan v Bovcu, jo takoj drugi dan krstil. In temu krščencu je Bog dal srečo in milost, da je bil letos posvečen zk duhovnika. Sporočiti pa moramo, žal, tudi nesrečo, ki je 21. t. m. zadela našo vas. Proti večeru nas je med bliski in grmenjem obiskalo veliko neur je. med katerim se je na planini ponesrečilo in pobilo šest konj. Bržkone je v njihovi bližini treščilo, nakar so se konji splašili, zdirjali ter pri tem zdrsnili in strmoglavili do 200 m globoko v prepad. Da bi so toliko konj naenkrat ponesrečilo in pobilo, ljudje že davno ne pomnijo. Prizadete družiuo so utrpele skupno nad polmilijonsko škodo. LIVEK Dne 25. julija smo imeli pri nas izredno slovesnost. Godu našega far-rega zavetnika sv. Jakoba sta se pridružila še blagoslovitev in ko-lavdacija novih orgel. G. p. Heria nas je s svojimi stanovskimi govori tudi duhovno pripravil na praznik. Ob 11. uri smo imeli slovesno peto sveto mašo s pridigo ter procesijo okrog cerkve. Popoldne ob 4. uri pa blagoslovitev orgel, kateri je po kratki močni medigri sledil govor. Govornik je poudaril, da so sedaj or gl o božja last ter bodo služile le v podvig službo božje. Nato smo slišali kratko razlago posameznih registrov s praktičnimi primeri, kakor je običaj pri kolavdaciji. Sledil je blagoslov ter par virtuoznih komadov, tiko da smo imeli priliko slišati nove orgle v najrazličnejših kombinacijah. Spoznali smo, kako velika mojstrovina je ta inštrument in koliko spretnosti je treba, da pri- tudi Hitler v svoji menda zelo znani knjigi »Moja borba«. Baje ,ic tam napisal, da so premnogi u-ecni ljudje podobni v šolska spričevala. in razne diplome zavitim oslom. Kako po pravici jo to rekel! Ako ne bi bilo tako, kako b1 bilo mogoče, da je tako učenji Nemčija drla za tem človekom kot blazna v prepad? Niko: In takih nespametnih izobražencev je gotovo prav veliko tudi mod našim narodom, kor se zdi, da je pomanjkanje zdrave pamet: najbolj razširjena bolezen sedanjega VELEUCENEGA sveta, ki misli, da ve vse in da niti Boga ne potrebuje, da bi ga česa učil. Viko: Čudno je pa to, da sicer vsi pravijo, da je na svetu polno norcev, pa vendar hočejo biti vsi v tom izjema. Tako si mislijo in pravijo: Vsi drugi so neumni, pameten Rem samo jaz in še tisti, ki mislijo pravtako kot jaz. Tudi v časnikih se bere veliko o slepoti. Primorski dnevnik in njegovi tovariši veliko pišejo o veliki zaslepljenosti, ki da vlacta med čistimi, ki nanje nočejo prisegati. Kako grdo zasmehujejo iu blatijo kot nevodneže, zaslepljonce in no vem, kaj še vse, vse tiste, de ves do izrazju Orgle imajo 7 pojočih registrov, en manual, odmevno omaro ter motorni ventilator. To lepo delo je v ponos orglarskemu mojstru Valičku iz Gorice, g. župniku ter dobrim in požrtvovalnim faranom/ ki so že toliko žrtvovali za svojo cerkev in jo bodo gotovo tudi v bodoče podpirali. 17 krogov slovenskega učiteljstva vmo prejeli in objavljamo sledeče: Pred kratkim je Z. V. TJ. za slovensko šolstvo izdala odlok, ki zahteva, da se slovensko učiteljstvo iz cone A podvrže dopolnilnim izpitom. V to kategorijo spadajo vsi tisti, ki so napravili zrelostni izpit po letu. 1923. Tahi at je še obstajalo slovensko učiteljišče v Tolminu, ki je delovalo s slovenskim učnim jezikom da 1. oktobra 1926. Prva matu ra tolminskih učiteljiščnikov po Gen tile javi reformi se je vršila v Vidmu, 1. 