rf f I '»d GENOVEFA. Poveft is ftarih zhafov. —■•■■a < ’ nedolshnoft zvetela, s tvojimi dol— ami kitami, v fvdji profti beli obleki jtarn in med materjo v s rudezhim fuk- ^regernjeni zerkveni pruki pred altarjem Jiala, biftre vifhnjeve ozhi polne pobdshnofti ^roti nebefam povsdignila in po tem jih so- pet v ferzhni molitvi proti tlam obernila — je vlak miflil, de angelja is nebel vidi. Kakor pravi angelj tolashbe je kdzhe (iromafhtva in bolnike na poftljah oblikovala. Ubdsim otrdkam je obleke nolila, ki jih je farna narejala, in mar- likteri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepo- tije 'dal, je moshem podelila. S majhnim jer- bafzhikam na roki je sjutrej in v vezhernim mra¬ ku nevidama k bolnikam hodila, jim pokren^ha- jozhe jedi in marfikakfhniga shlahtniga ki fe je takrat po Nemfhkim fhe malokje lo, in kteriga fi je farna febi pertergovala neft. Odrafhena deviza je bila prava p nedolshnofti in lepote, in vfe poboshne mat golpodis^mo — tako fo fe fhe takrat voji pervenke ali prinzesine imenovale — fvojirr kam v isgled pobdshnofti, famdtniga shiv zhiftdte, pridnofti, krotkodufhnofti in vlake fke zhednofti pokasovale. s Grof Vojnomir, hraber vites prav shlahtni- ga ferza in zhverfte poftave je bil vojvodu v boju shivljenje refhil. Po vojfki ga vojvoda na fvdj dvor pelje in kmalo mu je tako ljub, ka¬ kor njegov laftni fin, in fvdjo hzher mu v sakon da. Ko je jutro lozhitve napdzhilo, in Genovefa s fvdjim mosham fhla, ga ni bilo v vojvodfkim gradu in v zeli okdlifhini ne eniga fuliga ozhe- faj tudi Genovefa fe je pri vfi tvoji ljubesni do moška fkoraj v folsah vtopila. Zhaftitljivi dzhe fo jo fhe enkrat objeli, s folsami obidi ter djali: „Idi tedaj, draga lizhi! Jes irf tvoja mati iva ftara. Oba tukaj oftaneva nevedjozha, zhe bddefh fhe kdaj naji oblizhje gledala. Pa faj gre Bog s teboj in je tudi, kamorkoli pridefh, pri tebi. Vedno ga pred ozhmi in v ferzu imej, kakor fo te tega tvoji ftarfhi uzhili, in ne omahni ne sa laf ne na delno ne na levo is njegove poti5 potlej nama ne bo treba fkerbeti savoljo tebe in lahko mir¬ no umerjeva!“ Po tem fo jo mati s flabimi rokami objeli, in od joka in ihtenja fo komaj te befede rezhi mogli: „S Bogam, Genovefa, in Bog naj te fpremi! Oh, jes ne vem, kaj je nad teboj fkle- njeno in marfiktere kalne milli mi ferze obtesh- vajo! Pa vedno li bila dobra hzhi, fi bila naji najvezhi vefelje na semlji, nikoli naji nifi rassha- lila — o, oftani tudi v prihodnjo dobra. Nikoli nizh ne flori, zhefar bi le prizho Bog#in ftar- fhev framovala. $he enkrat, dobra oftani — in po tem je vfe dobro! In zhe bi fe tudi na sem- Iji nizh vezli ne vtegnili viditi, fe bomo gotovo sopet v nebefih vidili!“ 6 Oba ftara fe sdaj fhe k grofu oberneta ter rezheta: „0 fin, vsemi jo tedaj. Najdrajsheji sa- klad je. Tebe je vredna. Obdershi jo ljubo in bodi ji —dzhe in mati!“ Grof Vojnomir je vfe obljubil in s Genovefo je pokleknil, ozhetovi in materni blagofldv prejeti. Sdaj je Hidolp, fhkof, ki je Genovefa s grofam Voinomiram pordzhil, poboshen, zhaftit- Ijiv ftarzhek belili laf pa fhe rudezhe-zvetezhih liz priftopil in roke na nju poloshivfhi in ju po- blagoflovivfhi je pofebno Genovefi rekel: „Ne folsite fe, shlahtna mlada gofpa! Bog vam je veliko frezho namenil—-pa drugazhe, kakor vfi prizhujdzhi miflijo. Dan bo pa prifhel, ki bo¬ do vfi tukej prizhujozhi Boga sa to s folsami vefelja hvalili, ^pomnite fe teh mojih befedi, kadar fe vam kaj pofebniga primeri — in Bog bodi s vami!" Pri teh befedah pobdshniga, bogabojezhiga ftarzhka je vfe pHzhujozhe mifel na prihodnje pofebno nakljuzhje (preletela in obzhinfka milo- ferzhnoft fe je v molzhezho, upanja polno mo¬ litev k Bogu in njegovi ljubesni polni previdno- fti fpremenila. Grof je po tem Genovefo, ki je ko ftena bleda in na pol omedlela bila, na pdt- niga sa njo pripravljeniga in krafno olepfhaniga konja pofadil, in od mnogofhtevilnih vitesov {pre¬ jeta fta fe odpravila. Drugo poglavje. Grof Vojnomir gre na v ojf ko. Grofovi grad, Vojnomirovo imenovan, je vifoko na fkali med rekama Rajno in Moselo v 7 lepim, prav prijetnim kraju ftal. Ko fe je grof s fvojo mlado sarozhnizo grajfhkim vratam bli¬ skal, fo she njegovi flushabniki in podldshni moshje in shene, mladenzhi, mladenke in otrd- zi —- v najlepfhih oblazhilih napravljeni ftali, de bi shlahtna sakdnfka fprejeli. Velike vrata gra¬ du fo bile s selenjem in zvetlizami olepfhane, in fhe pot 'je bila s zvetlizami in s selenim li- ftjem potrefena. Vlih ozhi fo bile v Genovefo vperte, vfi fo slo sheleli, fvojo novo gofpodinjo viditi. Ko fo jo she bliso sagledali, fo fe vfi sa- vseli. Ker je bil obras Genovefe vef ogledalo zhi- fte, nedolshne, dobroferzhne, le v nebefa samak- njene dufhe, je imela ref nekaj nebefhkiga nafebi, in je bila v refnizi nadsemljifke lepote. Geno¬ vefa je sdaj, s konja ftopivfljivfe tako milo, tako prijasno in s tako blagimi proftimi befeda- mi posdravila — je s ftarimi moshaki tako fpofht- Ijivo, s materami, ki fo fvdje otrozhizhe peft- vaje ali pa sa roke dershaje tam hale, tako pri¬ jasno govorila — je po imenu in ftarofti otrok poprafhevala in jih tako obilno obdarovala, de fe je vfe vefelilo. Ko je pa Ihe verh tega — kar fi je na poti od grofa fprofila, vojakam in flugam sa to leto dvojno plazho, podloshnim sa eno leto odpuftek davkov in domazhim reve- shem obiln dar shita in derv napovedala, je vfe ferzhna radoft vnela, folse vefelja fo tozhili, vfi fo febe in grofa frezhne imenovali , in jesero po¬ bočnih prdfhenj sa mladi sakdnfki par je v ne¬ bo gorelo, zlo ftarim grofovim vojakam, ki fo fvdjimu gofpodu na zhaft nepremakljivo na ftrashi ftali, fo folse po sagorelih lizih tdkle. Vojnomir in Genovefa fta v prav frezhni edi- nofti shivela. Pa ta frezha je le malo tednov 8 terpela. Nekiga vezhera pdsno po vezherji, ko fo she luzh prishgali, fta oba dovoljno v navad¬ ni ftanizi fedela. Genovefa je predla in pela, in Vojnomir je k njenimu petju na ftrune bren¬ kal. Sdaj fo fe svunej pred gradam vojnifbke trobente saflifhale. „Kaj je?“ je grof fvojiga nad- hlevarja, ki je ravno proti njemu hitel, popra- fhal. „V6jfka!“ mu je odgovoril. „Samorzi fo nanaglima is ^hpanfkiga na Franzdsko udarili in shugajo vfe s ognjem in mezhem konzhati. Dva vitesa fta sdolej s kraljevimi povelji. $he to nozh fe imamo, zhe je mogdzhe, odpraviti, de bi fe bres odloga s kraljevo vdjfko sdrushili/ 4 — Grof je koj doli hitel, in pelje vitesa jih po- sdravivfhi v vitefhko fobo (zimer). Preftrafhena grofinja je v kuhnjo hitela, kaj pripravit, s ko¬ mur bi vitesama poftregla; sakaj po fhegi tiftih ftarih zhafov fe tudi grofinje nifo framovale, pred ognjifhem ftati. Grof fe je zelo nozh na vojfko napravljaj, poflanze fvojim vojakam v okdljfhini pofhiljal m narozheval, kaj fe ima pri njegovim odhodu go¬ diti. Vli vitesi fo fe is okoljfhine na njegovim gradu sbrali in vel' grad je fhumel od ordshja, od hoje oklenjenih mdsh in od svonzhanja oj- ftrdg. Grofinja je imela zelo nozh dofti opra¬ viti, toliki miioshizi ljudi poftrezhi in platna in vliga, kar je koli grof sa odhod potreboval, na- vesati. O sori drusiga dne fo bili vfi vitesi v oklepih v veliki fobi shrani in grof je od glave do nog v sheleso napravljen in s gibkim pe¬ tam na zheljadi (HelmJ med njimi ftal. Sdolej pred vratmi gradu fo- fe she konjniki in pefh- zi sa boj napravljeni v red vftopili in ga zhakali. 9 Genovefa je sdaj v fdbo prifhla in je Tvo¬ jima moshu po vitesh^i fhegi mezh in fiilizo podala. „$uzhi te oroshja sa Boga, in sa doma- zhijo — v pomozh neordshnjene nedolshnofti in v ftrah prevsetnih hudobneshev!“ je djala in ble¬ da ko ruta, ktero je v rokah dershala, mu je roke podala. Teshke mifli ns^prihodnje terp- Ijenja, kterih fi pa fhe sdaj^f mogla rasloshiti, Ib ji teshile ferze. „0h Vojnomir!“ — je sdih- uila.— „zhe bi fe nizh vezli verniti ne vtegnil," in s ruto je oliras sakrila. „Mirniga ferza bddi!“ ji je grof rekel. „Bres bdshje volje me ne mo¬ re nihzhe ob tla, djatl. Povfddi fmo v bdsh- jih rokah. Doma, fmo fmerti ravno tako bliso, kakor na terifhu, in le njegova roka je, ki naf redno pred njo varuje. Pod njegovim krilam fmo v fredi najbolj kervaviga boja v taki var- nofti, kakor v gradu. Bog je Bog vojfka in ter- den grad. Kdor fe Boga, boji, fe' nima nizh drusiga bati. Torej ne tarnaj, draga shena, in ne fkerbi savoljo mene. Ofkerbljenje tebe in gradu s grafhinftvam fim sa Bdgam fvojimu hifh- niku tukaj isrdzhil. On je odi le j gofpodar gradu in ofkerbnik mojih vlaftin! In sdaj te Najvikfhimu isrozhim! S Bdgam, mifli na-me in moli sa-me! K Genovefa ga je fhe po kamnitnih ftopnizah fprenrila in vfi vitesi fo fhli sa njima. Kdj, ko fo fkosi velike vrata gradu prifhli, in trobente sapele, fo fe vsdignjeni mezhi v folnzu, ki je ravno is-hajalo, sablifkali grofa posdraviti. Ur¬ no fe je, fvdje folse, ki fo ga filile, fkrit, na konja saluzhil in kol bi bjl trenil naprej sdirja, fe vitesi in oprode (hlapzij) zhes gromezhi moft pod gradam, saprafhe. Genovefa je is ftolpa (turna) sa vlakam tak dolgo sa njim gledala, 10 de fe je njenim ozhem fkril, in v fvojo fdbo le je saklenila, de bi fe isjokala in zeli dan ni ne grishljeja savshila. .Tfetj^>oglavje. Genwi'a&i krivo toshena. Genovefa je po odhodu fvdjiga mosha v veliki ’ shalofti na fvdjim gradu shivela. Kadar je sarja zhcs fmerezhje safijala, je she pri delu fedela in marfiktera folsa ji je ko rola na zve- tlize, ki jih je delala, kanila.’ Kadar je niafh- ni svonzhek sapel, je hitela v grajfko kapelizo in prav ferzhno je sa frezho fvdjiga mosha mo¬ lila. Nikoli nifo pri bdshji flushbi njene klopi v zerkvi prasne vidili, in tudi fhe nektere po- poldanfke ure je tam preshivela v famoti. De- klize is vafi, ki je bila pod gradam, je okrog febe shirala, jih prefti in fhivati uzhfla in jim pri delu marfikaj lepiga pripovedovala. Kakor je she od fvdje mladofti prijatliza revnih in bol¬ nih bila, tako jim je bila sdaj prava mati. Tit ga ni bilo ubdsiga, kterimu bi ne bila delati in fi kaj saflushiti dala, in kjer koli je kaki bol¬ nik bil, ga je obifkala v njegovi kdzhi, in nje¬ na prijasnoft in prijetna sgovdrnoft mu je naj- grenkejfhi sdravila poflajfhala. Svezher je med deklami predla — in v zhafih tudi fhe pdsno pondzhi, ko je luna fkosi okno fvetila, je v fa- mdtni fdbi fedela, na ftrune brenkala in sraven kako pobdshno petem pela. Pri vfim pa je na dober red in zhifte obnafhanje gledala, in prav nizh nerddniga ni pri fvdjih podloshnih terpela. 11 Hifliniku, kterimu je bil grof vfe fvoje is- rozhil, je bilo Golo ime. Prebrifan, dobro pod- uzhen mosh je bil, ki je s fvojim prilisnjenim govorjenjem in dopadljivim vedenjem vlaziga fi pridobiti vedel. Pa mo'sh je bil bres vefti in bres ftrahii bbshjiga; dobizhek in rasvefeljevanje mu je bilo zhes vfe. Zhe je bilo to, kar je delal, dobro in pravizhno, ali ne, ni nizh vpra- fhal, de mu je le koriftno ali prijetno bilo. Koj po grofovim odhodu tedaj je sazhel sapovedova- ti in gofpodariti. Oblazliil fe je lepfhi, kakor grof, je napravljal velike gofti in tako premo- shenje fvojiga gofpoda tratil. Torej je s vlimi fvojimu gofpodu sveftimi flushabniki ofhabno rav¬ nal, tudi marfikterimu delavzu terdo saflusheno plazhiio vtergal, in prepovedal, de fe nima no¬ benima ubogima ne edin grishljej kruha pode¬ lili. Le Genovefi je doflej smiraj fvoje fpofh- tovanje fkasoval, in njegova prijasndft in pofhtresh- noft do nje je bila bres konza. Genovefa fe je vedno ponolito in modro dershala; fe ni nikoli s njim pogovarjala in ga je vedno njegovih dolsh- ndft opominjala. S perviga fe je sdelo, de ji je pokdrin in prisadeval fi je mozhno, ji fvoje nap- sakriti. Pa szhafama fe je njegova pre- loft narafhala in poflednjizh je bil tako ne- m, de jo je narneframnifhih rezhi nago- 1, kterih fe pofhtena shena ali deviza koli /ar j ati more. S vfo gnjufobo in nevdljo, je saflushil, ga je savernila — in ferdito sazhel s daj zhertiti in fklenil je, jo pogubiti. Genovefa, ktera fe ni nizh ddbriga nadjala, dfu pifala, Gola po refnizi popifala in pif- mo s gorezho prdfhnjo fklenila, temu nevarni¬ ma zhloveku flovd vbjo po- flednjo dolshnoft fim (polnila in ti fvbjo nedolsh¬ noft fkasala. Sahvalim te tudi fhe sa vfo Iju- 21 besen, ktero fi mi v boljih dnevih fkasoval. Lju- besin do tebe vsamem febdj v grob.“ „Skerbi sa moje dobre ftarfhe. Bodi jim dober fin. Tolashi jih v njihovi shalofti. Oh, jes jim ne morem vezli pifati, sakaj moja ura je bliso. Pa povej jim, de njih Genovefa ni bila hudodelniza, de fim bres krivize umerla, de fim jih fhe v fmertni uri pomnila, in de jih sa vfe, kar fo mi ftorili, ferzhno sahvalim.“ „Gola, ubdsiga, oflepljeniga norza, ne u- mdri v fvoji jesi. Odpiliti mu, kakor mu jes odpuftim. Ali flifhifh? Prdfim te! Nikakorfhni- ga fovrashtva nezhem s febdj v vezhnoft nefti in savoljo mene nima ne kapljiza kervi tezhi. 4< „Tudi tihih, ki mi bodo glavo odbili, ne zherti, ker fo me bres fvoje krivize umorili, te- muzh njim in njihovim dobrote fkasuj. Sakaj oni fo nedolshni in gotovo to neradi Borijo. 44 „Do'bri, po nedolshnim umorjeni Drakdn je bil tvoj naj bolj pofhten flusbabnik. f^kerbi sa njegovo sapufheno vdovo in bodi dzhe njegovim firotkam. To fi mu dolshan, sakaj njegova vda- noft do tebe je bila tako rekdzh, usrok njegove frnerti. Sa tebe je umeri. Tudi ne posabi ga ozhitno nekrivizhniga rasglafiti. Dobro deklizo, ki ti bo to pifmo podala, obdaruj. Ona farna mi je bila svefta, kjer je bilo vfe soper mene ali kjer fi, bolj rezhi, savdlj ftrahu pred Golam nihzhe ni upal, sa-me fkerbeti.“ „§Jv6jim podldshnim bodi mili gofpodar. Ne obkladaj jih s prevelikimi davki, $kerbi de bodo pravizhno gofpofko, vredne duhovne in umetne vrazhe (Aerzte) imeli. Poflufhaj vfaziga, ki fe ima pritoshiti ali kako fdo fkasati. Slafti ubogim milodarin bodi. Oh, miflila fim, de 22 bodem mati tvojim podldshnim. Bodi jim ti sdaj; dvojno dolshnoft imafh, jim dzhe biti." „In sdaj ti poflednjizh rezhem: S Bdgam! O, ne shaliij faj prefilno savolj mene, dragi mdsh! »Sej rada umerjem, sakaj kratko in polno nad¬ log je to shivljenje, in zhe fim ravno grefhniza, vunder v vlili rezheli, kterih me je Golo obdol- shil, nedolshna umerjem, kakor moj Odrefhe- nik. On bo moji dufhi miloftljiv! $he enkrat: S Bdgam! in moli sa mojo pokojno dufho. S fpravljenim, miloftnim ferzam fe Idzliim in fhe v fmerti fim — tvoja svefta shena Genovefa." To pifmo je v kopeli folsa pifala. Tinta in folse fo fe v njem tako salivale, de fe je komaj brati dalo. Deklizi ga je podala rekdzh: „To pifmo hrani kakor drago blago in ne pokashi ga nobenima zhloveku. In kadar fe moj mdsh is vdjfke verne, ga mu isrdzhi." In fvojo biferno vervizo (Perlenschnur) je sdaj Genovefa s vrata fnela in rekla: „Te bifere imafh, ljubo dete, plazhilo sa fvoje svefte, fomiloftljive foLse. Moja nevefhka lepotija fo bili in fkoraj od ti- ftiga zhafa, kar fim jih s rok fvdjiga gofpdda prejela, fo bili okrog mdjiga vratu. Tvoja ne¬ vefhka lepotija imajo sdaj biti. Vezh ko jesero goldinarjev veljajo. Ne sanefi fe pa sdaj, ker li bogata, na pofvetne rezin. Mifli, de je tvo¬ ja grofinja te bifere na tiftim vratu nolila, kte- riga bo sdaj kmalo mezh prefekal. Uzhi fe od mene, de fe tudi na narbdlji ljudi ni sanefti. Oh, nikoli nifim mil lila, de mi bo fam tifti, ki mi je te bifere v lepotijo dal, vrat odfekati ukasal. Saiipaj tedaj v Boga famiga. Sdaj pa pojdi in shivi poboshno (brumno) in dobro. Jes 23 moram sdaj ferze k Bogu povsdigniti in fe k vezhnofti pripravili. S Bdgam! w Sedmo poglavje. Genovefa v fmert peljana. Komaj je dekliza odfhla, kar shelesne vra¬ ta od ježke safhkripljejo, fe s hropotam odpre¬ jo in dva moška v oklepili notri ftopita. Eden nju je gorezho baklo v rokah dershal in dru¬ gi je velik, gol mezh pod pasdiho imel. Ge¬ novefa je ravno s otrokam na rokah na tleh klezhe molila. Moška fta jo pri fvitu bakle kle- zkati vidita. „Vftani Genovefa, — je rekel tifti, ki je mezh nolil in ki ji je imel glavo odfekati, s niškim glafam. „ Vsemi fvdje dete in idi s na¬ ma? Genovefa je rekla: „Bdg, bodi mi miloft- Ijiv, — v Tvojih rokah fim!