1924. s pomočjo tolmačev. To je bila ena izmed prvih velikih krivic fašizma, ki je zadela slovenske učiteljiščnike. Ponovilo se jo to še v letih 1925 in 1926. Učiteljiščniki so tekom teh treh let študirali v slovenskem učnem jeziku, maturirali so pa v italijanščini. Ta nezaslišani postopek se jo končal s tem, da jo bilo 1. oktobra 1926 ukinjeno slovensko učiteljišče v Tolminu. Pri vseh krivicah moramo vendar priznati. Ja so bili Italijani nekoliko obzirni, \fm KUIiTURNI Turnšek: Pod vernim klovom (Nad djevanje) Delo dr. Turnška je slovenskemu kulturnemu svetu že poznano. S svojima prvima knjigama jo pred leti započel kulturno akcijo, ki ravno sedaj postaja še bolj potrebna in nujna. Treba je na neki način zaustaviti odmiranje slovenskega ljudstva svojim tisočletnim tradi cijam, ki spadajo med osnovno iu bistvene poteze slovenske narodnosti. Treba je poglobiti poznai je naših preprostih ljudskih običajev, ki »pod vernim krovom^ ohranjajo naš narod zvest krščanstvu in slovenstvu. To je početui srnitel dr. Turnškovega dela: najprej moramo zbrati do popolno podobe vse obsežno bogastvo našega ljudskega (bčestvenega življenja. Zato je najprej potrebno podrobuo zbiranj** toga gradiva. V tako sistematično podani sliki ni težko spozr.ati izredne lepoto in velike kvlturne vrednosti našega ljudskega izročila. In to je treba ohraniti m oživiti :n iz teh osnov usmerjat'1 našo ljudsko prosveto. Delo dr. Turnška je kot živ klic nazaj v patriarhalnost naše vasi, našega kmečkega doma. Temu smotru jo ostal dr. Turnšek tudi v teh dveh knjigah zvest, čeprav posameznim pogla v;iem ni dodal napotkov in misli za obnavljanje teh prastarih kulturnih dediščin, kot smo to srečali v njegovih prvih knjigah. Poudariti pa je treba ob vsem zlasti tole: delo dr. Turnška je se daj, zlasti na tem koščku slovenske ki mislijo, da ne morejo soglašati z njihovimi idejami o edini zveličavnosti komunističnih naukov in komunistične politike. — Čo na drugi strani pazno bereS našega Slovenskega Primorca, boš tu pa tam spet našel očitek na račun nasprotnikov, da so zaslepljeni in voditelji slepcev. Kdo je torej slep in kdo zaslepljenec? Niko: Sle]) je, kdor n. pr. stoji pred kapelico in pravi, da je to kurnik, kor ima pač tako pokvarjen vid, da resnično ne more razločevati mod kapelo in kurnikom. — Zaslepljenec je pa tisti, ki prav razločno vidi zunanjo razliko med kurnikom in kapelico, pa se no potrudi, da bi vstopil in se osebno prepričal, kaj je, ampak rajši verjame n. pr. kakemu časopisu, ki mu pravi, da jo to le kurnik, in svojo trditev skuša tudi dokazati s petelinom na strehi. Len je, da bi sam mislil in se osebno prepričal. Zagovornik kurnika je pa tako priden in goreč, da nikdar ne neha svojo trditi, — in ubogi mož so da preslepiti in- niti najmanj ne dvomi, da jo kapelica prav kurnik in nič drugega ne. Zaslepljen je. Viko: Torej kaj naj rečemo o čas- ko so jezika nevešče učitelje priznali za italijanske učitelje, in to na prizadevanje tedanjih poslancev v državnem zboru. In danes, ko se povsod skušajo odpravljati krivice, ki jih je zadal fašistični režim, mora našo od krivic izmučeno učiteljstvo so od zavezniških ukrepov nositi posledice in POLAGATI IZPIT iz slovenščino in nekaterih drugih predmetov. Prosim, da merodajni činitelji vzamejo to izjavo v pretres in da priznajo slovenskemu učiteljstvu, ki je posečalo slovensko učiteljišče do leta 1926., znanje slovenskega jezika v polni meri. Tudi mi, ki smo bili