“ Vftane in sa njima le opoteka. — Pot je peljala daljezh pod semljo in fkoraj je ni konza bilo. Mdsh s baklo je fhel naprej, drugi s mezhem pa sa-njd in velik ko¬ drali pef jih je fpremljal. Zkes dolgo fo prifhli do velikih shelesnih vrat. Tu je mdsh, ki je fhel naprej, kljuzh v kljuzhavnizo vtaknil, in baklo vgafnil. Vrata fo fe odperle, in pod mi¬ lim neham, bliso veliziga gojsda fo bili. Jafna jefenfka nozh je bila. Nebo je bilo polno svesd. Mefez je imel ravno salti. Mersel veter je vle¬ kel. Noben mdsh ni govoril ne befede. Daljezh fta Genovefo peljala, daljezh v gojsd. Sdaj fta prifhla na velik prdftor, ki je bil krog in krog s velizimi, zhernimi hvdjami, fivim berftjem in s treptajozhimi jagnjedmi obdan. Tukaj je mdsh s mezhem rekel: „Sdaj obftdj Genove- 24 fa in poklekni. 4 * Genovefa je pokleknila. „Sdaj daj fvoje dete in ti, Hajnez, ji med tem ozhi saveshi, 44 je djal dalje, in dete sa rozhize prim- fhi, je vsdignii mezh. Pa Genovefa je fvoje de¬ te terdo s rokama oklenila, v nebo' pogledala ter glafno savpila: „0 Bog! jes naj umerjem, le moje dete mi refhi. 44 „Ne delaj marnj, 44 je djal sarafheni mdsh, „Kar mora biti, mora biti! Daj ga lim! Pa Genovefa je jokaje in sdihaje dalje govo¬ rila: „0 ljuba mosha! Ali moreta to ubogo, ne- dolshno dete umoriti? Kaj fe je pa pregrefhilo? Koga je rasshalilo? Umorita mene, fej rada u- merjem! Glejta tii moj goli vrat! Le moje dra¬ go dete puftita shivo! Nefita ga mojim flarfhem! In zhe tega ne fmeta, puftita mi, ne savolj me¬ ne, temuzh savolj otroka shivljenje. »Sej bi rada tega gojsda zelo fvoje shivljenje ne sapuftila in nikoli vezh med ljudi ne prifhla! O glejta, jes vajna gofpa in grofinja, pred vama klezhim in profezh vajne kolena objemam. Ako lim vaju le kdaj rasshalila, umorita me! Ako fim fe kaj pregrefhila, umorita me! Pa fej vefta, de fim nekrivizhna. O gotovo fe bota, fhe. kefala, zhe sdaj mojih folsa ne zhiflata. Ufmilita fe me, in ildg fe bo tudi vaju ufmilil. Ne dajta fe od zhafniga plazhila v hudobne dela sapeljati, sakaj njih plazhilo je vezimo. Bojita fe faj Boga bolj, kakor ljudi. Ali hdzheta morde ref tega Gola bolj zhiflati, kakor Boga ? Ne prelivajte faj ne- dolshne kervi; sakaj nedolshna kri klizhe v ne¬ bo sa mafhevanje, in morivez ne najde nikjer vezh miru. 44 „Jes nizh ne ftorim 44 je rekel mosh s me- 25 zhem, „kakor kar mi je vkasano. Zhe je prav ali ne, naj Gola in grofa sadene. 44 Pa Genovefa ni nehala profiti in moliti: „0 poglejta faj na nebo, 44 je rekla: „Ali vidita gori luno! Glejta, sa hvoje fe f kriva, kakor de bi najniga namenjenja ne mogla gledati! Po¬ glejta faj, kako kervava sahaja. O kolikorkrat jo bdta v prihodnje sahajati vidila, ho vaju ne- dolslme kervi toshila. In zhe bo tudi vifoko na nebu ftala, in vlim ljudem jafno in zhifto lijala, fe bo vunder vama kervavo-rudezha sdela! O poflu- fhajta faj, poflufhajta — veter vije! Ali ne flifhita, kako grosno dreveia fhume in kako glafno' fe vfe liftje trefe. Vfa narava (natura) fe nad moritvi¬ jo nedolshnofti ftrefa. V prihodnje bo vaju vfak fhumezh lili oftrafhil. Ali vidita gori svesde! Kakor s jesero ozhmi gleda nebo na vaju! Ali moreta pod milim nebam tako hudobijo ftoriti. Smiflita, gori nad svesdami je Bog, pred kteri- ga fodbo bodeta nekdaj mogla fiati! 44 „0, Ti dzhe vdov in firot v nebefih, ome- zhi ferza teh md.sh, ki imata tudi shene in otroke, in povesili jima roke, de ubosi materi in jokajdzhimu otroku prisanefeta in ii tega ve- likiga kervaviga dolga na glavo ne nakopljeta. 44 Un mosh, ki je dofle molzhal, fi je folse- obrifal in rekel drugimu: „Ti Kunez, meni fe ferze terga! Naj shivi. Zhe hdzhefh kri preli¬ vati, funi fvoj mezh raji v Golove perfi. On je kriv — dna pa v želim fvojim shivljenju nizh inaziga ni delala, ko dobro. Opomni fe vunder fvoje poflednje bolesni; koliko dobriga ti je ta¬ krat ftorila. 44 „Umreti mora 44 , je rekel Kunez. Tu nizh ne pomaga, ljubi moj Hajnez! Tudi meni, pri moji ubogi dufhi teshkd de, jo umoriti. Pa zhe jo shivo puftiva morava oba umreti. Nji pa vun¬ der to nizh ne pomaga. Golo jo bo vunder fhe vedel ftakniti. Rasun tega mu morava pa tudi fhe njene ozhi prinefti v snaminje, de fva jo umorila. w „Shivljenje ji vunder hozheva puftiti!“ je rekel Hajnez. „Šaj lahko tako ftoriva, rezheva ji, de ne bodeva isdana, de nama mora prife- zhi, sa smiraj v tem gdjsdu oftati; Golu pa po- nefeva ozhi tvojiga pfii. Obljubim, huda veli mu ne bode pripuftila, jih bolj na. tanko pogledati, de bi svijazho fposnal. Pa, jeli, teshko ti de, fvojiga pia umoriti. Pomifli le, Kunez! ali bi ti ne imela nafha ljuba grofinja in nafh mladi grof, ali bi ti ne imela ta nefrezhna mati in njeno nedolshno dete drasheji biti, Bog mi od¬ piliti moje grehe, kakor tvoj pel’? Kunez, ne bodi vunder tako' neufmiljen ne!“ „§»aj nilim,“ je rekel Kunez. „B6g ve, de mi fhe nikoli noben opravek ni bil tako teshak. Pa Golo bo divjal, zhe — u „De bi Je tvojiga Gola — u je rekel Hajnez. „Nedolshnofti shivljenje puftiti, je gotovo kaj dd- briga. In mdshu fe ne fpoddbi, fe pri dobrim delu bati, temuzh tudi kaj upati mora. Zhe fi ravno sdaj kaj soperniga napraviva, kaj pa de? Danaf ali jutro nama sna vunder le dobro tekniti!“ Terdi mdsh je tedaj rekel: „Naj fi bo! $kufiti hozheva. 4£ — Kdj je sdaj Genovefi ftrafhno prifega preisgovarjal, de le ne bode vfe fvdje dni is te pufhave premaknila, in vfako beledo je mogla sa njim isgovoriti. Tudi Hajnez mu je mogel na njegov mezh prifezhi, de ne bb nobenima ne befedize od tega povedal in je tu¬ di ne v pufhavi obilkoval. Kunez jo je sdaj peljal s fvojim tovarfhem, de bi fe mu zlo nizh ne bilo bati, The vezli milj daljezh zhes gore in doline v najftrafhneji kraj puihave, kjer fhe nikoli ni zhlovefhka noga hodila, in tam je od flabofti omedlela in pod hvojevo drevo padla. Mosha fta jo puftila leshati, in grefta fvbjo pot. Le eden fe je fhe s folsnimi ozhmi oserl ter je djal: j,Bog fe je ufmili, in fkerbi sa-njo in njeno ubogo dete! Zhebi ne bil bolj ufmiljen, kakor ljudje, bi ne bilo prav.“ Ko fta v grad nasaj prifhla, je Golo kakor v obupu v fvbji fobi fedel s na roko naklonje¬ no glavo. „Tukaj vam ozhi prinefeva!“ je rekel Kunez, ki je pri vratih obftal in mu pafje ozhi na ftegnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi!“ je Golo ftrafhno sarjul, in kvifhko fkd- zhil ter po mezh legel. „ln zhe mi fhe eden .le enkrat ime nefrezhnize imenuje, sderem fvoj mezh in ga prebodem. Koj fe mi fpred ozhi poberita, in nikoli vezli fe mi ne prikasliita!— To je vunder zhudno,“ je djal po tem fam pri febi — „poprej fe mi je mafhevanje nad Genove¬ fo tako fladkd sdelo, in s da j mi je tako britko, de bi rad perft fvbje roke dal, ko bi ftorjeno delo neftorjeno ftoriti mo'gel! Oh! kdor po fvbji ftrafti ravna, fe vunder le golufa.“ Ofmo poglavje. Kofhuta refhi Genovefo in njeno dete od K lakote in fmerti. Genovefa je dolgo v omedlevici pod hvojami loshala. Zhes dolgo fe je sbrihtala in vidila de J e sama s otrbkam^ gojsdu. Nebo fe je med 28 tein s oblaki prevleklo. Luna je bila she davno safhla. Prav tamno je bilo. ^Jtrafhen vihar je po drevju buzhal. V duplu je lova vekala, in blizo nje je volk tulil. Grose in ftralni fe je trefla. „0 Bog, o Bog!“ je klizala, kaklliina groša me fprehaja! Pa fej li Ti tudi tukaj pri meni, pred Teboj je nozh fvitla. Ti me vidifh! Kjer nobeniga zliloveka. ni, tam fi Ti. Ti jih nikoli ne sapuftifh, ki v Te saupajo. Ti fi mene in moje dete — nefkdnzhno bodi sa td sahvaljen, — is zhlovefkih rok refhil. Ti ne bddefh pripuftil, de bi med divjimi sverinami poginila. V Te hozhem saupati in fe nizhefar ne bati! Oftala je tudi tako s otrdkam v nardzhju pod drevefam in roke nad tvojimi koleni fklene, s milimi folsami v nebo' pogleda in zhaka, de fe dan sasdri. Pa novo terpljenje ji prinefe. Gerdo, megleno jutro je bilo v jeseni. Vfa okdljfhina je bila pufla, divja in ftrafhna pogledati, nikjer nizh ko gole fkale, zherne hvdje, ternje in brinje. Jutrajni srak je bil lilno mersel in po- flednjizh je jelo fhe zib deshvati in mefti. Ge¬ novefa fe je od mrasa trefla in njeno ljubo dete fe je jelo od mrasa, mokrote in lakote jokati. Povfodi okrog je gledala po kakim votlim dre- vefu ali po kaki pezhi (votli tkali) kamor bi fe bila, ftifnila, in divjiga fadja fi je sa shivesh ifkala. Pa nikjer ni bilo fuliga proftdra, nikjer na malo fhe s bitjem pokritih germizhkih ni ne jagodiza vifela. Sdaj je s tvojimi mehkimi perfti is terde, smersle semlje nekoliko koreniniz is- kopala in njena kri je fneg orudezhila! Te ko- reninize je svezhila in fvojiin finu dajala. Na to gre, deliravno vfa trudna in sdelana, s fvbjim otrokam nardzhji v fnegu in deshju po 29 ftrafhni pufhavi dalje, bresde bi bila vedila kam. Ko je sopet zhes fkalo prilesla, sagleda sdolej med ftermimi 1'halami majhno, vofko dolinizo s travo. Doli je (plesala. V neki fkali, ki je bila s goftimi hvdjami obrafhena, je sagledala pod zhes-njo vifezhimi vejami majhno luknizo, ka¬ kor vratiza. §Jko'si te fe je prifhlo v votlino, ki je bila ddfti profitoma, de bi v fili dve ali tri ofebe v nji ftanovale. Ne daljezh od nje je vir, zhift kakor kriftal, is fkale sviral. Nekakfhno buzhje fhavje fe je fkale ovijalo. Njegovo perje pa je bilo velo, in pol fognito ladje je po tleh leshalo in ni ga bilo vsiliti. Genovefa je fhla s fvojim otrdkam v votlino. Tukaj je bila pred deshjem in vetram varna. Pa fhe smiraj le je od mrasa trefla. Poldan je sdaj bilo. Glad jo je ftrafhno naganjal in tudi dete je jelo sopet lazimo jokati in vpili. V votlini poklekne in dete pred fe na tla poloshivfhi fkosi vratiza vot¬ line proti nebu pogleda, roke ftegne ter moli: „0 Ti dobrotljivi Ozhe nebefhki, poglej lim doli na jokajozho mater in na njeno kopernezhe dete! $ai Ti v najhujfhim vremenu tudi krokarje preshivifii, ki tu nad vilokim fkalovjem letajo. Ti tudi zhervizhkov ne posabilh, ki tukaj po fkalnati fteni lasijo, in jim dafh tudi po simi mervizo seleniga mahu najti. Ti snafh tudi mene in moje dete v tej pufhavi prehraniti in tudi is kamnja kruha narediti. Nak! Ozhe, Ti naju ne morefh, naju nezhefh tukaj poginiti puftiti! Ti li nama ravno sdaj prebivalifhe najti dal. Ti bolh tudi sa jed fkerbel In glej, ko bi fe bilo blifknilo, fo fe obla¬ ki rasdelili in folnze je prijetno in gorko salija- Nekaj je v na semlji leshezhimu liftju fhu- 30 melo in sdaj je kofhuta pred votlino ftala. Ker je fhe nikoli ljudje nifo preganjali, ni bila zlo nizh plafhna. V votlino je prifhla, kjer je na¬ vadno ftanovala, bres ftrahu in proti Genovefi obernjena je obftala. Genovefa fe je je v sazhetku vftrafhila, s zhafam pa je bila ferzhneji in jo je boshala. Sver le te prijasnofti ni obzhutljiva sdela. Sdaj fe je Genovefa smislila, febe in fvoje dete s mlekarn te sveri rediti. „0 Bog! koga primora fila ubogo mater," je rekla in je puftila dete ko- fhuto lifati. Sver, kteri je bil volk mladizha rastergal, in ktero je bilo obilno mleko tifhalo, je rada dershala. Genovefa je po tem dete, ki je omolzhalo in Ipati hotlo, v nektere fvojih oblazhil savila in v kot votline poloshila, kjer je prav pripraven prdftor bil. Ko je Genovefa fvoje dete opravila, fe je fhe le na-fe smiflila. Sopet je fhla is votline okrog leshezhe buzhe nabirat in sldmivfhi vfako v dva enaka kola jih je ofnashila in v viru do zhiftiga fprala. Ko fe je vernila, je sver v vot¬ lini leshala. Genovefa je nektere oprefne selifha ponudi, ki jih je ob viru nabrala. Sver vftane, ji jih s roke vsame in ji po tem, kakor de bi ji fvdjo hvaleshnoft pokasati hotla, roko li- she, Genovefa pofkufi sver mlefti. Sver rada dershi in Genovefa vezh buzhnih kofov s mle¬ karn napolni. Po tem na kolena pade, in pol rumene buzhe zhiftiga, mlazhniga mleka s obe¬ ma rokama proti nebu povsdignivfhi je jokaje molila: „0 moj Bog! vsemi moje folse v hvalo sa ta tvoj dobrotni dar. Ref je, tvoj dar je to mleko; Ti fi dal, de fe mi je fred te fkale vir shivljenja pokasal, Ti fi naklonil, de je mor- de kaka ptizhiza buzhnc pefhke v to pufhavo sa- 31 nefla, de imam pofodo, kamor tvoj dar fpravim. Ti ti me v to votlino peljal, v ftanovavnizo te dobre sveri! Sdaj ni tila, ne meni ne mojima otroku fkoperneti. Sdaj fmem mersle, pufte si¬ me s terdnim saupanjem v Te mirna in poto- lashena prizhakovati!“ Pila je, in folse hvaleshnofti fo ji v mleko kapljale. „0 kako fladka pijazha!“ je rekla. „Tako dobra le mi fbe v vfim mojim slavljenju ni nobena jed sdela. O Bog! kako malo fim pri obilni miši fvojih ftarfhev Tvoje dari zhifla- ti snala. O, odpufti mi, de fe ti bolj ne sa- hvalim, odpufti, de nifim ubogim vezli dobri- ga ftorila! Oh nikoli nitim fkuiila, kako teshko' lakot de! O koliko ubdsih bi bila lahko s majh¬ nimi trdfhki do fitiga pokrepzhala! 44 Ko fe je bila s mlekarn prav dobro pokrep- zhala in Boga, fbe enkrat sa-nj sahvalila, je fhla is votline li ob fkalah in ftarih drevefih mehki— ga, futiga mahu nabrat in vezli pripafov (bir- tahov) ti ga je nabrala, in v votlini tebi in fvd- jimu otroku mehko pofteljo napravila. Po tem ' je terdne, kofhate hvojeve veje, ki to nad vratini 1 votline vifele, fbe nisheji pripognila, de bi votlino fbe bolj vetrovam sadelala. Pod hvojo je majhno, fuho, lepo, s mehkim, belim, ru- ‘ menim in selenim maham porafheno palizhizo j nafhla. V dva neenaka dela jo je prelomila in s fhibkimi hvojevimi fhibinami je tako manjfhi ’ del na vezhiga privesala, deje dil krish, kteriga ' je na naj lepfhi kraj votline poftavila. Ko je vfe ’ dokonzhala, fe je trudna v votlini uledla. Hvojove v *“je, ktere fo vratiza kako zhernoseleno sagri- pjalo sakrivale, fo prijetno tamdto po votlini dela¬ te in od kofhutniga hlapenja je bila tudi she 32 votlina ljubo fogreta. Ko je Genovefa tako fede- la, fe ji je, ko bi bil trenil, lahko in dobro pri ferzu ftorilo. §terzhno je Boga sa,hvalila, de jo je is tamne jezlie refhil in de ji je pred Go- lam varno prebivalifhe pripravil. Ref de fpom- nila fe je, de bode tudi tu veliko terpljenja ime¬ la: pa na krish je pogledala ter molila: „0 moj bdshji odrefhenik, ki fi is ljubesni do mene na krishu umeri, to Tvoje snamnje mi ima vedno pred ozhmi fiati. Vedno me ima Knjiga uka opominjati. S teboj zhem sdaj pu- fliavno shivljenje v tej pufhavi shiveti sazheti. Moje terpljenje je tudi moj krish. Po tvojim isgledu ga zhem poterpeshljivo sadeti in vedno moliti: „Ozhe! Tvoja volja naj fe iside in ne mo¬ ja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaf bo prete¬ kel, de bom s teboj rezili mogla: „Dokonzhano je!“ Po taki molitvi fo fe ji, zhes dolgo v per- vizh v fladkim fpanju ozlii saperle. Njeno dete je pri njenim ferzu leshalo in svefta kofhuta, ktera je odflej vezh ni sapuftila, je pri njenih nogah leshala. Deveto poglavje. Genovefe famotno shivljenje v pufhavi. Genovefa je odflej v pufhavi kakor prava pulhavniza shivela. Sima je minula, leto je pri- fhlo, ki fe je sopet simi vmaknilo, in tako je fhld dalje, bres de bi fe bilo ka j pofebniga sgodilo- Kadar je po leti kakiga vrozhiga dne po¬ poldan tako med nemimi (mutafiimi) fkalami in dreveli fedela in nizh ni flilhala, kakor kroka¬ nje krokarjev ali kluvanje kakiga berlefa; kadar 33 je v grosovitnih jefenfkih nozheh mersla luna vifoko pod obnebjem plavala in v famotno fka- lovito dolino fijala; kadar je po simi is votline zhes neismerno odejo fnega gledala, kjer fe je le kaka fled divjih s veri« snala: je prav ferzlmo hrepenela sopet oblizhje fvojih ftarfhev, fvojiga mosha ali le kakiga zhloveka viditi. „0 kako frezhni fo vunder ljudje — je ddftikrat šdihovala — ki v drushbi shivijo in ivdje nadloge in ve- felje vsajemno prenaihajo, in kako neumni fo, de te fladke frezhe doliikrat zlo nizh ne zhiflajo in fi mnogokrat fvoje shivljenje ogrenljujejo.“ Po tem leje pa vlaki zbal’ sbrihtala, ter djala: „0 Bog, frezha, de moram s tabo hoditi, je vunder le nefkdnzhno flajfhi, od hoje s ljudmi! ako fino ravno daljezh od ljudi, li vunder Ti bliso naf — v prasni pufhavi in v tihi polnozhi! Kako velika je ta frezha, de moremo s tabo govoriti, Ti ferzhni dufhni prijatelj Tako fe je navadila smiraj s Bdgam hoditi in v ferzu s njim govori¬ ti, de fo ji v tazih prijasnih, priljudnih pogovo¬ rili ure kakor migljeji pritekle. Ako ji je kopanje korenin in pobiranje div- jiga ladja ravno veliko dela usrokovalo, je mogla vunder marfiktero uro bres vliga opravka prefe- deti. Vezhkrat je rekla: ,,0h, de bi le igle in kaj preje imela, kako prijetno bi mi pazh mar- fiktera ura pretekla, kako zhedno bi hdtla febe in fvoje dete oblazhiti! Ljudje vezhkrat zhes delo mermrajo, pa bres dela je shivljenje shaloftno in dolgozhafno in naj teshji delo je fladko memo poftopanja." Vezhkrat je po kakih lepih bukvah hrepene¬ la. Marfiktero uro — je rekla — bi lepo in polno poduzhenja imela! Pa, Tvoje dela, o Bog, 3 34 okrog mene fo tudi bukve, ktere fi fam pifal. 44 Sazhela je sdaj bdshje dela bolj pasljivo premifh- Ijevati, kakor jih je doflej v fvojim shivljenju premifhljevala in naj manjlhi zvetliza, kebrizhek ali polshek fo jo, ker je lled bdshje modrofti in dobrdtnofti v njih vidila, neisrezheno rasvefeljevali. Slo vefelilo in tolashilo jo je, de je Jesuf toliko tvojih naj lepfhih prilik is tazih rezin' je¬ mal, ktere fo jo tudi v pufhavi obdajale. Kadar je folnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlino fijalo, je s veliko radoftjo djala: „Ti ljubi Bog! Tvoje folnze mi je lepa podoba Tvoje prijasnofti in ozhetne ljubesni. Sakaj Jesuf, tvoj fin, fam pravi: „Ozhe nebefhki pulti fvoje folnze fijati dobrim in hudobnim. 44 Moja ljubesen do ljudi ima tedaj biti Tvojima folnzu enaka. Tudi fvojim neprijatlam bi rada dobro ftorila, de bi le mogla. 44 Kadar je sa ©hranjenje fvbjiga shiv- Ijenja fkerbela, in kadar ji je shaloft ferze ras- jedala, in zhe je po tern kakiga lepiga jutra pri¬ jetno petje ptizhev flifhala, je rekla: „Tako fte vefele in bresfkerbne, male radoftne ftvarize, in tako radoftno pojete! Ali bi fe ne imela tudi jes radovati in peti kakor vi? §ej Jesuf fam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pod nebam. Ne feje- jo, ne shanjejo in ne fpravljajo v fkedne, in vafh dzhe nebefhki jih vunder le preshivi. Ali nifte vi vezli, kakor oni? 44 Ja moj Bog! Ti me bolj ljubifh, kakor vfe te ptizhe. Tudi bi imela bolj velela biti, kakor oni vli in ne fkerbeti, ako fe ravno sdaj sa me nobeno serno ne feje, nobena bilka ne shanje in noben fnop vezh v fkeden ne fpravlja. 44 Zhe je zvetlize, ktere fo ji malo do- linizo s mnogimi barvami lepfhale, pregledova¬ la, je rekla: „Tudi ve fte mi prijasni poroki, in 35 ljubesnjive osnanovavke bosbje ljubesni do mene. Tudi take zvetlize je Jesufpokasal, rekdzh: „Pre- mifhljevajte zvetlize polja! Ne delajo in ne pre¬ dejo, pa vunder vam rezhem: tudi f^alomon v vfim fvojim velizhaftvu ni bil tako lepo oblezhen, kakor ena ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju tako lepo oblazhi, ali ne bo vaf fhe bolj vi maloverniki Nizh vezli nezhem maloverna in nizh vezli neferzhna biti, in ako ravno sdaj ne morem ne prefti in ne 1 bivati, vunder nezhem sa fvojo obleko v prihodnje prevezh fkerbeti." Po leti, kadar je v njeni dolinizi folnze pripek- valo in dna shejna k fvdjimu viru prifhla, mers- le vode sajela in pila, je mnogokrat rekla: „Kar je ta vir mojim fuhim uftnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Gdfpod! moji dufhi.“ §aj fi fani rekel: „Kdor je shejin, pridi k meni in pij. Voda, ki mu jo jes podam, mu bo vir, ki v vezimo shivljenje tezhe.“ „§»amo ta notranji vir shivlje- nja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s vefe- Ijem napaja, sdaj ko lini ob vfo tolashbo od fveta in ko mi je vfe vefelje prihddnjiga shivljenja vse- to.“ — Ddftikrat, kadar je ftrafhno pezhovje, ki je njeno dolino obdajalo in she veke v vihar¬ ju in hudi uri nepremakljivo ftalo, fpremifhlje- vala, fe je Jesufovih befed fpdmnila: „Kddr mo¬ jo befedo poflufha, in po nji shivi, tega modri¬ ma moshu prilizhim, ki je fvojo hifho na fkalo sidal.“ — Po tvoji befedi hozhem, — je rekla po tem, — fvdje svelizhanje sidati in terdno ko na Tkali bo ftalo. $he ternje in ofat ji je bilo polno poduzhenja. „Ko bi fe s vaf, ve ternjeve selifha, grojsdje in drugo shlahtno fadje tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo ref prav ljubo, in bi fe mi tii v pufhavi prav prileglo. Pa pri 3 $ 36 tem obftane, bar je Jesuf rekel: „S ternja fe ne da grojsde in s ofata ne fige nabirati. Vfako dobro drevo obrodi dobro, sanikerno pa sanikerno l'adje.“ Dobro drevo zhem tedaj biti in dobro delati, ko¬ likor mi jemogozhe. Nikoli nezhem biti ternja in ofata enake, ki le bode in nizb ali pa sanikerno fadje rodi. Tako fo ji bile folnze, ptize, zvetlize, vir, fkale, ternje in ofat zhifte snamnja, ki fo jo Jesu- fovih befed opominjale in ji dovolj mifliti dajale. Ljubfhi od pomladanfkiga folnza, bolj velel, kot pomlad s njenimi zvetlizami in ptizami, bolj poln poduzhenja od vfiga, kar je v pufhavi vi- diti mogla, ji je bil pogled njeniga otroka. Vfak jafen dan ga je is votline pod lepo jafno nebo iiefla. Kadar fe je med tem, ko fe je kofhuta nekoliko od nje pafla, s otrbkam na rokah pred votlino fprehajala in s njim, ako ravno fhe ni nizh od tega umel, prav prijasno menila; kadar je otrok fvoje rozhize sa njo ftegal in fe ji fmehljal, fe ji je sdelo, kakor de bi ji to fmehljanje vfo pufhavo olepfhavalo in kakor de bi vfe okrog poslazlieno bilo. Doftikrat je na meftu, kjer je ftala, pokleknila, dete na ferze pritifnila, s mi¬ lim, fladkim fmehljanjem materfke ljubesni na-nj gledala ter djala: „0 Bog, kako Te zhem sahva- liti, de fi mi fhe to dete puftil! koliko vefelje, koliko radoft, kakfhno vfakdanje opravilo mi dela v tem divjini sapufhenim kraju! O poglej tudi Ti, bzhe nebefhki, blagoflovezh to dete in daj, de bo tudi dalje raftlo in bolje prihajalo! — Kako jafno in vefelo gleda“ — je dalje rekla — „kako zhifto je to zhelo in ljubesnjive liza bres vfih ftrafti, kako nefkerbno mi tukaj na ferzu pozhiva, O pazh refnizhno je govoril odrefhe- nik“: „Ako nifte kakor otrozi ne bodete prifhli 37 v nebefhko kraljeftvo. O, de bi tako vfi ljudje proftovoljni in s dobrim prevdarkam bres napu¬ ha, savifti, zhertenja in inih (drusih) hudih ftra- fti bili, kakor je to dete fhe v Tvoji nedolshno- fti in v ferzhni nevednofti; gotovo bi nebefhko kraljeftvo v fvdjih ferzih imeli; tako vefelo bi na fvetu shiveli, kakor dete na maternih perfih; ta¬ ko sadovoljno in frezhno bi, tako rekdzh, na ozhetovim ferzu bdshjim pozhivali.“ Mnogokrat fe ji je siriva shelja vnela, fhe kdaj kako zerkev obifkati. ,,Kakfhna frezha je to, je rekla, zhe jesera ljudi pred Bogam kle- zhijo, bdslijo befedo poflufhajo, ali zhe fe hvalna pefein verne mndshize poboshno proti nebu vsdi- guje! O, ko bi le sopet kako svonjenje flifhala, miflim, de bi fe mi ferze oddahnilo. Pa vunder — je rekla dalje, — fej je žela natura, nebo nad menoj in semlja okrog mene tudi 'fifOj tempelj, o Bog, in ferze, ki v fambtni pufhavi bije, je tudi Tvoj altar. Ta fkalovita dolina naj bode tedaj tudi tempelj Tebi pofvezhen in moje ferze naj Ti bode altar! 44 — Tudi ni bilo ne drevefa ne Tkale, kjer bi ne bila molila ali klezhala, in zhe ji sima ni pripuftila is votline iti, je mar- fiktero uro pred malim krishem v fvoji votlini, na terdim kamnu klezhala, ki je is fkale molel in ji pruzhiza bil. Defeto poglavje. Genovefe materfka radofl v pufhavi. Kakor v zhafi med selifhi in ternjem v pu¬ fhavi krafna, rudezha zvetliza srafte, tako je sdaj Genovefi v fredi njene tihe famote naj lepfhi, 38 priljudno vefelje zvefti jelo. Boleflav, njeni ljubi otrok, je med tem prav odraftel in je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je she hoditi jel. V pikafto koshizo mlade ferne, od ktere je v gojsdu lefjaka odpodila, gaje oblekla. Zhe ravno fan- tizh ni drusiga, ko selil ha in korenine, mleko in voda vshival, je vunder tako popoln in zve- tezh bil, kakor shivljenje. Sdaj fe je pamet v ljubim fantizhu sbudila; jel je fe lamiga febe svedovati, rezhi krog febe raslozhevati, befede umevati in isgovarjati. Genovefa, ki she tako dolgo ni befede is zhlovefhkih uft flifhala, je ferzhno vefelje obzhu- tila, ko je perve rasumljive glafove od fantizha flifhala; fhe vezhi vefelje je pa zhutila, ko je fladko ime n mati u pervi krat lepo in umljivo isgovdril. To je bilo v sazhetku sime. Pogovarja¬ la fe je sdaj v fvdji tamni votlini po vezli ur is njim; ga je vfe, kar fe je v votlini in mali do- iinizi vidilo, od folnza do kremenzhka, od hvo- jeviga drevefa do mahu imenovati uzhila, in kma- lo fe je mogla s njem po malim pogovarjati. Per¬ vi sharki fe unemajozhe pameti, perve ifkrize prolie ljubesrii, ktero je pri njem fpasila, fo jo neisrezlieno vefelile, in vlak dan ji je obilniflii in mnosheji materfke radofti prinefel. V fredi sime ji je tako rekdzh lepa pomlad zvefti sazhela. Proti konzu sime je fantizhek sbolel in dolgo ni mogel votline sapuftiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je she osdravel in fe je sopet lepo kakor rosha raszvetal. Nekiga lepiga pom- ladanfkiga jutra ga je Genovefa vsela sa. roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne votline v profto in zvetezhe dolinizo. Lepota vfe pomladi, ktero je sdaj fantizhek v dnevih boljfhi pameti ob 39 enim previdil, ga je prav poprijela. Vef oftermen je polial, vfe s velikimi ozhmi pogledajdzh in re¬ kel je: „Mati, kaj je to? faj je vfe drugazli, kakor je bilo poprej; vfe je je lepfhi! Ta dolina je bila vfa s fnegam pobeljena, sdaj je pa tako lepo selena, de fo hvoje inemo nje le zherne. In germovje in drevefa, ki fo poprej fuhe in bres liftja ftale, in le tu ali tam kak rumen lift ime¬ le, fo sdaj polne, polne tanziga, fvitloseleniga liftja. In kako sdaj folnze ljubo in toplo lije, in kako je nebo lepo vifhnjeno. In le poglejte til na tla, kakfhne lepe, majhne ljube rezhi fo til, o poglejte, no, kako' lepo rumene, vifhnjeve in bele!“ „To fo zvetke, ljubo dete, 44 je rekla Geno¬ vefa. „Glej tukaj jih nekoliko tebi nabiram. Te tukaj fo marjetize in svdnzhiki! Glej, kako fo sndtraj lepo rumene in kako lepo fo kdnzhki be¬ lih kriliz krog in krog rudezhi! Te rumene tukaj dobro poduhaj! Ta vifhnjeva tii je violiza. Ta fhe prijetniflii dufhi. Na, til jih imafh; vfe fo tvoje’ — in fhe li jih natergaj, kolikor jih inorefh. Toliko li jih naterga, de jih s fvojima majhnima rokama ni mogel objeli. Genovefa ga je po tem na kraj doline k se- lenimu germu peljala. „Sdaj poflufhaj 44 je rekla, „Ali kaj flifhifh? 44 — Fantizhek je sdaj pervizh v fvdjim shivljenju ftoglafno petje ptizhev flifhal, ki fo tukaj nepreganjani od neufmiljenih rok v neisfhtetih mndshizah gnjesdili. ,.()j — je rekel ;— kaj pa tako prijetno poje? Na vfakim drevefzu in germizhu ftoteri fladki glafovi pojejo. Viditi zhem vunder, kaj je to’ Pojdite! 44 Genovefa fe je na s maham porafheno fkalo vfedla v fenzo dveh mladih bukovih drevef, vsa- 40 J me fantizhka v naro'zbje in je, kar je tudi po .simi in v sazhetku pomladi vezhkrat ftorila, ne¬ koliko nabranih seru od divjiga drevja na tla na- trefla, de bi ptize vabila. Mnogo ptiz je prifhlo — prijasni fhinkovez, selenkafti zisek, ptizhki s lepo rudezho glavo in perfmi, pifani fhtigljiz, in urno fo serna pobirali. „G!ej, 44 je rekla, „ti ptizhki tako lepo pojejo. 44 Fantizhek je od vefelja pofkakoval. „0j lju¬ be, ljube, lepe ftvarize! 44 — je rekel. „Ve tako lepo pojete? Ve she lepfhi snale kakor krokarji, ki zelo simo v zhafih tako shaloftno ftradajo, in tudi bolj lepe fte kakor dni. Pa povejte mi le, mati! 44 je sopet sazhel, „kako pa je to, de je sdaj vfe tako lepo? Od kod pa pridejo vfe te lepe rezhi? §>ej vi nifte mogli te dolinize tako olep- fhati, ta zhaf, ko lim bil jes bolan. §ej fte bili vedno pri meni v votlini in tako umetni gotovo tudi nifte. 44 „Ljubo dete 44 , je odgovorila Genovefa, po¬ vedala lim ti she, de imam tako dobriga ozheta v nebelih, ljubiga Boga, kije folnze, luno, in svesde naredil. Glej, dn je tudi vfe to naredil, de bi prav veliko vefelja imeli. 44 — „0 ljubi, do¬ brotljivi Bog! 44 je rekel fantizhek; „ta je pazh prav dober in umeten! 44 in Genovefa le je fmeh-» 1Ijala savoljo te nedolshne proftofti. „Pazh je ref, je djala farna pri febi in ga objela in kufhnila, 44 de bi te marlikter otrok, ki je ftarifhi ko ti, neumniga imenoval in fe ti fmejal. Pa le sa to, ker posabi, de je fam nekdaj tako govoril, in ki je, kakor vfi ljudje, s zhafam k fposnanju prifhel. Drugi dan jo je fantizhek sjutraj, sarano sbudil in rekel je: „0 mati! vftanite no in poj¬ dite s mano! Viditi hozheva, kaj je ljubi Bog 41 sopet lepiga naredil." Genovefa fe mu je pri- jasno nafmejala in na seleno tratizo med fkalovje ga pelje, kamor je folnze prav toplo fijalo, kjer je vfe poprej dosorilo in kjer je she undan zvetje od jagod vidila. Pa ref fo bile nektere jagode she srele in bolj rudezhe, kakor fhkerlat. „Ali lo to tudi zvetlize ?" je vprafhal fant. „Nak 1 , je rekla Genovefa, „to fo rudezhe jagode." Pozhepnilaje in nekoliko paj lepfhih naterga in pravi: „Le sini sdaj in pokufieno!" Fantizhek jih je jedel in roko na perli pertilnil, ter rekel: „0 te lo dobre! Ali fi jih fmem vezli nabrati?" — „0 le!" je rekla Genovefa „pa le tazih, ki fo lepo rudezhe." — Urno je roko ftegnil ter nabiral in jedel. „0 ka- koje pazh dobrotljiv ljubi Bog" je rekel, „de nam tako dobre rezki daje!" — „Nd" je rekla Genove¬ fa, „sahvali fe mu vunder tudi!" Fantizhek je s fvitlimi ozhml v lepo vifhnjevo nebo pogledal, fvojo rozhizo kufhnil in kufhljej proti nebu pih¬ nil in savpil, kolikor je mogel: „Ljubi Bog! sa- hvalim te sa jagode!" Po tem je rekel. $vdji ma¬ teri: „Ali je to tudi ljubi Bog flifhal?" Genove¬ fa ga je k febi pritifnila ter fmehljaje rekla: „Kaj pa de! Pazh bi bil tudi tako mil lil, bres de bi bil befede isgovdril, in on bi bil tudi vedel. Bog vidi in flifhi vfe." Boleflav je sdaj hotel vlaki dan novih rezki viditi, ki jih je ljubi Bog nare¬ dil. Pa Genovefa je djala: „$am morefh sdaj pa- siti in gledati, ter meni povedati, kaj bodefh nafhel. Glej, koj tii v fenzi te vifdke fkale, tu na polnozhni ftrani dolinize, kjer je fneg fhe le undan fkdpnel, ftoji zherno bodezhe ternjizhe. To jo ternjule. Glej, mnogo majhnih, selenih in belih “Ugljiz na ternjii vili. Te fe imenujejo popki zvetja. * i’idi lim! Tam na poletni ftrani dolinize fo dru- 42 gi germizhi s manjim ternjem. Te fe imenuje¬ jo divje rdshe. Tudi na teli fo podolgafti popki. In glej! Gori v dolinizi ftoji dvoje velizih drevef lefnik in drobniza. Le dobro jih poglej! Nizh fhe na njih ne vidifh, kakor’de fo vfe fhibine polne velikih popkov. Sdaj pa le vlak dan pasi, kaj fe bo s njimi sgodilo in povej mi potlej sopet." Po nozhi je pohleven, topel desli fhel in liftje in zvetje je poganjalo. Vel' rad^ften je Bo- leflav priskakljal in klizal: „Mati! selene kug- Ijize na tern jutah fo sdaj sgol majhne, ko fneg bele zvetke! In uni ternjevi germ je poln fvit— loselenih liftkov! In tudi drevefa fo polne belih in rudezhih zvetliz. O, to je vefelje! O kako dober je pazh Bog, O pojdite le lim in poglejte!" Genovefa je fhla tje. „Ali vidite?" ji rezhe. „In glejte! Ta ternjevi germ bo tudi fhe gotovo le¬ pe, rudezhe zvetlize dobil. Te pa fhe nifo na¬ rejene. Glejte! Rudezhe fo she, pa le nekoliko is glaviz gledajo. Ali jih morde Bog ni mogel po nozhi dokonzhati?" — „0 dete!" — odgovo¬ ri Genovefa: „to ftoriti, lp Bogu ni treba, nizh truditi! Vfe v enim migljeju sna ftoriti. Sakaj vfigamogozhen je." — ,,1’a povejte mi vunder" je fantizh dalje rakel — kako pa more Bog v tanini nozhi vfe to ftoriti ?" Genovefa mu je po¬ vedala, de Bog po nozhi tako dobro vidi, kakor po dnevu — in Boleflav fe je mdzhno nad vfim zhudil." Nekiga jutra je Boleflav vef radoften pri- । fkakljal in rekel: „Mati! sopet lim pa nekaj le- piga nafhel. O pridite le in poglejte; kaj je!" $a roko jo prime, k ternjulevimu germu pelje ter rezhe: „Tii notri poglejte v tamno ternje! Al kaj vidite? — „To je ptizhje gnjesdo, ljubo de- 43 te,“ je rekla Genovefa, „fternadovo gnjesdo je. Kakor imava midva votlino, tako imajo ptizhi gnjesda. Le glej, ptizhiza v njem ledi. Kako pri— jasno naju gleda! Sdaj ftranleti. Le dobro gnjes- dizhe oglej, pa ne obodi fe ob ternje! Glej, svu- naj je s fuhe, mehke flarne fpleteno, snotraj je s mehkimi, livkaftimi lafzhkami oblosheno. Le dobro va-nj poglej!