priče križevega pota slovenskih učiteljev pod fašističnim režimom, smo mnenja, da ne bi bilo prav, ako bi od naših učiteljev, ki so že 20 in več let v službi in so obiskovali slovenske šole ter so v preteklem letu hvalevredno izpolnili svojo dolžnost na sedanjih slovenskih šolah, zahtevali novo izpite. — Učiteljstvo potrebuje po napornem šolskem letu primerneg-t počitka, da bo moglo v novem šolskem letu spet s polno močjo nada l^evati svoje delo. Čo se šolski oblasti zdi potrebno, da se tudi starejši učitelji v kakem predmetu izpopolnijo, naj bo zanj«-kak 8 do 14 dnevni tečaj. — Nikar pa izpiti kakor za novince! OBZORNIK zemlje, ki šo ni združen z ostalimi slovenskimi pokrajinami, nad vs° pomembno. Dejstvo, da je ena knjiga izšla v Trstu, druga pa v Gori ci, podčrtava našo kulturno tvornost na tem ozemlju in zlasti pred tujerodci izkazuje lepoto in duhovno moč slovenske narodne kulture. Obe knjigi toplo priporočamo! Nekaj misli ob »Zgodovini slovenskega slovstva za višje razrede srednjih šol.« ' Dobili smo »Zgodovino slov. slovstva«. Izšla je v Gorici v imenu »Šolsko oblasti v Julijski krajini pod Zavezniško vojaško upravo«. Knjiga bo predvsem služila profesorjem in dijakom pri šolskem delu za materinščino, a bo dobro ustrezala tudi drugim izobražencem, kateri iz. sedanjo razrvanosti iščejo organskega stika s slovensko kulturo, da se po ujej ra/gledajo sem do najnovejše dobe. — Ne dvomim, da se bo h knjigi oglasil kateri strokovnjak, vendar Vas prosim, g. urednik, daj -to besedo tudi povprečnemu prijatelju slovenskega leposlovja, da 1 o vem nekaj misli, ki so mi prihajale ob prvem branju knjige. Saj bi bilo kar žalostno, — vsaj meni se zdi — ko bi tako delo v naših razmerah ne budilo razmišljujočega zanimanja. Narodna pesem Prav posebno razveseli skoraj v začetku knjigo (12-19) toplo pisani sestavek o naši narodni pesmi. Tega smo v dosedanjih učbenikih zelo pogrešali. Saj so je globlji študij o gradivu, ki ga je bil poglavitno nikih in strankah, ki si druga drugi očitata zaslepljenost? Katera se ti zdi, da je zaslepljena? Niko: Slovenskemu Primorcu bi jaz. nikakor no mogel očitati zaslepljenosti. Viko: lz kakih razlogov ne? Niko: Iz zelo preprostih in enostav nih. Prvič, ker se temu listu jasno vidi, da zelo visoko ceni zdravo človeško pamet in ljudi spodbuja, naj jo rabijo. S tem kaže. da se zdrave pameti ne boji in da želi, da bi jo vsi priznavali kot od Boga dano vodnico k resnici. — Poleg tega vidim, da ljudje okrog tega lista radi poslušajo v tisočletjih preizkušeno modrost sv. Cerkve, ki je zajeta iz božjega razodetja in je dala svetu že toliko volikih modrijanov ter svetnikov. Ti ljudje se ne dajo voditi o*l strasfnih kričačev od včeraj in danes, ki nimajo pokazati šo nobenega dobrega, pač pa veliko slabih sadov svojih mračnih idei. Viko: Torej zaslepljenosti se bomo obvarovali, ako bomo sledili zdravi pameti iu preizkušeni modrosti zlasti svetih ljudi, ki so z življenjem pokazali, kako dobre so zbral Štrekelj v Matičnih objavah 1895-1923, izvršil šele v zadnjih desetletjih. Kolikor je bilo moči slediti iz vasi v tujini, sta to delo naj-vidnejo opravljala Ivan Grafenauer in z glasbene strani France Marolt. Osrednjo Grafenauerjevo delo o predmetu je dozdaj »Lepa Vida,« Ljublj. 