“ je rekla in fantizhka prisdig— nila. ,,0,’to je lepo I 46 je rekel. ,,'Koga. je pa to petero lepih ftvarzhiz, ki v gnjesdu leshe?“ — „To fo ,jajzhika“ rezhe Genovefa, „glej, kako fo lepo selenkafte in lepo rudezhe progafte!“ — „Kaj potem ptizhek s jajzhki naredi? vprafhafan- tizhek. 44 To bddefh she vidil je Genovefa odgo¬ vorila. „Le vlak dan pridno jih ogleduj, pa ni- mafh fe ne eniga jajzhka dotakniti.) Sa nekoliko dni je Boleflav sopet s materjo gnjesdizbe obifkal. Namefti jajzhik fo sdaj she mladi ptizhki v njem bili. „0 polgej nd“ rezhe Genovefa, „kako fo lepo majhni in lepi! — Glej, flepi fo fhe in nizh perjizha fhe nimajo. Leteti fhe ne snajo in tudi ne ihe is gnjesdizha fkozhi- ti.“ — „0h, ljube male, uboge nage bebize!“ je rekel fantek. „Ali pa ne bodo lakote poginili in smersnili?“ „Nak’, ljubo dete“ rezhe Geno¬ vefa. „$ej je Bog she pred sa-nje fkerbel. Gnjes- dizhe je snotraj mehko in gofto s mehkimi lafmi vlosheno, de na. mehkim in na gorkim leshijo. Lepo okroglo je, de le nikamor ne sadenejo in de jih ne boli. 'To zhedno gnjesdizbe je (tara ptiza farna naredila. Jeli, to je umetno? Midva, ljubo dete, bi ne mogla taziga narediti. To u- metnoft je Bog ftare uzhil, s miloftne fkerbi sa mlade, majhneKptizhke. Glej, ti seleni, okrogli liftizhi ternjeviga germizha, ki jim sdaj, ko foln- 44 ze vrdzhe pripeka, hladno fenzo delajo, jih tudi pred mokroto varjejo, kadar deshuje. In pond- zhi in sjutrej in svezher, kadar bolj hladno pri¬ haja, pride ftara ptiza in fe s rasproftrenimi pe- rotami na-nje vleshe, de fo gorko pokriti, in de jih ne sebe- Glej, tudi ternje ni saftojn tukaj. Hudi krokarji bi mladizhke posherli. Ternje jim pa do gnjesda brani in jih shode, zhe mladizham kaj shaliga ftoriti hozhejo. $tara ptiza pa lahko, ker je prav majhna, med tern jem fkosi slese, Ines de bi fe pofhkodovala. Glej vfe rezin, tudi bodezhe ternje nam prijasnoft in miloftno ozhet- no fkerbljivoft Boga osnanuje. 44 Ko je Genovefa to rekla, je ftara ptiza pri¬ letela, in fe je na kraj gnjesda uiedla. Vii ptizhki fo glafno zvilezh glavize kvifhko vsdignili, kljun- zhke fhirdko odperali, in pitala jih je. Boleflav je bil vef radoften. „0 to je lepo! 44 je rekel. „To je prav lepo! 44 in od vefelja je pofkakoval. — ,,Glej, 44 rezhe Genovefa, „mladizhi li fhe ne morejo farni jedi ifkati, in ftara jim je donafha. Serna bi jim bile preterde, torej jim jih ftara presvezhi, v krofu omezhi in jih jim po tem da. Ali ni Bog te¬ ga naredil? Glej, tako miloftno Bog sa vfe fvoje ftvari fkerbi in tudi sa nar majnfhi ptize. Tako miloftno tudi sa naf fkerbi. .Ja, ljubo dete! 44 je rekla dalje, ga s folsami pogledajozh, „0n je doflej sa te fkerbel in fhe dalje bo fkerbel! 44 — „Ref, ref 44 je rekel fantek, „0n je sa-rne fker¬ bel, dobri mili Bo'g! §ej je drl vaf meni dal, ljuba mati! $ej me imate veliko rajfhi, kakor ftara ptizhiza mladizhe! Bres vaf bi bil mogel she davno umreti! 44 Tako je rekel in objel jo je. — Boleflav je imel sdaj vlaki dan kaj noviga materi pripovedati, pokasati in prinefti. Ker fe 45 je le s njem pezhala, ki ni imel tovarfhev, de bi ga bili fpridili, in otrozhjih igrazh, ki bi ga bile snemarile, fe je njegov um kmalo po- kasal. §»vdjo mater je zlies vfe ljubil in vfaka lepota boshjih del fe je globoko v njegovo ferze vtifnila. Vlako jutro je prinefel fvdji materi naj lepfhih zvetliz in polno lepih jerbafzhikov, ki mu jih je is bizhja fpletla, ji je najbdljfhih rudezhih jagod in borovniz, in posneji robidniz in mali- nez nabii-al. Pufto votlino je s pafaftimi polshe- vimi lupinami in fvitlimi mulheljni, S lepim ma¬ ham in s fvitlimi kamnizhi olepfhal, kar fe je prav podalo. Vfaki dan ji je pripovedoval, kako fo majhne selene kugljize, ki fo na ternjulevim germu, in selene, kakor jajzhki podolgafto okrog- Ije kugljize od divjih rdsh dan na dan vezlii prihajale in kako fo tudi ptizhki raftli in majhno perjizhe dobivali—toliko zhafa, de je ternjuljev germ poln fvitlozhernih ternjulj in divja rdsha polna ko fhkarlat rudezhih jagod imela in de fo ptizhki odleteli. Ko je pervikrat lepo fvitlo danizo sagledal; ko je nekdaj med zhernimi, tamnimi hvojami lepo vezherno sarjo sagledal, ko je pervikrat mav- rizo vidil je smiraj vej radoften po fvdjo mater pritekel in vfe je mogla s njim gledati in fe zbu¬ diti, in Boga sh-njim sahvaliti, ki je toliko lepih rezhi vftvaril. Tako je fvdjo mater mnogo ras- vefeljeval. Genovefa je doftikrat kadar je prijas- noft fantka vidila, s folsami v ozheh proti nebu pogledala, rekdzh: „0 Bog! Tako more tudi ne- dolshno ferze v pufhavi raj dobiti, in dufha, ki Tebe ljubi in Tebe ima, tudi v nadlogah in terpljenju nebo dobi. K£ , JSkerbljiva mati pa tudi ni posabila, ga pred 46 ftrupenimi felifhi (variti, ki (o okrog po pufha- vi v ftrafhni lepoti raftle. „Nimafh mi od njih jefti^ je rekla, „pa tudi kaj drusiga ne jej, bres de bi meni poprej ne pokasal. Zhe ne, bi hu¬ do, hudo sbblel."‘ Pa dobra pametna mati ga je fhe fkerbnejfhi pred nepokorfhino, famovolj- noftjo, fladkanjem in drusimi otrbzhjimi napa¬ kami fvarila. „Te fo 4< je djala, „fhe filno bolj pogubljive, kakor ftrupenina. Oh, greh je mno¬ gokrat tem sapeljivim, rudezhiin jagodam podo¬ ben, ki Te ozkem tako lepe in vabne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vslrije, vmorijo. Ja, hudobno je vezhkrat bolj vidljivo in le bolj lepo ozhem prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ftrupena mufhniza prdfto, rjavo, dobro, ne krivno in vshiv- Ijivo gobo staven febe v lepoti barve prefeshe." Enajfto poglavje. Genovefa dobi gorko ovzhjo obleko. S mnogim, nedolshnim vefeljem Ita pofled- nja pomlad in leto Genovefi in njenima lina prifhle. Sdaj je bila jelen, $olnze je she flabeje fijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in po¬ prej sahajalo. Zhifto vifhnjevo nebo je bilo fko- raj vedno s tamnim oblaki prevlezheno. Semlja ni nizh vezli kaj noviga obrodila. Ljubo petje ptizhev je vtihnilo, in ptizhi lo vezhi del is tiftiga kraja prozh sleteli. Vfe zvetlize fo vfahnile in sginile, in liftje je rumeno in bledo na drevji in germovji vilelo — in zhe fe ni lamo obletelo, ib ga mersli buzhezhi vetrovi do zhiltiga otrefli. S ferzam polnim fkerbi sa simo je Genovefa pred vratmi votline fedela in je s iolsnimi ozhmi v 47 pufhavo gledala. Sdaj je Boleflav rekel: „Mati! ali naju Bog sdaj vezh ne ljubi, ki nama vfe jemlje, ali fe bode mar fvet pogresnil? — „Nak’, ljubo dete!“ je rekla Genovefa. „Zhe fva pobdsh- na in dobra, naju ima Bog vedno rad. Pa tu na semlli fe vfe fpremeni in mine. Ljubesen boshja do naf je pa vezhna in nefpremenljiva. — Le sima fe blisha. Sa simo pa smiraj fpet lepa pom¬ lad pride. Tako je vlako leto. Vefeli fe pa sdaj she, ko fe sima priblishuje, ljube pomladi! Oli,“ je fhe priftavila, „tebi ljubo dete, ki fi, kar fi jel pametovati, pervo simo doshivel, ni sameri- ti, de komaj verjeti morefh, de bode po simi sopet pomlad. Pa jes, tvoja mati, lim bolj ne¬ umna imenovati, kakor ti. Po tako dolgi fkufh- nji she vem, de po terpljenju vedno vefelje pride, pa vunder me vedno fpet teshko ftane, to ver¬ jeti. Pa le mirniga ferza zhem biti in v terplje¬ nju fe prihddnjiga vefelja fpomniti in vefela in bres fkerbi biti kakor ti!“ Genovefa je imela sdaj vfaki dan lefnik drob- niz, hrufhiz, shiru, lefhnikov, ternjulj in kar je drusiga savshivljiviga ladja dobila, sa simo nabirati. Tudi mnogo korenin fi je nakopala — in Boleflav ji je pridno pomagal. S fenam sa kofhuto fe je bila she poprej prefkerbela. Ve- zhi fkerb, liakor kaj bo jedla, ji je obleka de¬ lala. Tifta edina obleka, ki jo je she toliko let nolila, je bila she obnofhena in ftergana. Pred votlino je jokaje fedala in fkufhala s gibkimi flamnatimi ftebli in ternjem kofze obleke, ki fo ftran mahali, fkerpati. Pa nizh ni pomagala. „Oh“ je tiho sdihovala, „koliko bi hotla sdaj sa iglo in nitko fukanza dati! Koliko boshjih dobrot pazh ljudje sdaj vshivajo, ki priljudno v drufhtvu 48 shivijo in marfikterimu fhe na mar ne pride, Boga sa to sahvaliti. Boleflav, ki je njeno ferzhno slialoft vidil, ji je rekel: „Mati, ali fhe velite, kar fte mi rekli ko fim vaf nekdaj vprafhal, sakaj fe naji kofhuta goli? Rekli fte mi: De ji Bog vfako poletje ru- dezhkafto, bolj tanko in lahko obleko da in potlej sopet novo, fivkafto in bolj toplo obleko na simo. Sato' ne shalujte! Bog vam bode tudi gotovo ktero dal. Ali morde miflite, de vaf nima rajfhi, kakor kofhuto?“ Genovefa je s fmeham fanta objela in rekla: Prav imafh, ljubo dete, mirni— ga ferza zliem biti, Bog bode sa naju fkerbel! Kdor shivali in zvetke oblazhi, bode tudi mene oblekel!“ Sa nekoliko dni je fantizhku sapovedala, fe ne od votline podati; vsame terdno gorjazho v roko, obeli buzho s mlekarn zhes ramo in daljezh okrog po pufhavi gre, fhe vezli drevef ifkat, kterih ladje bi fe dalo vshiti. Na klanzu vifoke gore, na ktero je hdtla iti, fe je ufedla, fe po- zhit in fe s mlekarn pokrepzhat. §trafhan volk pride po gori s ovzo v shrelu. Tiho fe vftavi in Genovefo s hudimi, fvitlimi ozlinri gleda. Geno¬ vefa fe je vftrafhila, de fe je trefla. Pa urno fe je pomiflila; sagrabi gorjazho, ki je bila ravno sraven nje na tleh, fkdzhi proti volku in po glavi ga mahne, de bi mu ubogo shival, is sherla re- fhila. Volk fpufti ovzo, fe nekoliko vef omdten fem ter tje mezlie in s ftraflmim tuljenjem sbe- shi. Genovefa je sraven ovze pokleknila, ji ne¬ koliko mleka v gobez vlila, in Ikufhala jo fhe ovshiviti. Pa nizh vezli ni pomagalo. Pogled uboge shivali je v Genovefnim ferzu mnoge britkofti vsligal. „Oh, i ljuba shival!“ e 49 rekla. „Ti fi tedaj is tiftih prijasnih krajev, kjer lim jes doma? Oh, she dolgo nitim nizh od ondi vidila in flifhala! Oh, ko bi ti fhe shivela! Kako bi ti hdtla ftrezhi in sa-te fkerbeti. Kako bi fe moj Bolefhlavzhek nad teboj vefelil. Morde li fhe od drobnize mojiga mosha in od mojih drdbniz! O Bog! 44 je sdaj glafno djala, li she od njih! Tu¬ kaj imafh nafhe snaminje! Oh, ko bi le fhe shivela in zhlovefhki jesik rasumela, de bi te vprafhala: Ali fe je verni! s vdjfke moj mo'sh? Ali fe fhe fvoje Genovefe fpomni? Ali je fhe hud na-me? Ali je fposnal mojo nedolshnoit? Oh, on v obilnofti shivi, jes pa tukaj v pomanjkanju in revfhini kopernim! 44 Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta mifel jo je obfhlii: „Prav:bliso fvojiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shival ne mogla tu fim priti. Kaj bi bilo, ko bi fe s fvdjim otrdkam tjekaj venti¬ la? Vrdzha shelja po domazbii jo je jela mikati in obilne folse fo fe ji po lizih vlile. Dolgo je premifhljevala, Poflednjizh je rekla: „Nak’, raji zhem vunder Iti oftati. Huda obljuba me veshe. Ref bi snala rezhi, de lim le v fmertnim ftrahu obljubila; pa vunder bi ne bilo prav, ko bi ji ne bila svefta. In kdo ve, zhe bi moj prihod mo¬ škima, ki fta mi shivljenje puftila, fmerti ne pri- nelel! NaF, nak 1 ! Tu zhem oftati, dokler Bog ho- zhe. Ako me hozhe is te pufhave ref hiti, bo she kdaj kakiga ufmiljeniga zhldveka lim pripeljal. $ej je vunder bolje, vfe nadloge terpeti, kakor fvdjo veft sdrashiti! 44 Na pMoku, ki je pod goro tekel, je ojfter mufhelj poifkala, in je s njem ovzo is goftovolnate koslie djala. Po tem je ko'sho v zhifti vodi od kervi in prahu zhifto ofnashila, jo na folnzu po- fufhila in fe v njo savila. Tako je she pesno sve- 4 50 zher sopet v dolinizo v votlino prifhla. Boleflav ji je slie od daljezh na proti prifkakljal in re¬ kel: „0 mati! ali fte vunder sopet prifhli? Oh, jes fim tako fkerbel sa val ! Kje fte pa bili tako dolgo?'" Pa oftermen obftoji in jo gleda. Ovzhja kosha in mrak fta ftorila, de fvdje matere vezli ni posnal. Urno je nasaj tekel fe v votlino fkrit. Ko je pa njen glaf saflifhal: „Ne boji fe, ljubo dete! Jes fim, jes! 44 fe sopet verne, ter rezhe: „0 hvala Bogu, de fte vunder vi ? O, kako me vefeli! Pa vunder povejte mi, v koga fte oble- zheni? Saj fte, fkoro ravno tako oblezheni, ka¬ kor jes. Kje fte le to obleko dobili? 44 — »ljubi Bog mi jo je dal ! 44 je odgovorila Genovefa. 44 „Jelite, ljuba mati! 44 je rekel Boleflav in od ve- felja je fkakal. „$ej fim vam rekel, de vam bo Bog novo, bolj gorko obleko sa simo dal. 44 Po- fhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in ko- drafta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodra- fte bele meglize na pomladajnim nebu. Ref, ref fe vidi, de je dar neba. 44 Oba, grefta tedaj v votlino, in Boleflav ji prinefe polno buzho mle¬ ka in jerbafzhek ladja, in Genovefa mu je mo¬ gla vfe na tanko povedati, kako je ovzhjo oble¬ ko dobila. Terda sima Genovefo in Boleflava sopet v votlino sapre. V pofebno toplih dnevih fta fe nekoliko v dolinizi /prehajala. „Glej, ljubi lin! 44 mu Genovefa rezhe, „tudi po simi vidiva boshjo prijasnoft. Kako je sdaj vfe fvitlo, jalno in be¬ lo! Vfe drevefa in germovja v beldti plava jo, ka¬ kor de bi bile s zvetjem pofute. Glej, kako je fneg tam, kamor folnze lije, s zhudno lepimi, rudezhe in vifhnjevo in selenu fe lefketezhimi ifkrami pofut! Ako ravno fo vfe drevefa bres li- 51 ft ja, je vunder le Bog smiraj selenim hvo- jam vfe puftil, de imajo sverine gojsda pod njimi prebivalifhe. Bodezhe brinje ima tudi fhe po simi prefne, vifhnjeve jagode, de imajo gojs- dni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli nesamersne, de imajo piti in smiraj oprefne selifha v njem raftejo, s kterimi fe marliktera shival preshivi. Tako fkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljivi- ga fe Bog tudi v hudim letnim zhafu fkasuje.“ Kadar je prav hudo medlo in veter vlekel, je Boleflav mnogotere serna pred votlino ftrefal. In prileteli fo ftershki in urne linize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga fena je nekaj pred votlino natrdlil. Tako je lazhne Ter¬ ne in sajze bliso privabil in sajzhki fo bili po- fledhjizh tako krotki, de fo mu dufhezhe leno s rok jemali, in fernize fo bile tako priljudne, de fo fe s njim igrale in s njim fkakale. Tako je imela Genovefa tudi po limi mar- liktero vefelje, pa tudi dovolj terpljenja. Boles- lav je smiraj prav sgodaj fpat hodil, in fe zelo nozh fhe enkrat ni prebudil. Tazhaf je v tam- ni votlini vezli ur farna in bres ipanja fedela. „Oh,“ je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le ka¬ ko majhno lampizo s oljem imela, de bi fi to tamno votlino rasfvitila; kolika dobrota boshja hi mi pazh bila! In ko bi fhe kako lepe bu¬ kve ali prediva na kolovratu imela, kako (rezil¬ no bi fe fhtela! Naj manjfhi mojih dekel in naj revnejfhi dekliza v mojim grajfhinftvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gorkih kozhah sdaj fedejo, predejo pri fvdji lampizi in v vefelim pogovar¬ janju jim ure tekd!“ Pa sopet je ferze k Bogu povsdignila rekozh: „0 kako dobro je vunder, zhe kdo Tebe fposna, ljubi Bog! Bres-Tebe bi 4* 52 bila v tej votlini od dolsiga. zhafa in plahote she davno umerla. Pa Ti naf v Slednjim slavljenju vbilno tolashifh!“ Dvanajfto poglavje. Genovefa sboti. Kakor pretezheno poletje in simo je Geno¬ vefa vezli poletij in sim s fvojim linam v pu- fhavi prebila, in sdaj je she fedmo simo doshi- vela. Poprejfhnih sim ni bila nobena slo mer- sla. Sedma sima njeniga prebivanja v pufha- vi je pa bila sa-njo prav ftrafhna. Neismern fneg je hribe in doline pokrival in naj mozhne- ji liraftove in bukove veje s fvbjo tesho polomil. Ako ravno je Genovefa vrata votline fnegu do¬ bro sadelala bila, fo ga vunder divji in mersli vetrovi smiraj veliko va-njo nanafhali. Ako rav¬ no fe je mrasu v obilni mah fvdje poftelji fkri- vala, fe je vunder vel' mah od nanefheniga fnega prembzhil in premrasil. Vrata votline in branezhe livojeve veje fo bile od ivja smiraj bele ko fneg, in ftene votline kakor samersnjene okna s rd- shami prevlezhene. Naravfka (naturliche) toplo¬ ta svefte kofhute ni vezli samogla ftrafhniga mrasa preganjati. Lefize fo v mrasu lajale in po nozhi fo volkovi ftrafhno po pufhavi rjuli. Genovefa ni žele nozhi od mrasa ozhi ftifnila in od ftrahu, de bi jo s linam volkovi ftergali, fe je trefla. Boleflavo, ki je she s pervih let Slabih jedi in terdiga slavljenja vajen bil, tudi v mrasu nizh ni bilo. Pa Genovefa, mehka voj¬ vodska hzhi, ki je v fobah, kterih tla fo s pert- 53 mi pokrite bile, »rejena bila, ni mogla v tem pezhovju dalje preftati. „0!" je vezhkrat rekla ko fe je jokala in ko fo folse, ki fo na tla pa¬ dale, smersovale, o edina ifkriza ognja, — kak- fhen dar neba bi mi bila! Tako mi b»> pa v fredi derv smersniti. Pa vunder, Gdfpod, Tvo¬ ja volja naj fe sgodi!" —• Njeno lepo, prijasno oblizhje fe je vfe fpre- menilo. ljubka, bleda nidezhiza njenih liz je minula, in kakor merlizh je obledela. Njene ljubesnjive ozhi lo fe nehale fvetiti in vderle fo fe. Hudo je f-hujfhala in prava podoba revfhi- ne le bila. „0 ljuba mati!" je rekel Boleflav s folsnimi ozhmi, „kakfhni lite! »Skoraj val' ne posnam. O Bog! o Bog, kaj je le to!" „l)rago dete!" je re¬ kla Genovefa, „slo fim bolna! Umerla bom!" „Umerla?" je rekel Boleflav. „Kaj je pa to? ^voj shivi dan fhe nizh tazfga nilirn flifhal." „Safpala bom," je rekla Genovefa s flabim glafam, „in fe ne bom vezh sbudila. Moje oko ne bo vezh folnza gledalo, in moje uho potlej vezh ne bo tvojiga glafu flifhalo. To telo bo potlej merslo in terdo na tleh leshalo in fhe per- fta ne bo premakniti moglo. Poflednjizh bo ftroh- nelo in fe v perft fpremenilo." S glafnim jokam jo je fantek objel in je vedno le befede ponavljal: „0 mati! O mati! Ne umrite fhe ne! Prolim val, ne umrite!" Genovefa je rekla: „Ne jokaj fe, drago de¬ te! To ni v moji oblafti, zhe zhem umreti ali ne. Bog zhe tako imeti." „Bog?" je rekel fantek in zbudil fe je; „faj fte mi frniraj pravili, kako je Bog dober! Kako pa more sdaj .to pripuftiti? Glejte, fhe ptizhka 54 bi ne mogel umoriti, koliko manj pa val'! 44 Ge¬ novefa je odgovorila: „Ti imafh prav, ljubo de¬ te! Kakor bi me ti ne mogel umreti puftiti, fhe manj pa Umoriti, tako more Bog fhe manj kaj taziga ftoriti. On, ki vezimo shivi, da tudi ve¬ zimo sliivljenje. Pa vunder ti moram to fhe popred rasjafniti. Ali fhe vefh, ljubi lin, kako lim fvdjo ftaro okleko flekla in pi bzh vergla, ki ni bilo dalje sa rabo in ker mi je Bog drugo dal? Glej, tako bom tudi sdaj to telo flekla in prozh djala. ^trohnelo bo kakor ftara obleka. Jes fa¬ rna pa pridem k Bogu, nafhimu ljubimu ozhetu v nebelih. Ta me bo tudi namefti tega telefa s lepfhim, krafnejim oblekel. O, gori v nobelih fe mi bo dobro godilo. Tam fe ne bom vezh v mrasu trefla in ne bom vezh bolna. Tam ne bom vekomej vezh sdihovala in jokala, in na¬ mefti terpljenja bom imela sgdl vefelje. Kakor je pomlad lepfhi od sime, tako je nebo lepfhi od sernlje. Kaj fhe, naj lepfhi, naj jafnifhi pom- ladanfki dan je memo lepote in velizhaftva ne¬ bel le pufhobna, tamna, posimfka ndzh. Kdor je dober in pobdshen, pride tje gori. 44 „Mati, 44 'je rekel Boleflav, „jes grem s va¬ mi! Jes nezhern fam med divjimi sverinami ofta- ti. Te mi nizh ne odgovarjajo, zhe s njimi kramljam. Umreti hozhem tudi, in fe te me- fene obleke snebiti. 44 „Nak, ljubo dete! 44 je rekla Genovefa. „Ti morafh fhe dalje na semlji sliiveti. Prifhel bolh pa, ako le pobdshno shivifh, gotovo v nebo. Sakaj tudi tebi bo nekdaj umreti. Sdaj pa po- flufhaj, kar ti bom dalje povedala. Kadar ne bom vezh govorila; kadar ne bom vezh fopela, kadar ne bom vezh gledala, kadar mi ulta 55 oblede, kadar mi bo roka mersla in terda; fhe tri dni tukaj oftani. Po tem pa, kadar bofh preprizhan, de fim mertva, in kader fe bo mert- vafhki duh po tej votlini rasfhirjati jel, pojdi is te pufhave dalj — vedno na ravnoft tje, kjer sdaj folnze is-baja. V enim ali v dveh dneh bofh na kraj tega gojsda perfhel in lepo, veliko planjavo pred feboj sagledal, kjer veliko, veli¬ ko ljudi shivi. 44 „ Veliko, veliko ljudi! 44 je rekel Boleflav vef savset. „Ob, smiraj fim miflil, de fva midva farna na tem fvetu. Sakaj mi pa nifte tega she poprej povedali? O, ko bi ]e vi hoditi mogli, hi v tej prizhi tjekaj k njim fhla! 44 „0h! moje dete! 44 je rekla Genovefa, „ravno ti ljudje fo naj v to pufhavo fognali med sveri- ne gojsda! Mene in tebe fo hdtli umoriti. 44 „Nezhem iti k njim! 44 je rekel fantek. „Mi- flil fim, de fo tako dobri, kakor fte vi, mati. Ali morajo ti ljudje tudi umreti? 44 „Tudi, 44 je od¬ govorila Genovefa. „Vfi ljudje morajo umreti. 44 „0 gotovo ne vejo tega, kakor jes niiim vedel! 44 je rekel Boleflav. „K njim hozhem iti in jim povedati. „Ljudie! 44 jim hozhem rezhi, „umreti morate. Poboljfhajte fe, zhe ne, ne pridete v I nebefa! — Zhe mi bodo le verjeli! 44 „0 dete! 44 je odgovorila Genovefa. „To she davno vejo! Pa savolj tega fe vunder ne pobol j— fhajo. V obilnofti shivijo; semlja jim najlepfhi ladje obrodi, kakorfhna fe fhe tu v pufhavi ne vidi, najbolji jedi in pijazhe imajo; pifane obla- zhila imajo, ki fo pri imenitnih doftikrat fhe s dragimi rezbmi olepfhane. ktere fe kakor svesde blifketajo. Njih ftanovanja fo tako krafne, de ti ne morem dopovedati. Tudi po simi imajo 36 tako rekozh folnze v Tvojih ftanovanjih, ne sebe jih nikoli, in tudi po ndzhi vejo tvoje ftanovanja tako rasfvitliti, kakor po dnevu. Vezli i del fe jih pa Bogu fhe ne sahvali sa te .dobrote in fhe mifliti nezhejo na-nj; fovrashijo, ftifkajo in pe¬ klijo fe med febdj, kar fe koli morejo. $kdrej vfaki dan nekteri smed njih odmerjejo. Pa dru¬ gi fe satd fhe ne smenijo in tako shivijo, kakor de bi jim bilo vezhno na semlji shiveti. 44 ,,Sdaj pa she nezliem k njim iti! 44 je rekel Boleflav. „Ti ljudje nifo le hnjfhi od volka, ampak fhe" neumnejfhi od najne kofhute, ki od vliga, kar govoriva, nizh ne rasume, Tudi od jedi teh ljudi nizh nezhem in raji s sverinami jem. Te vunder rasun famiga derezhiga volka, mirno med febdj shivijo in fe pokojno s travo in selifhi redijo. Pri sverinah hozhem oftati in ne grem k ljudem. 44 „Pa vunder mdrafh k njim iti, ljubo dete, 44 je rekla Genovefa. „Nizh shaliga ti ne bodo fto- rili. Le dalje poflufhaj. Dosdaj fim ti le od tvojiga nebefhkiga ozheta pripovedovala; sdaj ti moram pa fhe povedati, de imafh tudi na sem- Iji ozheta, kakor imafh tudi mater na semlji. 44 „Tudi na semlji imam ozheta! 44 je rekel fan¬ tek vefelo, „ki jih tudi kakor vaf viditi morem, in ki fe dajo tako, kakor vi, sa roko prijeti, ki nifo nevidljivi, kakor nebefhki ozhe? 44 „Tako je, ljubo dete. 44 je rekla mati, „vi- dil jih bolh, in sh-njimi bolh tudi govoril. 44 „Ali vidi! jih boni in govoril bom sh-njimi? 44 je rekel fantek in prijasnoft mu je is ozhi lijala. „Sakaj pa ne pridejd k nama, 44 je dalje govoril, „in sakaj naju tako v famdti puftijo v tej pufhavi? Mende faj nifo tudi edeji smed hudobnih ljudi? 44 57 „Nak, ljubo dete! 44 je rekla Genovefa. »Do¬ ber zblovek fo. Ne vejo, de fva v tej pufhavi She ne vejo, de fhe shiviva. Miflijo, de fva oba vmorjena., Oni miflijo, de fim naj bolj hu¬ dobna mati, ki fe le na semlji dobiti more. Lju¬ dje fo jim tako lagali? 4 „Kaj je pa to, lagati? 44 je rekel fantek. „Te- ga ne urnem. 44 „To je, 44 pravi Genovefa, „zhe kdo drugazhe govori, kakor mifli. Ljudje, po- ftavim, pravijo eden drusimu, de fe imajo prav radi, in fe vunder ne morejo terpeti. To fe pravi lagati. 44 »Ali fe pa more to? 44 je vpraflial fantek. „To bi mi ne bilo nikoli v mifli prifhlo. O ljudje, ljudje! 44 tako je sdihoval in s kodra- fto glavizo majal. „To fo zhudne ftvari! 44 „No, tvojima ozhetu fo fe tudi tako slagali, 44 je rekla Genovefa. Povedala je po tem fantu od fvoje sgodbe, kolikor je rasumeti mogel, in fhe dalje mu je pripovedovala: „Glej, ta sla- ti perftan na mojim perftu! Tega imam od tvo- jiga ozheta. 44 „Od mdjiga ozheta? 44 je rekel fantek vefelo. „0 dajte mi vunder perftan prav na tanko ogle¬ dati. Od fvojiga ozheta v nebelih lim she veli¬ ko lepih rezili vidil — folnze, luno, svesde in zvetiize, pa od fvojiga ozheta na semlji fhe fvoi shiv dan nilim nizh vidil. 44 Genovefa je perftan fnela in fantku ga je dala. „0 ta je lep 44 je rekel Boleflav. „Ali ima¬ jo moj ozhe fhe vezli tazih lepih rezhi, in ali bi meni tudi kaj taziga dali? 44 »Kaj pa de, 44 mu je rekla Genovefa, »ljubo dete, kader bom mertva, ta perftan s mdjiga perfta fnemi. Sakaj poprej ga nezhem fneti te- muzh do fmerti ga zhem varovati, kakor lim 58 tudi ljubesen in sveftobo tvdjimu ozhetu do fmer- ti obvarovala. O, refnizhno je bila moja Jjube- sin do njega zhifta, kakor slatd tega perftana in moja sveftoba je vezhna, kakor krogi je j tega per- ftana, kjer fo konez ne vidi — podoba vezimo- fti! Kadar k ljudem pridefh, poprafhaj po gro¬ fu Vojnomirq. Tako je ime tvojima ozhetu. Pro¬ fil ljudi, de te k njemu popeljejo, pa nobenimu ne povej, kdo fi, od kod pridefh ali sakaj de hozhefh k grofu priti. Tudi perftana nimafh nikomur pokasati. Kadar bofh pred grofam, fvo- jim ozhetam ftal, mu perftan podaj ter rezi: „Ozhe! ta perftan vam pofhljejo mati v snaminje, de fim vafh fin. Un dan fo umerit. Lepo val fhe enkret posdravijo, in po meni vam dajo ve- diti, de fo bili nedolshni ip de vam odpuftijo. V nebelih val' upajo sopet viditi, ker to na sem- Iji ni bilo vezh mogozhe. Ti imafh pa pobosh- no in mirniga ferza shiveti, in nimafh po meni jokati in fkerbeti. Le tega mi ne posabi, ljubo dete, de fim nedolshna in ozhetu svefta bila. To fim fhe v fmerti pokasala in po tem umerla! Povej jim to gotovo! Povej jim tudi, de fim jih fhe v fvoji poflednji uri tako rada imela, kakor tebe ljubim! Povej jim, kako fim tukaj shivela in umerla! — Tudi jih prolim, de bi moje mert- vo truplo is te votline dali v pokopalifhu mo¬ jih prednjih ftarfhev pokopati. Sakaj jes nifim bila tega nevredna, ako ravno fo me ljudje pre- grefhnizo in nezhiftnizo miflil.“ „In po tem ti imam fhe nekaj povedati, zhefar nevefh. Kakor imafh ozheta in mater na semlji, tako imam tudi jes ozheta in mater. O Bog! jes ne vem, zhe fo shaloft, ktero fim jim jes po nedolshnim usrokovala, preshiveli ali 59 ne. Zh e fo pa fhe pri shivljenju — o profi fvd- jiga ozheta, de naj te prezej k njim pofhljejo? O, vefelilo jih bo, ko bodo tebe, fvojiga ljubiga vnuka, sagledali, in v tem vefelju bodo vfe nad¬ loge fedmih dolsih let posabili. Sakaj, ob!“ je dalje govorila in folse fo fe ji uderle, „oh! vi moj mili ozhe! vi fte gotovo po meni slo sha- lovali, in vi, moja draga mati! vi fte fe gotovo po fvoji Genovefi slo jokali! O, moji preljubi ftarfhi! vafhe oblizhie bi vunder fhe rada vidi- la, preden umerjem. O, gotovo fte sheleli, me¬ ne fhe viditi, zbe fte vedili, de tu shivim! Ali oh, miflili fte, de moje truplo, Bog ve kje, v tej pufhavi she davno trohni. Oh, kaj je vun¬ der bolj fladko, kakor up, de pridemo v nebe- fa — in de fe v nebelih sopet vidimo. Bres te tolashbe bi bilo terpljenje na semlji preveliko in mi ubogi ljudje bi mogli obupati! — Ali fe jo- kafb, ljubo dete? Nesameri, de te tako v ferze bodem. Glej, ako ravno sdaj mene, fvdjo ma¬ ter sgubifh, ti bo vunder Bog namefti mene dobriga ozheta dal! Ne jokaj fe tedaj, ljubo de¬ te! tvoj ozhe te bodo gotovo prav radi imeli, kufhevali te bodo. v nardzhje jemali in peftova- li, te na ferze prilil kali in te fvojiga finu ime¬ novali, te mnogih rezin’ prafhali in od shalofti in vefelju jokali, kadar bodo tebe fvojiga ljubi¬ ga otroka pogledali!“ Genovefi je sdaj jok govor saperl; bres- mdsbna je nasaj na pofteljo padla in dolgo ni mogla v fvoji fiabolti kar befede ne govoriti. 60 Trinajfto poglavje. Genovefa fe k fmerti pripravlja. §ltrafhni mras sime je bil odjenjal, topel, mlazhen veter je pihljal, folnze je sopet o pol¬ dne fvitlo in prijasno v votlino iijalo in njego¬ vi mili sharki fo sa fposnanje topljeje fijali. Ivje na vratih in fresh na ftenah votline fe je ftdpil in velike kapljize fo na tla kapljale. Genovefi je pa zhe dalje huje prihajalo in nizh ni vidila pred ozhmt, kakor blishno fmert. Krish, ki je sraven nje nad pdfteljo vifel, je s ftene vsela, in fe je v fmert pripravljala. „0h, je djala, „toiashbe fizer nimam, de bi duhovna pri febi imela, ki bi mi ferze delal in mi kruh shivljenja, okrepzhanje sa dolgo pot v vezhnoft, podal! Pa Ti, o Gdlpod! Ti vezh- ni viklhi duhoven li fam pri meni! Ti li vfim, ki fo fkafaniga ferza in ponishni, prav bliso! Vfako zhlovefhko ferze, ki terpi in po tebi hre¬ peni, obifhefh in pokrepzhafh! Sej li fam re¬ kel: „Glej, pred vratmi ftojirn in terkam; ako kdo moj glaf flifhi in mi odpre, zhem k njemu iti in sh-njim vezherjati, in on bo s menoj.“ To rezhi je dolgo s fklenjenima rokama in s v tla vpertimi ozhmi molzite molila. Boleflav je zel dan in v dolsih posimfkih nozheh bres luzhi vedno sraven nje fedel in do¬ bri fante ni hotel ne jefti in ne piti vezli. Vfe ji je ftdril, kar ji je v ozheh bral in prav s prd- fto ljubesnijo ji je ftregel. V obe rozhize je ma¬ hu vsel in kar jih je mogel dofezhi, mokre fte¬ ne fufhil, de bi voda na bolno mater ne kap¬ ljala. Ob fkalovju in drevju je fhe vezli fuhiga mahu nabral, de bi namefti mokre poftelje bo- 61 Iji napravil. Sdaj ji je v buzbi mersle vode is vira prinefel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Tako vam je vrdzhe in vafhe uftnize fo vfe fu- he.“ Sdaj ji je mleka prinefel in rekel: „Pite no, draga mati! dobro je in ravno sdaj fim ga namolsil. Po tem jo je objel in ilitijozh rekel: „0 mati, o draga mati, o ko bi le nameft val' mogel bolan biti, ali pa umreti! w Nekiga jutra je dvoje ur prav mirno in flad- ko sadremala. Dofti brihtneji in mozhneji fe je sbudila. Mali lefeni krish, kteriga je smiraj v rokah dershala, ji je bil v fpanju is rok pa¬ del. Ifkala ga je, in Boleflav, ki je ko j vidil, kaj hozhe, ji ga je sopet v roko podal. „0h ljuba mati! 4£ je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta lef v roki?