43. Pisatelj slovstvene zgodo,-vino bi bralcem zunaj šole pač ustregel, ko bi navedel novejše izbore narodnih pesmi, kot je Šali jev »Peli so jih mati moja« (1943) ali Glonarjeve »Stare žalostne« (1943). Prvi ima u-vod »O značaju našega ljudskega pripovednega pesništva.« Protestantizem Pogledi na starejše dobe našega slovstva so se že tako ustalili, da jih nove objave, pa četudi z različnih kulturnih vidikov, bistveno ne spreminjajo. Naša knjiga obravnava protestantsko in katoliško versko obnovo kratko in objektivno. O spopadu med obojimi verniki sodi: »Katoliška duhovščina v splošnem ni bila zmožna upirati sei bojeviti novi veri, ker ji je manjkalo prave izobrazbe in tudi poguma. Protestant-stvo je bilo ostro protikatoliško, zasmehljivo in zelo nasilno. V verskih bojih 16. stoletja skoraj niso izbirali sredstev.« (22). O največjem slovstvenem dejanju protestantov sodi: »Biblija, Dalmatinovo živ- ljenjsko delo, je postala temelj naše književnosti... Bila je 200 let jezikovno vodilo slovenskim piscem in je tako postala .vogelni kamen' našemu književnemu jeziku.« Sliko politične borbe zoper protestantizem na Slovenskem, ki jo je vodil Habsburžan Ferdinand v zvezi s škofi, ljubljanskim Hrenom in lavantinskim Stobejem, zaključi pisec s stavkom: »Protestantizem je bil s tem zatrt in vrnila se je nekdanja verska enotnost.« Iz. teh kratkih besed se komaj da oceniti narodno kulturni pomen tega dejstva za nas Slovence. Ko smo bili razcepljeni po deželnih mejah in v fevdalni odvinosti od nemškega plemstva, utegnemo dovolj določno sklepati, kaj bi bilo z nami, ko bi so bili takrat še versko razklali in bi bil velik ali celo večji del naroda zapadel odločilnemu vplivu nemškega protestantizma in njegove cerkvene organizacije. Ko smo ostali Slovenei v območju katoliške Cerkve, je postal jezik, ki so ga protestantje oblikovali, nova in močna vez slovenske narodne edinosti m zavesti, ki je zorela v naslednjih letih. (Nadaljevanje) Darovi V zadoščenje listu za napade od strani komunističnega tiska 100; N. N. iz pasu B 500; Podsabotinske žene iz gorenjega konca, da bi se katoliška vera med nami utrdila, 208; svobodoljubni iz »partizanske svobode« 250; iz kobariške fare v zad>-ščenje g. dekanu še 2310; neka žena, ker je zaradi Slov. Primorca preganjana 100. Bog povrni! Radi pomanjkanja prostora ostali darovi prihodnjič. nagovorili Ufednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskana z dovoljenjem A. I. S. Tisk. G. lucnhi - Gorica njihove ideje. iko: Tako je, dragi moj! Zdaj pa poslušaj še eu zgled zaslepljenosti. Poznam dekle, ki ji pravijo .Tugoslavica, ker se imenuje Jug Slavica. Ta ima fanta, ki se imenuje Oto Fuč in mu pravijo Ofič. Fant jo prava reva. Obraz' ima tako popačen, da mora nositi krinko, kor sicer bi se vsem studil. Tudi nogo in roke ima le u metne; negotova je njegova hoja, revno njegovo delo. Poleg tega je brezverec! in surov nasilnež, kt ima že veliko zločinov na vesti. Najlepše je to, da je ta človek pri-zadjal Jugoslavičini družini in :j,jej sami neizmerno veliko gOrja. Zaradi njega je bilo več sorodnikov pobitih, domača hiša požgana l.t. d. Kaj bi našteval, z eno besedo: Ofič je pravo prekletstvo za Jugoslavieo in vso njeno žlahto. Zato se razume, da vsi pametni sorodniki rotijo dekle, naj vendar fanta t usti. A ona noče o tem ničesar slišati. Ali ujega ali nikogar! To je njen trdni sklep. Viko: Pa kaj ji je na njem tako mikavno, da se je tako globoko zaljubila? Niko: Zna zelo lepo goyoriti... In to je rodil > zaslepljenost.