“ „Ljubo dete“! mu je rekla, „dalj fim mi- flila shiveti, drugazhe bi ti bila she poprej po¬ vedala. Pa sdaj she dobro previdim, de fe kaj ddbriga nima odlafhati. — Pripovedovala fim ti she fizer, de ima nebefhki dzhe tudi fina, ki mu je po vfe enak. Pa kaj je ta fin vfe savolj naf ftdril, ti fhe nifim posedati mogla. Veliko tega bi ne bil vtegnil rasumeti, ker fi. doflej od vfi- ga fveta odlozhen v tej pufhavi raftel. — Sdaj, ko she vefh, de je vezli ljudi na fvetu in kak- fhni fo ti ljudje, ker fi flifhal in nekoliko she na meni viditi morefh, kaj fe pravi umreti — hozhem pofkufiti, ti naj vashneji refnize is sgodbe Bdslijiga fina rasloshiti. Po tem bolh tudi previdil, kaj ta lef v moji roki pomeni. Poflu- fhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovedo¬ vala in befede fvdje matere fi dobro v ferze vtifni ! u „Glej, ljubimu vzhetu v nebelih fe je ina-, ko ftorilo, de fo bili ljudje zlo tako hudobni 62 in savolj tega tako revni, de jih savolj tega po fmerti The v nebefa ni mogel vseti. Poflal jim je tedaj fvojiga ljubiga lina is nebef. Ta je imel sa-nje fkerbeli, de bi fe bili poboljfhali. Njegovo fveto ime je Jesuf Krifluf. „Ta njegov ljubi lin je bil tako mogdzhen in miloften, kakor ozlie. Ko je fhe otrok bil, fhe veliko manji ko ti sdaj, je bil s fvojo ma¬ terjo tudi v taki votlini, v kteri ib shivali pre¬ bivale, kakor v tej. Ko je odraftel, fhe vezhi ko fim jes sdaj, je tudi dolgo v pufhavi shivel, ki je bila fhe iirafhneji, ko je ta. Tam je ved¬ no molil, de bi to, kar je imel ljudem poveda¬ ti in v njih prid ftoriti, faj saftonj ne bilo! 44 „Po tem je fhel med ljudi, in jim je po¬ vedal, de ga je nebefhki ozlie med-nje poflal, in de je nebefhki ozlie tako dober, de jih ima tako rad, de fo vli ljudje otrbzi tega dobriga ozlieta, in de imajo satd tudi oni dobri biti in te¬ ga dobriga ozlieta in eden drusiga prav radi imeti. Kdor njega, linti, poflufha, je rekel, in fe poboljfha, pride nekdaj tudi v nebefa in bo tam prav veliko vefelja imel. Kdor ga pa ne poflufha in ga ne vboga, ta ne pride ne le v nebefa, temuzh v prav ftrafhan kraj. — Pa lju¬ dje mu nifo verjeli, de je lin nebefhkiga ozlieta, in de ga je nebefhki ozlie poflal. Ozhitno jim je tedaj pokasal, de je tako mogozhen, kakor ozhe. 44 „Neka mati, kakor jes, le nekoliko ftareji, je bila, poftavim, nekdaj bolna, in je imela ravno tako hudo merslizo. Shivi zhlbvek ji ni mogel pomagati. On jo je pa le sa roko prijel, kakor te jes sdaj sa roko primem — in v tiftim miglje- .ju je sopel osdravela, in sopet tako lepa in ru- dezha poftala, kakorfhna je prej bila. 44 63 „Drugikrat je bil fin — nekoliko vezhi, ko ti — zlo umeri. Edini lin tvoje matere je bil, kakor li ti moj edini lin! O kako le je mati po njem jokala! To li morefh lahko mifliti. Pa lin Bdshji je materi prijasno rekel: „Ne jokaj fe,“ in mertvimu truplu je rekel: „Vftani!" in ko j je bilo sopet shivo in vftalo je. In fin Bdshji ga je materi peljal, in nepopitiivo le je veleli la." „Pa ljudje mu fhe nifo verjeli, de je fin Bdshji, in de ga je nebefhki dzhe na fvet poflal. Nifo ga mogli terpeti, ker jim je vedno pravil, de fo hudobni in de le imajo poboljfhati. Velik lef fo tedaj ravno tako svesali, kakor je ta mali, ki ga tukaj v roki dershim — krish le imenuje, in potem fo sheblje, ki fo bili nekako ternju podobni, pa veliko vezhi in terji, fkosi njegove roke in noge savertali in fo ga po tem s raspe- timi rokami na krish pribili. Kri je is njega vrela in umreti je mogel. Oni pa fo fe fhe fme- jali in safmehovali fo ga. Pa vunder ni ne eni- ga zhloveka, rasshalil, in vlim je le vfe dobro shelel in vlim je pomagal, ki fo pri njem po— mozhi ifkali!" — „0 hudobni, hudobni, sanikerni ljudje!" je rekel Boleflav. „Ali je pa to terpel nebefhki dzhe in ali ni ftrel va-nje fpuftil? Jes bi bil, ko bi bil na njegovim meftu, vfe pobil!" „Ljubo dete!" je rekla mati! „fin je sa-nje k ozhetu molil: „Ozhe!" je rekel, „odpufti jim; nevejo, kaj delajo!" In kaj fhe, umeri je is lju¬ besni do ljudi, is ljubesni do vfih ljudi, tudi is ljubesni do tiftih huddbneshev. To je bilo tako potrebno, ljubo dete, drugazh bi ne bil nihzhe v nebefa prifhel, in ti in jes tudi ne. Tudi is ljubesni do naju je dal fvdje slavljenje!" 64 Dobri fantek je nepremakljivo fedel in vfe na tanko poflufhal, biftre folse fo fe mu po ru- dezhih lizih vlile. Saka j ker je to pervikrat fli- fbal, ga je nepopifljivo poprijelo, „0 dobri, dobri lin Bdshji! 44 je rekel in s fernjino, v ktero je bil savit, fi je folse brifal. „Ali je pa sdaj tudi v nebelih? 44 „Kaj pa de, ljubo dete, 44 je rekla mati, „nje- govo truplo je ref mertvo obleshalo. V fkalo fo ga poloshili, ki je bila tej enaka, v kteri mi¬ dva prebivava, in velik kamen fo pred-njo sava- lili. Pa le pomifli, preden je bil tretji dan, je sopet shiv is nje prifhel. Nekoliko ljudi vun- der ni bilo tako hudobnih, kakor drugi. Poflu- fhali fo ga in pobdljfhali fo le. Ti fo ga prav radi imeli in mozhnd fo njegovo fmerl objoko¬ vali. K tem je sdaj fhel. O, to jim je bilo ve¬ liko vefelje, ga sopet viditi. Pa rekel jim je, de gre sdaj sopet k fvdjimu ozhetu domu v ne¬ bela. Vli fo sovolj tega filno shaljevali. On jim je pa rekel: „Ne' jokajte fe in mirniga ferza bodite! Glejte, gori, kjer moj dzhe ftanuje, je proftora dovolj sa vaf. Tje grem sdaj, in pri¬ pravil vam bom tam ftanovanje. ^torite le, kar firn ukasal, in vli bole tje prifhli, kjer lim jes, Sopet vaf bom vidil in po tem bo vafhe vefelje po¬ polno, innihzhe vam ga ne bo mogel vseti. Pa tudi na semlji bom fhe; ako ravno me nihzhe ne bo vidil, bom vunder smiraj nevidljivo pri vaf do konza fveta. „Blagof lovil jih je Ihe in prizho njih le je vifhej in vifhej v nebela vsdigoval, dokler jim ga je fvitel oblak sakril. 44 „0 to je moglo lepo biti!“ je rekel Bole- flav. „Ali pa sdaj tudi fhe vesa naju? Ali ve, 65 de fva v tej pufhavi, in ali ga bova kdaj v ne¬ belih vidita „Kaj pa de!“ je odgovorila mati. „Povfod naju vidi, in kjer Iva koli, je on pri nama, in naju ljubi, nama daje dobre mifli v ferze, in nama pripomore, de Iva prav dobra. Sakaj, glej moje ljubo dete! ti fi sdaj dober fantek, in fi mi she veliko vefelja ftdril. Pa prav in vel' do¬ ber vunder fhe nili. Pa to lahko, ako le neko¬ liko nafe pasifh, na febi vidifh vlaki zhaf. Glej, ti bi gotovo ne bil tako sa ljudi molil, kakor fin Bbshji, ko bi te bili morili. §»ej fi ravno sdaj rekel, de bi bil vfe pobil, ko bi ti bilo le mo- gozhe bilo. Tukaj she vidifh, de fhe nili tako dober, in de fhe nimafh take Jjubesni, kakor lin Bbshji. In tako dobri in miloftni moramo vfi biti, kakor je on, zhe hozhemo njemu in nje¬ govima nebefhkimu ozhetu dopafti in v nebela priti. In v tem, de bomo tako dobri in miloftni, kakor on, nam hozhe fin Bbshji pomagati. Sa to je na fvet prifhel, in sa naf na krishu urnerl.“ „In sdaj, ljubi Boleflav, umefh, sakaj ta mali krish vedno v roki dershim. Ljubesni uniga na¬ ju opominja, ki je sa naju na krishu terpel in umeri! Opominja naju, de moramo tudi mi ljudje s terpljenjem in fmertjo, kar le tudi krish ime¬ nuje, v nebela priti. In sa to nam je to prbfto snaminje tako ljubo in drago!“ „Oh, ljubo dete;“ je dalje govorila ga s fols- nimi ozhmi pogledajozh, „nizh nimam, kar bi ti v fpomin dala, kakor ta revni lef. Pa kadar bom she meriva, ga vsemi is mojih merslih, fterjenih rok in hrani ga. Ne framuj fe, ljubi fin, kadar bolh odraftel in bogat, ta revni (po¬ jmu fvoje matere na najbdlji kraj fvojiga prihod- 66 njiga krafniga ftanovanja poftaviti! Sinifli fe, ka¬ dar koli ga sagledafh, na-nj, ki je s ljubesni do tebe na krishu umeri, in na fvbjo mater, k sdaj s tem kriškem v rokah umira! f^ldeni vfelej, po¬ kosimo in dobro, zhifto in nedokshno shiveti, ljudi ljubiti, jim dobro delati in zlo sa-nje umreti ako jim je to koriftno in ako bi tudi previdil, de bi ti nikoli hvaleshni biti ne vtegnili! O, zhe pri pogledu v ta krish vfe to' fklenefh in tudi ftorifh, — ti bo mala dedina (erbfhina) po tvoji materi vezli vredna, kakor vfa velika dedina, ki jo imafh po fvdjim ozhetu prizhakovati! Od dolsiga govorjenja je bila Genovefa, ta¬ ko oflabela, de je sopet dolgo pozhivati in mol- zhati mogla. „Oh,“ je fpet jela sa nekoliko zhafa, „de bi le frezlien do fvdjiga ozheta prifhel; sakaj pot tjekaj fkosi grosovito pufhavo, fkosi gofti, sa- rafheni, tanini gojsd, zhes fterme fkale in glo¬ boke prepade, je tebi ubbsimu, flabimu otroku ref terda, dolga in nevarna. Pa Bog ti bo she pomagal, de bofh k fvojimu ozhetu, kteriga ti je tu na semlji dal, frezhno prifhel, kakor nam tudi fkosi veliko bolj nevarno pufhavo shivljenja pomaga, de bi k njemu, k pravimu in edinima ozhetu nebefhkimu frezhno prifhli in njegovo oblizhje gledali! Ne posabi tudi kake dve bu- zhi polne mleka s febdj vseti, de na po'ti ne oma- gafh. Vsemi tudi tifto gorjazho tam, de fe bofh divjim sverina branil. Kdor v Boga saupa, frezh¬ no po kazhah in gadih hodi, in leve in smaje s nogami tare.“ Ko fe je jelo mrazhiti, ji je prav flabo pri¬ hajalo. Tako teshko je fdpia, de li je vrozhe potila. Vfo fvdjo mozh je sbrala in na fvdji ma- 67 hovi poftelji fe fklenivfki je fantka, ki je ravno sraven nje fedel, ojftro in milo pogledala, ter s terdnim glafam djala, de fe je vftrafliil: „Bole- flav, poklekni, de te fhe oblagoflovim, kakor fo tudi moja mati mene oblagof lovili, preden fim fe od njih lozhila. Miflim, de je moja pofled- nja ura bliso!“ Ubogi fantek je ilitijdzh poklek¬ nil, fvoj mili obras k tlam priklonil, ter fvdje majhne, trepezhe rozhize poboshno vsdignil. Ge¬ novefa je fvojo roko na njegovo kodralio glavo poloshila in s globoko ganjenim glafam djala: „Bog te oblagri, moj lin, in JesufKriftuf bodi s teboj, in njegov Duh naj te vodi in vlada, de bofh dober zlildvek in nikoli, prav nikoli kaj hu- diga ne ftorilh, in de te bom v nebelih sopet viditi mdgla!“ Sasnaminjala ga je fhe s fvetim krishem, objela in kufhnila, rekozh: „0 Bole¬ flav! ko bolh sdaj med ljudi prifhel in njih hu¬ de sgiede vidil, le nikar ne fpridi! Kadar bofh v zlialti in v bogaltvu sbivel, ne posabi fvdje uboge matere! Oh, zhe bofh te moje ljubesni do tebe in teh mojih fols in mojih pollednjili befed, be- fed fvdje umirajozhe matere kdaj posabil, in le fpridil: bolh na unim fvetu vezimo od mene lo- zhen! O, Boleflav, oftani dober!“ — Dalje ni mogla vezli govoriti; na fvojo po- Iteljo je nasaj padla in ozhi ftifnila, in Boleflav ni vedel, ali le fpi ali je she ref mertva! Joka- jdzh in ilitijdzh je sraven nje pokleknil in ved¬ no molil: „0 Bog, ne daj ji umreti. O Jesuf Kriftuf! sbudi mi sopet mojo ljubo mater. u - 5* 68 Shtirnajfto poglavje. Vojnomirovo shalovanje po Genovefi. Grof Vojnomir je takrat, ko je po Golovi tdshhi, od perve jese vnet, nefrezlino obfojenje Genovefe v frnert podpifal, v fvdjim bojnim fho- toru savolj prejete rane bolan leshal. Njegov fta- ri bojni tovarefh in konijnik, V olk s i menam, je bil ravno vezli milj daljezh od tabora; s Tvo¬ jimi konjniki je vosek klanez med gorami varo¬ val. Ko fe je bil verni! in v fhotor grofa ftopil, po sdravju fvdjiga gofpoda poprafhat, milje grof koj vfe povedal, kar fe je ta zhaf sgodilo. i!*»tari, pofhteni flushabnik fe je uftrafhil, de je obledel in rekel: „0 ljubi gofpod, kaj fte ftorili? Vaflia gofpa je gotovo nedolshna; fvdjo flaro, fivo glavo saftavim. Tako poboshna dufha, tako dobro sre- jena lizin' fe ne fpridi tako kmalo. Verjemite mi to, po fkufhnji govorim. Pa vafh Golo je sarob- Ijen sanikernik! Ne samerite fvojimii flushabni- ku savolj te befede. Dobro vem, de fe je s tvo¬ jim prilisovanjem globoko v vaflie ferze vgnjes- diti snal. Pa verjemiti mi faj, kdor val’ vedno hvali in vam vedno pravi, de imate prav, ta je vafh neprijatel. Is ferza vaf sanizhuje in le fvdje korifti (jlobizhka) ifhe. Kdor vam refnizo tudi takrat pove, kadar je ne flifhite radi, je vafh prijatel. Poflufhajte me tedaj, ljubi gofpod in v tej prizhi fvdje obfodbo preklizliite! Bog fe ufmi- li! Kam je prifhel moj dobri gofpod! Naj manj- fhiga fvojih flushabnikov bres isprafhevanja ob- foditi bi fe vam naj vezhi pregreha sdela — sdaj fte pa fhe fvdjo poboshno gofpd bres vfiga isprafhevanja obfodili! O saterite she vunder kdaj fvdjo nefrezlino, prenaglo jeso! Vedno fte fe mogli 69 pred ali potlej savolj fvdje jeso kafati, sdaj pa — bojim fe, bojim fe, — je velike nefrezhe kriva. “ Grof je fposnal, de fe je prehitel, pa je vunder smiraj fhe dvomil, kdo de je kriv, Ge¬ novefa ali njegov ljubzhek Golo. Sakaj Golovo pifnio je bilo tako umetno is lashi ftkano, in pe¬ kel (jpot) kteriga li bil je Golo sa fvdje naro- zhilo odbral, je bil tako premeden goluf in snal je vfe s takim sasdevanjem pofhtenofti poterjati, de je fumni grof vef oflepljen bil. Med tem je fhe tiho uro sveftiga pofla Golu poflal s poveljem, de ima njegovo pofpd Genovefo do njegoviga pri¬ hoda v njeni lobi (žimru) varovati, pa ji nizh shaliga ne ftoriti in ji vliga obilno po njeni volji podati, ^vojiga naj boljiga. konja je poflu dal in sashugal mu je, na vfo mdzh hiteti. Tudi mu je obljubil veliko slata, zhe bo fhe ob pravim zhafu na Vojnomirovo prifhel, in mu od ondi po volji odgovor prinefel. Tazhaf, ko je bil pofel napoti, je grof dan na dan bolj otoshen prihajal. V tej uri fe mu je sdelo, de je Genovefa nedolsbna, v drugi je sopet miflil, de je nemogozhe, de bi ga bil Golo, kterimu je bil toliko ddbriga ftoril , tako nalagati mogel. Tako je bilo njegovo ferze neprenehama od negotovofli in ftrupenih dvOmb (zvibljanj) shgano. Po defetkrat na dan je fvdjiga sveftiga Volka gledati poflal, ali fhe pofel ne pride na- saj, in žele nozhi fe je fpanje njegovih ozhi ogibalo. Pofel pride naša j in fporozhi, de je bila Genovefa s 1’vojim otrdkam fkrivno v gojsdu vmorjena, kakor je bil grdf ukasal. Dobrimu grofu fe ni drugazhe sdelo, kakor de bi bila nje¬ mu famimu fmertna fddba ftekla in menja (mu- tafta) shaloft ga je oblhla. ^tari pofhteni Volk 70 je fhel vim, in je glafno sdihoval in grofovi konjniki, ki fo bili vli pred njegovim fhotoram shrani, fo preklinjali in shugali, Gola, kadar domu pridejo, na drobne kofe rasfekati. Grof je leshal let’ in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisezhi zherv njegoviga ferza fta osdravljenje savirala. Koj, ko je osdravel, je profil, domu iti. Ko fo bili Samorzi sbe pre¬ magani in fe jih vezli ni bilo bati, ga je kralj domu fpuftil. S Tvojim sveftim Volkam in s Tvo¬ jimi hrabrimi junaki fe je tedaj koj na pot podal in proti dragi domazhii odjesdil. Nekiga vezhera pdsno je pervo val' fvojiga grajfhinftva dofegel. Dobri ljudje, moshje, shene in otrdzi fo prilhli vti kmalo is Tvojih kozli in fo glafno sdihovali: „0 dobri, miloflivi gofpdd! Oh, ftrafhna nefrezha! Ob, dobra grofinja! Oh sanikerni Golo! 44 Grof s konja ftdpi, vfe prijasno posdravi, jim roko poda in vfe isprafhuje, kaj fe je ta zhaf, ko je bil na volki, doma sgodilo. Pa le vfe dobro je od Genovefe flifhal in od Golo vfe hudo. Nevoljen in s preftrafhenim ferzam je dalje jesdaril, de bi fhe tifto nozh na Vojnomirovo prifhel. Sbe od daljezh je vfe graj Tke okna ras- fvitljene vidik Ko je blishqj prifhel in proti gradu po hribu jesdaril, je. fhumezho musiko saflifhak Golo je ravno s Tvojo derhalijo vefel obed imel. Gotovo fe je nadjal, de bo grof savolj Tvoje hude rane umeri. Gofpoda zeliga grajThinTtva Te je te¬ daj she miflil in s vednini rasveleljevaiijem in vefelim rasgrajenjem je TkuThal Tvojo hudo veTt omamiti. Pa ko je tako pri obilni miši v kotu fedel, je marfikter flushabnikov, ki fo jedi na miso nofili, fkrivaj drugim« rekel: „Ti, zhe nafh 71 dobri grof umerje, jo bo sviti Golo v teh nepo- kojnih zhaiili, fhe svil, de bo nafh gofpdd. Pa jes bi ne hotel v njegovi koshi biti. Le poglej, kako nepokojno fedi!“ — „Prav imafh!“ je dragi rekel, „nizh praviga vefelja nima, in nizh fe mu ne prileshe. Ravno tako tam ledi, kakor ubogi grefhnik pri fvojim poflednjim obedu. Ne tel bi v njegovi koshi tizhati, in plazhila, ki ga bo na imam fvetu prejel, s njim deliti.“ Ko je grof do grajfkih vrat prifhel, je uka- sal satrobiti v snaminje fvojiga prihoda. Zhuvaj v [tolpo jim je s trobento odgovoril. Golo in vli njegovi gdftjefo od ftolov fkozhili in befeda: „grdf! grdf!“ fe je po želim gradu rasiegala. Golo, ki bi bil, bersheje fmert, kakor grofa prizhakoval, je urno doli hitel in je grofu, ki je ravno s konja ftopal, vef ponishen konja dershal. Grof ga je dolgo ojftro in terdno gledal, bres de bi bil befedo govoril, in Golo je tako bled in v tre¬ petu tam ftal, kakor hudodelnik pred fvojim fod- nikam. Njegova huda veft mu je ozhitno is plafh- nih ozlii 'gledala in vfa nefrezhna sgodba mu je liala s velikimi zherkami na obrasu sapifana. S flabimi, trepezhimi ftopnjami je fhel pred fvojim gofpddam po ftopnjizali, in njegova trepezlia ro¬ ka je komaj gorez/ho bakljo dershala. Grof v že¬ lim gradu ni drusiga vidil, kakor potrato in dobro sbivljenje, nerddnoft in smefhnjavo. Povfod fo ga ptuji, uflrafheni obrasi frezhevali, in malo ftarih ilushabnikov, ki fo bili ihe oftali, ga je s folsnimi ozhmi pospravljalo. Ko je v veliko orosh- nizo ftopil, je zlielado in oklep na miso.polo- shil, od Gola vfe kljuzhe od gradu tirjal, in fvd- jimu sveltimu Volku ukasal, dobro na grajfke vrata pasiti, de nihzhe ne pobegne, ih flushab- 72 nikam je sapovedal, njegovim trudnim vojakam dobro poftrezhi, in molzhe je vlim s roko po¬ migal, de imajo vim iti. Na to je fhel naj pred v fdbo fvdje gofpe. Golo jo je bil koj po Genovefinim vjetju saklenil, in potem ni bil nizh vanjo ftopil vezh, ker mu huda veft tega ni pripuftila. Vfe je bilo fhe, ka¬ kor tifto jutro, ko je Genovefa is nje fhla. Tam je njeni rdm sa fhtepanje ftal, v kterim je bil venez pol dodelan s biferov narejen in s napifam: „Vojnomiru fe vernivfhimu junaku njegova sve- fta Genovefa?“ Tam je fhe njena harfa ftala nad bukvami, ki fo bile polne nedolshnih pobdshnih pefem, kterih je vezh lama na prizhujdzhnoft fvdjiga mosha sloshila. V ezh naftavkov od pifem na-nj, polnih pobdshnih, blagih mifel, polnih ljubesni in sveftdfti je nafhel, kterih pa nobeni- ga ni v roko prijel. Pifala je v njih, kako vla¬ ki dan sa-nj moli, de bi ga Bog sdraviga is kervavih bojev domu pripeljal 5 kako fe veleli, mu s linam ali s hzherko na proti priti; kako sa-nj fkerbi, in fe po njem joka, in kako ji nje¬ govo molzhanje toliko nozhi bres fpanja usrokuje. Sakaj kakor Golo nobeniga pifma od nje grofu ni poflal, tako je tudi vfe pifma, ki jih je grof nji pifal, vjel. Preftrafhen grof je fhe o polno- zhi s prekrishanima rokama in poln tihe bole- zhine fedel, in fhe vidil ni, de je she fvezha dogorela, in de shuga vgafniti. Sdaj je Berta, svefta dekliza, prifhla in mu je pilmo prinefla, ktero je Genovefa v jezhi pifala; vervizo biferov mu je pokasala, ktere je koj fposnal in s brit— kim jokam mu je povedala, koliko dobriga ji je Genovefa v bolesni ftorila; kaj je v nozhi, pre¬ den je bila v fmert peljana, rekla, in kar je fhe 73 od njene sgodbe vedila. Grofova tiha shaloft fe je sdaj v folse omezhila. Vfe to, slafti pa pifmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolsh- nofti. Tako mozhno fe je jokal, de ni nizh vidil in de fo folse vfe Genovefino pifmo premozhile. Vedno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! —• in tebe, tebe lim mogel umoriti! Tebe in fvdjiga. finii! O, jes naj nefrezhnejfhi smed vfih ljudi! 44 — in njegov svefti Volk, ki je na njegovo šdi- hovanje prihitel, ga je Ikufhal vtolashiti, pa saftonj. Ko je grof she dolgo jokal, je, ko bi bil trenil, vftal; fvoj mezh je hotel imeti in Gola brh¬ ko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres isprafhevanja obfoditi. Sa to¬ rej je ukasal grof, Gola fhe to nozh prijeti, ga v shelesje in fpone vkleniti in ga v ravno tifto jezho vrezhi, v kteri je Genovefa toliko zhafa ko- pernela. Tudi vfe tifte, ki fo bili s Golam; je ukasal do praviga zhafa sapreti. Vojaki fo to s vefeljem ftorili. Drugo jutro je grof sapovedal, Gola pripeljati. Preden fo ga pripeljali, je fhe enkrat Genovefino pifmo prebral. Beiede: „Od- pufti mu, kakor niti jes odpuftim; — savolj mene fe nima ne kapljize kervi preliti! 44 fo mogdzhno njegovo ferze poprijele. Ko fo Gola pripeljali, ga je grof s objokanimi ozhmi milo pogledal s krotkim glafam rekdzh: „Golo, kaj lim ti Boril, de fi mi tako shaloft napravil? Kaj ti je moja, šli ena — kaj ti je moj fin naredil, de fi ju umo¬ ril! Reven paglovez fi prifhel na ta grad in fi mnogo dobrot vshil — sakaj mi tako vrazhafh ? 44 —- Golo je miflil, de bode grof rasgrajal in fe grosil. To nenadjana miloft mu je ferze prebodla. Glafno je sajokal in rekel: „Oh, nefrezhna ftraft me je oflepila! Vafha gofpa, je bres krivize ka- 74 kor angelj v nebelih — jes lim bil hudoba, ki jo je hotla sapeljati. Ker me ni vflifhala, lim sdivjal, in lim le hotel mafhevati pa tudi fvbje shivjjenje obvarovati. Bal lim fe, de me bdte, zbe vam refnizo pove, umorili. Sa to lim jo pre¬ hitel in jo po krivim satdshil/ 4 Grofu je bila velika tolashba, de je bil lam Golo prililjen, nje¬ no nedolshnoft fkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jezho peljati j in fvoj obras je v belo ruto fkril, jokal le je in 1'vojo jeso v dno pekla preklinjal. Grof je bil doflej tako otdslien, de fe fo sa njegovo slavljenje bali. Njegova bolezhina ga je vzhafih tako pekla, de bi bil kmalo suorel, Vli fofedni vitesi, njegovi hrabri prijatii, fo prifhli vkup, ga tolashit. Pa grof je tiho fedel in feni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefine lobi fedel in nikamor 'dalje ni fhel, kakor v kapelizo v gradu. Njegova naj vezhi fkerb je bila, Genove- lini grob poifkati, de bi fe na njem sjdkati mo¬ gel, in de bi jo fpodobno pokopati dal. Pa nili- zhe ni sa grob vedel; sakaj mosha, ki fla je bila v fmert peljala, fta kmalo po tem sginila in nih- zhe ju vezli ni najti vedel. Grof je v zerkvi na Vojnomirovim fpomin njene fmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi flusbabniki in vli vitesi in okdlifhine s fvojimi sbenami fo prifhli s veliko shalolijo, in tudi tolika mnosliiza ljudftva fe je nabrala, de je komaj defetiza njih v zerkev iti mogla. Grof je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in fvoji gofpej v zerkvi lepo sna- minje narediti s slalim napifam, ki bi njeno sha- loftno sgodbo tudi fhe mlajfhim praviti imel. Ti Petnajfto poglavje. Grof Vojnomir sopel fvbjo Genovefa najde. Leta fo pretekle, preden fe je grof Voj¬ nomir pregovoriti dal, sopet is fvdjiga gradu iti. Pa potlej flie fo ga mogli njegovi prijatli, vite- si in svefti Volk tako rekdzli liliti, in fi vfe pri- sadjati, zhe fo ga le nekoliko rasvefeliti hotli. Ta je pripravil veliko obed in kak umeten ftru- nar je mogel sabrenkati in tolashne pefmi peti. Drugi je napravil viteshke igre, ftreljanje s lo¬ kam i. t. d. Tretji ga je na lov povabil. To po- flednje rasvefeljevanje, ktero je grof sh-d s mla- diga ljubil, je bilo flie naj bolj pripravna, mu otoslinoft preganjati. Ko fo vitesi to vidili, fo mnogokrat, sdaj jelene in divje merjafze, sdaj volkove in medvede, kterih je bilo’ takrat na Nemfhkim flie veliko, ftreljali, in grof je mo¬ gel s njimi na lov hoditi. Na Volkovo prigo¬ varjanje je tedaj tudi on nekdaj veliko lovfhino napovedal, in vfe vitese je profil s njem iti. Konez sime je bilo, in pervi jafni dan, ko bo sopet fneg padel, je bil odložilen. Dan je pri— fhel in kdj, ko fe je sasorilo, je flici grof od vfih shlahtnih vitesov is okolifhine in od velike der- hali fliisbabnikov fpremljen na lov. Vfi fo jesdarili in flie mnosliiza ljudi s obtovorjenimi konji, me- sgi, in lovfkimi pefmi je fhla s njimi. Rogovi fo vefelo po gojsdu buzliali. Mnogo jelenov in divjih metjafeov je bilo polierljeiiilj. Tudi grof je prifliel kmalo do divjazhine. Na konju jo sa njo udari. Sver zhes ftermo fkalovje in po ger- movju in ternjii bteshi in fe poflednjjzh—v Ge- novefino votlino fkrije. Sakaj ravno tifta svefta 76 kofhuta je bila, ktere mleko fta Genovefa in njeni fin she tako dolgo vsliivala. Grof je konja k livoji privesal in sver po fnegn fledivflii pridi v votlino. Va-njo je po¬ gledal in vef sazhuden saglede sad v votlini's-huj- fhano zhlovefhko podobo s sidobledim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolesen je bila fizer pre¬ dala, pa vunder je bila fhe tako flaba in bres vfe mozhi, de bi v tej pufhavi nikoli ne bila osdra- vela, temuzh vlak tjeden je fmerti prizhakovala. „Zhe fi zidove!? 4 je savpil grof v votlino, pridi vini na fvitlo! w Genovefa je prifhla v ovzhji koshi savita, plezha fo ji dolgi slatenkafti lafje sakrivali; goloroka In bela — v la premrasena in bleda kakor umerajdzlia je bila. „Kdd fi?“ je rekel grof, nemalo preftraflien nasaj ftopivfhi, „in kako tii fini pridefh? 44 Sakaj nizh vezli je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu fposnala. „Vojnomir!“ je rekla s flabim glafam. „Tvd- ja sheua Genovefa fim, ki fi jo v fmert obfddil. Pa, Bog ve, de fim nedolshna! 44 Grofu fe ni driigazli sdelo , kakor de je va-nj trefhilo. Vezli ni vedel, zhe fe mu fanja ali zlie bdi, ker je v fvoji otdshnofli vezhkrat bres vlili zhutljejev bil in ker fe je sdaj v tej grosni dolini daljezli v gojsdu, daljezli od vfili Ivdjili ljudi snajdel, je miflil, de je. Genovefin duh pred njim. „0, ti svelizhani duh moje Genovefe!“ je glafno savpil, „sakaj nasaj hodil h, me moje ker- vave framote toshit? Ali fo te morde na tem me- ftu vmorili in ali fo morde tvoje truplo v tej votlini sakopali? Oh, taka je, in tvoje truplo le v grobu obrazka, ker na semljo ftdpim, kte- 77 ro fim s tvojo kervjo vrudezhil in tvoj duh fe groši, ker fe tvoj morivez tvdjimu mirjjimu po- kopalifhu blisha! O verni, verni fe, svelizhani duh! Moja veft me she dovolj pezhe! ^erni ie naša j v liano vanje miru in moli sa-me obosiga mosha, ki nima na semlji nikjer vezli miru' ! Ali fe mi pa ne prikashi v tako shaloftnim ftan u — prikashi fe. mi isvelizhaniga angelja in povej mi, de mi odpuftifh!“ „ Vojnomir!" je rekla Genovefa jokajdzh, „ljubi mosh! Nilim ne duh! Ref fim tvoja shena — tvoja Genovefa! §>he shivim. Dobra mosha, ki fta me imela vmoriti, fta mi prisanefla! Grof je bil pa fhe od ftrahu in groše vef omamljen. Termi if e met je pred ozhmi delala in ne befede ni fiifhal. Jjihe smiraj jo je ftermd gledal in smiraj je fhe miflil duha viditi. Ge¬ novefa ga je prijasno sa roko prijela. Pa on jo je ismaknil in s plahim glafam rekel: „0, pu¬ lti me! pulti me! Tvoja roka je mersla ko led. Pa le me vlezi s fvojo frnertno roko sa febiij v grob! Sakaj slavljenje mi je gnjufobno in fmert je sa-me naj biilji! 44 Genovefa je fhe enkrat rekla: „Vojnomir! Ljubi dragi mosh! u In tako miloftuo in prijasoo ga je pogledala, kakor nebefhki angelj. „Ali ne posnalh vezh fvbje Genovefe? Glej, jes fim refnizhno jes! Le dobro me poglej! Pofhlataj mojo roko! Poglej le perftan na-nji, ki li mi ga ti dal. - — O Bog! refhi ga is tega ftrafhniga domifhljevanja!“ Sa dolgo zbala fe je vundeT is fvbje groše sbrihtal, kakor de bi fe bil is leshkiga fpanja isbudil. „Ref je, ti fi! w pravi ibn fkefan pred¬ njo na kolena pade. Njegove oithi fo bile dol- 78 go v njen'0 s-hujfhano podobo vpei*te — in dolgo ni mogel pregovoriti. Poflednjizh fe mu je potok fols vlil; „Ti tedaj," je rekel, „ti fi moja she- na! '5,’i Genovefa! V taki revfhini! In od mene va-njo perpravljena. O, jes nifim vezli vre¬ den, de me semlja ndfi! Jes ne finem fvdjih crzhi k tebi povsdigniti! O, ali mi morefh od- puftiti ?“ — — Genovefa mu je s folsami odgovorila: „0 Vojnomir! nikoli nifim bila na-te jesna! Sej fim vedila, de'fi bil golufan. O, vftani in daj fe objeti, glej, faj fe od vefelja jokam, de te so- pet vidim." Grof fe je pa fhe le komaj upal, jo pogle¬ dati. „Kaj? ti mi nizh ne ozhitafh!" ji je rekel: „In fhe shal befede mi ne rezhefh? 0, ti ne- befhki angelj — ti mila nebefhka dufha! O, kaj fim ftoril, de fim te tako hudo — hudo rassha- lil!" Genovefa je rekla : „Bodi she vunder upo¬ kojen, Vojnomir! mjfli fe, de je vfe Bog tako naklonil. On je talw hotel. Dobro je bilo, de fim v to pufhavo prifhlii; bogaftvo in velikoft bi me bile morbiti fpridile — v pufhavi pa fim Bo¬ ga in nebo nafhla!" Med tem, ko je fhe govorila, je Boleflav prifhel. Nizh ko fernino je imel okro’g febe in bof je po fnegu hodil, ki je po nekterih krajih dolinive fhe debel bil. Pod pasdiho je imel ne¬ kaj oprefnih fhe mokrih selifh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in v rokah je korenino dershal in jo ravno jedel. Ko je fantek grofa v krafnim vitefhkim obla¬ ziniti, s vifdkirti pripognjenim perarn na zheladi ( Helm) sagledal, fe je uftrafhil, obftal in glafno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta morde tudi 79 kdo od hudobnih ljudi? ali vaf hozhe umoriti? Ne jokajte fe! 44 je rekel in k materi je fkbzhil. „Nizh vam ne puftim ftoriti. Raji naj mene vmo- ri, kakor de bi vam kaj shaliga ftoril. 44 Genovefa je prijasno rekla: „Ljubi lin, ne boj fe! Poglej ga vfaj in kufhni mu roko. Nizh ti ne bo ftoril. Tvoj ljubi, mili ozhe fo! Glej, jokajo fe nad najno revfhino 1 Bog jih je poflal, da naju refhijo in feboj domu vsamejo! 44 Fant le osre in ga pogleda. >S fvojimi ko- draftimi, zhernimi lafmi, shlahtnim zhelam, ve¬ likimi ozhmi, lepo sakrivljenim ndfam in s le¬ pimi uftmi je bil shiva grofova podoba. Ko je grof brihtniga, zvetezliiga fanta v tej revni oble¬ ki sagledal, je fhe huje sajokal, fanta na roko vsel, ga kufheval ter rekel: „0 moj fin! o moj lin! 44 in s ganjenim ferzam je proti nebu po¬ gledal, s drugo roko je Genovefa objel in is globozhine Roje dufhe rekel: „0 Bog, te fre- zhe je prevezh mojimu ubosimu ferzu, de zhes vfe moje upanje in .milli ob enim tukaj Roje ljubo dete pervizh vidim in fvojo shemi, kakor od fmerti nasaj dano sopet vidim! 44 In Genovefa je terdno roke fklenila in pobesimo v nebo' po- gledajozh rekla: „Ref je, o Bog! Ti li nefkon- zhno bogat v dareh in vefh zhlovefhkimu ferzu v eni uri teshave mnogih let obilno plazhati! Tebi bodi hvala! 44 In fantek, ki je Roje ftarfhe tako ferzhno moliti vidil, je bres povelja Roje rozhize povsdignil in befede Roje matere pono¬ vil: „Ljubi Bog! Tebi bodi hvala! 44 In vli trije ib fhe dolgo nepremakljRo in molzhe v tej po- ftavi oftali in le njih ferza fo k Bogu govorile, zhefar nobeno ferze ne samore isgovoriti. Zhes dolgo je Genovefa sazhela: „Ali moji 80 ftarfhifhe sbivijo? Ali fe jim dobro v ftarofti godi? Ali vejo, de jim nedolshna? Oh, fedem let she me mertvo obshalujejo, in fedem let she nilim nizh od njih flifhala!" Grof je rekel: „Shivijo, dobro jim gre in vejo, de fi nedolshna. In zhe je mogdzhe, bom fhe v tej uri koga s vefelim poro- zhilam k njim poflal, de li sopet najdena." Geno¬ vefa je vnovizh fvoje roke povsdignila in s vefelim ganjeiijem v nebo pogledala s folsami hvalesh- nofti, rekdzh: „Bddi tedaj sahvalen, o Bog! Ti ii mojo molitev vflifhal in naj fkrivnifhi shelje mdjiga ferza fpolnil in mi tudi fhe to dodelil, kar lim fi komaj sheleti upala. Mdjiga mosha fi is vojfke nasaj pripeljal, mojo nedolshnoft fi rasodel, mene fi vlili nadlog, jezhe in fmerti refhil. — prežimo uro li mi odlozhil, de lim fvoje ljubo dete njegovimi! ozlietu pokasati mo¬ gla in sdaj mi hozhefh fhe moje liarfhe poka¬ sati. Ti li zhifta ljubesen!" Po tem je Genovefa fvojiga mosha v votlino peljala. Sakaj bofa ni mogla vezh na fnegu pre- ftati. Pripognjen je grdi" v niško votlino ftdpil, in ko je v nji zherno fteno in mali s maham porafhen krish in kamen pred njim, ki je she od Genovefiniga klezhanja sglajen bil, in pofte- Ijo s mahu in torila is buzh in bizhji jerbafizhek, kar je bilo vfa njena fprava, pregledoval in fe sraven Genovefe ufedel in fantizhka na roko vsel, in ko je tudi is votline na fterme fkala in zher- ne fhe fneshene hvoje pogledal, fo fe mu vno¬ vizh folse vlili. „0 Genovefa!" je rekel, „po kakfhnim zhudu vfigamogozhnofti te je Bog v tej pufhavi ohranil? Ali ti je angelja is nebef pofhiljal, te shivit? Oh" je dalje shaloftno go¬ voril, „fedem dolsih let— bres grishljeja kruha, 81 bres ognja po simi, bres poftelje, bres vfe oble¬ ke, bdfa v debelim fnegu — vojvofhka hzhi, ki je is frebernih in s slatili pofdd jedla, ki je v bagoru (Purpur) in fvili (sliida) sraltla, ktero je komaj mersel vetrizhek popihljati Imel; in vunder, v fkerbeh in nadlogah s-hujfhana, me fhe ljubifh — ti svefta, mila dufha! O, koliko fo vunder dobri ljudje vredni? 44 Genovefa je urno befedo poprijela in s an¬ geliko jafnoftjo v fvdjim bledim oblizhju fe fmeh- Ijaje rekla: „Molzhi vunder in ne govori befede vezh, ljubi mdsh! Bog ve, de lim tudi veliko vefelja v tej pufhavi imela, ali ni v kraljevih hifhah nizh nadlog, in ali li ti manj terpel, ka¬ kor jes? Nemifli na to dalje 44 , je rekla, de bi njegove mifli na kaj drusiga napeljala — „in poglej sa to fvojiga lina. Glej, njegove liza fe sharijo, kakor bagor. Ob profit i reji in v bosh— jim proftim Iraku je sdrav in terden sraftel, V nafhim gradu bi fe bil morebiti smehzhal, in bled bi bil in reven kakor otrozi mriosili imenit¬ nih ljudi. Sa to fe veleli in sahvali Boga! 44 Sdaj mu je povedala, kako zhudno je Bog njo in njeniga linu ohranil od tiftiga zhafa, ko je kofhuta v pervizh v votlino prifhla, do tiftih— mal, ko je dobra sver od grofa preganjana tje- kaj pribeshala. Grof je vfe svefto poflufhal in poflednjizh je ganjen rekel: „Bog vfe zhudno obra- zha in nefkdnzhno bogat je v fredftvih (Mittel), fvoje ljudi oteti. O, ne posabi nikoli, ljubi moj fin: ko li fhe majhen otrok bil: ko fo te tvoj ozhe savergli; ko ti tudi mati nifo vezh poma¬ gati mogli, in ko bi bilo s teboj mogli pomanj¬ kanja poginiti: je Bog tebe in njih s to dobro sverjo od fmertne lakote refh.il. In ko je bla reva 6 82 tvoje matere verha doraftla, ko fo imeli omaga¬ ti, in ko bi bil ti ubogi fant v tej ftrafhni pii- fhavi, polni derezhih sverin, na poti k mdjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovefhke ufta vajne revlliine povedati ne bile mogle: mi je mogla tudi tifta nema (mutafta) sver pot do vajniga ftanovanje pokasati. Tako lah¬ ko in tako zhudno sna Bog o pravim zhafu po¬ magati, Saupaj tedaj va-nj vfe fvdje shivljeftje!“ Sheftnajfto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, lin in mati fo fhli sdaj sopet is votline — in vfim fo fhe folse ganjen ja v ozheh igrale. Sdaj grof, fvdje ljudi fkup klizaje, v fvoj freberni rog satrobi, de fe glafno buzhenje po fkalovji raslega. Fant, ki fhe v fvdjim shivljenju kaj ta- ziga ni flifhal, fe je slo vefelil savolj tega, in kdj je hotel tudi on trobiti. Miloftna mati fe je jela fmejati, ako ravno fo ji folse ozhi salivale. Na trobljenje roga fo vitesl in grofovi flu- shabniki s vlih ftrani na konjih in pefh v kup hiteli. Vfi fo oftermeli, ko fo bledo, s-hujfhano gofpd, ktero je grof sa roko dershal, in lepiga, ljubesnjiviga fanta, kteriga je na roki imel, sa- gledali. Vfi fo bliso ftopili in jih obdali. Vfi fo pohlevno in molzhe okrog ftali,. sakaj vidili fo, de fo grofa, gofpd in fina folse filile. S ganje¬ nim glafam je grof rekel: „Shlahtni vitesi, in vi, moji svefti ilushabniki, glejte, to je Genovefa, moja shena, in to je moj lin, Boleflav.“ Na te belede fo vfi od groše in zhudenja savpili, ta, to, uni kaj drusiga in ftotere klizanja in vprafheva- 83 nja fo fe smefhano flifhale. „0, nebefhki Bog ! ali nafha miloftiva grofinja? ali jih niso vmorili ? ali Ib od frnerti vftali! Nak’ to ni mogozhe! Pa ref je, ona je! O Bog, v kakfhni revfhini! Glejte'le, kakfhna je! Oh nafh mili grofižh; o lepi, mili fantek ! a Od radofii in foshaljenja in novoseljnofti nifo mogli jenjati isklizovati in vpra- fhevati, sdihovati in fe glafno radovati. Grof jim je ob kratkim poglavitni del pri— godbe povedal, in po tem jefvojim ljudem mnogo sapovedoval. Dva njegovih konjnikov fta mogla urno domu po nofilo. jesdariti, in napovedat, de bi vfe na njeni prihod pripravilo • drugim je ukasal, koj konje in mesge pripeljati in fhe drugim je sapovedal derv nanofiti in na fuhim kraju pod isfpodkopano fkalo sakuriti in jedi pri¬ praviti. Grof je sdaj fam rasvefal, kar fo bli feboj prinefli, in je na tleh sraven ognjifha plahte rasgrinjal. $vojo sheno je v fhkarlataft posimfk plajfh savil in veliko tanko pezho ji je dal, de bi jo okrog glave savila; po tem fe je na ras- gernjene plahte ufedel. Vfi vitesi, ki fo jo fhe posnali, fo prifhli po verfti k nji, jo ponishno posdj-avit in pokasali fo ji ferzhno ganjeni fvdje foshaljenje in fvdjo radon. Pred vfimi flushab- niki jo je pa svefti Volk naj bolj viditi in sh-njo govoriti sheljel; komaj mir je' bilo prizhakati, de fo jo vfi vitesi posdravili. „MiIoftiva gbfpa, 4£ ji je djal, in njeno roko je s folsami oblil, „sdaj fini fhe Je velel, de mi nifo Samdrzi five ftare glave vseli: rad hozhem umreti, ker fim fhe to doshivel!“ Po tem je vsel fantka na roko, in ga je v obe liži kufhnil ter rekel: „Bog te fprimi, idilo dete! Ti li,shivapodoba fvdjigaozhbta! Bodi hraber in ferzlian, kakor fo tvoj ozhe in tako 9 * 84 krotak in mil, kakor fo tvoja mati, in poboshen in dober, kakor oba!“ Boleflav je bil od sazhet- ka bojezh in framoshljiv savoljo mnoshize ljudi, med kterimi je na enkrat Ital. S zhafam je pa priljudnifhi in sgovornifhi prihajal. Ker je mno¬ ge rezili v pervizh v sojim šhivljenju vidil, je imel vedno kaj poprafhevati, in vfi, slafti pa ttari Volk, fo fe vefelili umnih vpraflianj in ppomb brihtniga fanta, ktere fo bile ref v zhafih prav premedene. Naj bolj fe je fantek s perviga ko- njam zhudik Ravno tako fe mu je godilo, kakor Ijudftvam, ki fo perviga konjnika vidilj miflil je, de fta mosh in konj fkup srafhena.—„Ozhe,“ je rekel, ali fo to ljudje s fhterimi nogami ?“ Ko fo konjniki s konj ftopili in mu konja pripeljali, je vprafhal: „Ozhe, kje fte pa te sverfne vjeli ? Tazih ni pri nama v gojsdu.“ Ko je Konja bolj na tanko pregledoval in freberno obilno posla- zheno bersdo sagledal, je rekel: „Aj, ali te sve- rine tudi slatto in frebro jejo ?“ Ko je ogenj hudo sazhel goreti, je vnovizh vel’ sapanjen obftal in rekel: „Mati, ali fo ljudje blifk is nebel' pri- nefli? ali ga jim je Bog dal?“ „O,“ je dalje govoril, ko je lepo fvitlobo ognja ogledoval in dobrotljivo toploto zhiitil’, „to je pazh lep dar nebef! Jelite, mati, ko bi bila midva sa-nj vedita, bi bila tudi Boga sa-nj profila? Tega bi bila v tej simi pazh potrebovala.^ Pri jedi mu je med vlim lepo fadje naj bolj dopadlo. Vsel je lepo, ko slato rumenkafto in pafafto jabelko, in rekel je: „Ozhe, ali morebiti vi nikoli nimate sime, de imate tako lepo fadje? O, pri vaf je gotovo dobro prebivati ! w Komaj fe je upal jefti. „{*Jaj bi jih bilo fhkoda jefti,! w je rekel. Po tem je kosarez dolgo prav dobro ogledoval; komaj fe ga 85 je dotakniti upal, po tem ga je dolgo terdno v rokah dershal in poflednjizh vef sazhuden rezhe: „Ali fe ne ftopi? Ali ni s ledu?" Ko je svedel, is koga je, je djal: „0 koliko lepih in zhednih rezhi je vunder Bogvftvaril, ki fo mi |)ile zhifto nesnane!“ Ni ga malo vefelilo, ko je fvdjo mater in vfe, ki fo bili pri jedi, fkosi fteklo fglafh) vidik Ko je poftreshnik frebern plofzhek pred-nj po- ftavil, v kterim je fvdjo podobo segledal, fe je vftrafhil; nasaj je ftopil, po tem pa plafhno sa pldfzhikam tapal, fanta sagrabit, kteriga je viditi miflil. Rezh mu je bila nesapopadljiva, slafti pa fe je zbudil in vefelil, de je, kadar je moder obras naredil, tudi fant tako naredil, in de fe mu je fmehljajozhimu tudi fant fmehljal. Tako fo imeli vfi nad fantkam ftotero vefelje, in ako fta ravno poprej neisfhtete folse prelivala fta fe vun¬ der sdaj dzhe in mati ferzhno fmejala, in tako mdzhno in glafno fo le tudi vitesi in vojaki fmejali. Obed je bila komaj dokonzhana, je she sluga s Genovefiiiimi oblazhili nasaj pridirjal. Genovefa je fhla v votlino in je najpred na kolena padla, fe Bogti sa zhudno refhenje sahvaliti, po tem fe je v votlini preoblekla. Mali lefeni krish je vsela v hvaleshni fpbmm fvojiga terpljenja feboj in po grofovfko napravljena je sopet is votline prifhla. Med jedjo fo hlapzi, ker bi bili nofilo le po dol- sih potih prinefti mogli, s lefa nofilo naredili. Grof je plahte zhes - nj rasgernil, Genovefo in Bolefiav na-nj pofadil in tako fo fhli vfi proti domovini. Na pol pota fo jim prifhli s nolilam na proti, ki je bilo Genovefi bolj pripravno in s Boleflavam fe je na-nj ufedla. Kmalo, ko fo is gdjsda prifhli, jim je she mnoshiza ljudi na proti derla. Poveft, de fo shlahtno grofinjo sopet 86 nafhli, fe je bila kmalo po želim grajfhinftvu in okoli po fofednih krajih rasfhirila. Kmetje fo delo popuftili : zepove fo na kljuke obelili in vlak kolovrat fe je vftavil. Žele vafi fo bile prasne in nihzhe ni hotel doma pftati, rasun bolnikov in njih poftreshnikov. Vli fo fvdje prasnifhke ob- lazhila oblekli in fo hiteli fvdjo blago grofinjo gledat. Obzhinfki prašnik je bil v zeli desheli. Kolikor fe je Genovefa fvojimu gradu bliskala, toliko vezhi je bila mnoshiza ljudi na poti. Vli fo jo s folsami in vefeljem ukanjeni posdrav- Ijali. Med ljudmi, ki lo jo frezhevali, fta fe tudi dva romarja s dolsimi romarfkimi palizami prikasala, in s mufheljni na fvdjih klobuzih in romarfkih plajfhih. Ta dva fia vlak na eno ftran nofila fto- pila in pred Genovefa pokleknila. Tifta moška fta bila, ki fta imela Genovefa vmoriti. Oba, fofebno Kunez, fta sdaj Genovefo odpufhanja pro¬ fila, de fta jo bila is ftrakii pred Golam v pu- fhavi v revfhini puftila in de je nifta njenim ftarfhem na Brabanfko peljala. Povedala fta po tem, de li-kmalo pred Golam nifta fvojiga slav¬ ljenja fvefta bila, in de fta v obljubljeno deskelo romala j de fta fe od ondi fke le undan nasaj vernila in le fkrivaj shivela, in de fta fe, breš de bi fe bila komu rasodela, rasun domazhim, po desheli potikalj de fta Genovefo she davno mertvo miflila, in de fta fe savolj tega pogovo¬ rila od te rezki molzkati, de bi Grofa vnovizh ne skalila, „Oh, w fta djala, „kako je bilo vun- der mogdzke, de nifte mrasa in lakote umerli, miloftiva grofinja, ali de vaf nifo divje sverine rastergale. Miflila fva, vi in vafhe ljubo dete fte she davno v hujfhi revi umerli, kakor ko bi 87 bila vaju midva vmorila. 4 * Genovefa jima ukashe vftati, jima prijasno roko poda, in rezhe: »Dobra mosba! Vama fe imam sa Bogam naj pred sa- hvaliti, de s fvojirn otrokam fhe shivim. Ti, lju¬ bo dete,“ je rekla Boleflavu, »fe jima tudi sahvali. Glej to fta tifta mosba, ki fta te imela vmoriti — ki fta pa Bogu bolj kakor ljudem pokorna bila. Jelica., 64 je djala moshama fe s folsnimi ozhmi fmehljaje »sdaj fe vunder le ne kefata, de fta nama takrat prisanefla?“ „0 Bog!“ fta djala oba, »takrat fva fe zbudila, koliko fva ftorila, de fva vama sbivljenje puftila. Sdaj pa fhe le vidiva, de to nizh ni bilo, in de bi bila mi¬ dva tudi fvoje shivljenje dati imela, vaju re- fhit in vaju k vafhim dobrim ftarfhem na dom peljati.** Mosba fta po tem pred grofa pokleknila in fta tudi njega odpufhanja profila in fe mu sa ufmiljenje sahvalila, ktero je nad njunima she- nama in otrozi fkasoval. Sakaj sazhudila fta fe ko fta svedila, kako blagoferzhno ju je Genovefa v fvojirn poflednjim liftu grofu priporozhevala, in kako ozhetovfko je grof , de bi pobdshno profh- njo fvoje gofpe fpolnil, sa nju shene in otroke fkerbel. Rekel jima je: »Nilim vedil, de fta fe moje shene in otroka ufmilila in de fta jima shiv¬ ljenje puftila, pa ker fim fe vajnih shena in otrok ufmilil, fe je po meni, bres de bi bil vedel, nad vama gofpodova befeda isfhla: »Kdor je ufmiljen bo tudi ufmiljenje dofegek** Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shene in otroke fker- beti. Oba fta vftala in nofilo fpremila. Na poti je Hajuez Kiinzu rekel: »Ali vidifh sdaj, de je refnizimo, kar lini ti rekel: Pri dobrim delu fe ni nizh bati, zhe fe ravno v zhafih nevarno sdi. Sakaj danaf ali jutri vunder dober fad prinefe.** 88 V tej prizhi, ko fe je Genovefa is nekiga majhniga gojsda, fkosi kteriga (o fhli, prikasala in Vojnomirovo sagledala — fo na Vojnomirovim svonovi sapeli, in ljudem fo fe fhe obilnifhi solse vlile. Ljudftvo je to napravilo, bres de bi mu bil kdo ukasal, in le prizhakovalo je, de bi bili Genovefo od daljezh sagledali. Pod Vojnomirovim ni bilo mogdzhe Jjudftva pregledati in vef pro- ftor je bil, tako rekozh, obleshen. Ljudje fo pokraj želite na drevje plesali, in na Vojnomiro¬ vim fo bile vfe okna s ljudmi natlazhene, in kodar fo memo fhli, fo bile fhe ftrehe. polno ljudi. Sakaj vli fo hdtli fvdjo drago grofinjo, kte¬ ro fo she davno mertvo miflili, tak bliso, koli¬ kor je bilo mogdzhe, viditi. Odperli fo tedaj nofilo, ktero fta dva mesga nefla, de fo vfi gro¬ finjo viditi mogli. Vlili ljudi oziri fo bile va-njo vperte, ljudftvo je tako glafno likanje sagnalo, de fe je svonjenje le malo flifhalo. Genovefa je pa, kakor sgol poboshnoft, fedela in oziri savolj zhafti, ktero fo ji fkasovali, na tla obrazhala. §Jinu je imela v narozhjii. Ta je bil fhe v fer- nini oblezhen in krishek is votline je v rokah dershal. Na delni Hrani sraven nolila je grof jes- daril in na levi je fhel svefti Volk. Romarja fta jo fpremljala in kofhuta je sa njimi, kakor kro¬ tek pef fkakljala. Vitesev in grofovih poliresh- nikov je nekaj pred nolilam, nekaj pa sa njim jesdarilo. Ko fo fe tako po zbali med ljudmi dalje pre- mikovali, fo nekteri rekli: Oh, nafha mila, mi- loftiva gofpa! Kako bleda in poboshna je. Taka je mogla tudi Marija pod krishem biti!“ Drugi fo rekli: „Glejte le lepiga fanta! Ravno tak je v fvoji fernini iiws krishem v roki, kakor maliga 89 Janesa v pufhavi isobrashujejo.“ In flie drugi fo djali:“ Glejte, glejte kufhute! flie neumne sve- rine ljubijo nafho poboshno, dobro grofinjo 1“ Marfiktera mati je rekla fvojimu otroku, ki ga je na rokah dershala, de bi mu miloftivo grofi¬ njo pokasala: „Glej, ta je tifta gofpa, od ktere fim ti tolikokrat pripovedovala, de fo jo nam vseli; takrat te fhe ni bilo na fvetu. Marlikter ozhe je fvojiga fimi kvifhko vsdignil ter mu rekel: „Ali jo vidifh sdaj? Glej jo, ki ti je she veliko dobriga ftorila, ko fi fhe v sibeli leshal.“ Marfikter fivzhek, ki je bil po zbali ob palizi prilesti, je od vefelja sdihoval, de fo fe mu roke in kolena trefle in fhibile, in de fe je na vfim shivotu trefel. Ko je Genovefa do grajfkih vrat prifhla, je pred dvoram vfe shlahtnifhi gofpe in gofpodizh- ne vliga fofefkiga viteshftva sagledala. Bres de bi bile ena sa drugo vedite, fo vfe prifhle Ge¬ novefo fprejet. Vfe fo fe Genovefine nedolsh- nofti radovale in zhudniga refhenja fe vefelile. Vfe fo fe pa fhe,tega vefelile, de fo vfe tako nevedama fkup prifhle, in de tudi edino nifo pogrefhile. Ta dan fo prašnik shenfke krepofti in obzhinfki prašnik pofhtenofti in vefelja vfih shena in deviz obhajale. Vfe fo bile v fvdjih naj lepfhih oblekah napravljene, kakor v veli¬ kih prašnikih, in naj fpredej je lepa deviza vfa belo oblezhena s vervizo naj lepfhih biferov okrog vratu ftala in je Genovefi venez s vedno selenih mirt, s lepim, fneshnobelim zvetjem, lepo sna- minje nedolshnofti in sveftdfti podala. „Vsemite w je rekla deviza, ki je komaj te befede ihteti mogla, „vsemite ta venez v imenu naf vfih; lepfhi ve¬ nez premaganja vam je Bog v nebelih pripravil. 90 Genovefa ni posnala devize. Gofpe fo ji povedale, de je tifta dobra dekliza, ki jo je v jezhi obifkovala, in ki takrat fhe ni bila flitir— najft let ftara. „Shlahtna gofpa,“ fo rekle, ta je bila edina, ki fe je val' v vafhi framoti in v vafhi revfhini ufmilila, Ona naj bo tedaj tudi naj perva, ki vaflio zhaft in vaflio vefelje s va¬ mi deli J 64 Ko je Genovefa deklizo pogledala in dobro snane bifere okrog njeniga vratu sagleda- la, fe je sopet tifte ftrafhne nozhi v jezhi fpom- nila. „0h Bog!“ je rekla in ozhi proti nebu povzdignila, „kdo bi fi bil to miflil, ko fini ta¬ krat, kakor uboga grefhniza s fvojiin otrokam na rokah is tega osidja peljana bila, de fe bom fhe kdaj vernila! Ti fam, o Bog! fi s he takrat vedel, in fi imel takrat she to vefelje sa-me pripravljeno! O Bog!“ je dalje govorila, in ve- nez is roke devize milo v obras sagorela vsela, „zhe she tukaj na semlji nedolshnoft tako zhaftifh in rasvefelujefh, kaj bo fhe le nekdaj gori v nebelih „Prav tako je, miloftiva gofpa!“ je rekel Volk. „Nedolshnofti fizer tukaj na semlji ne zhaftijo tako, in le redko obhajajo tako nje¬ ni zliaftni dan, kakor je danafhnji. Bog pa vun- der to vzhafih ftori, de bi nam ob malim she to okufiti dal, kar nam v nebelih pripravlja.^ Po tem fe je k fvbjimu gofpodu obernil rekozli: „Gofpod, jes fim fe v ofemdefetih letih, kar fe po fvetu klatim, she marfikterkrat velel in prema- govavez na ta grad vernil, pa dne taziga vefelja, kakor ga ta gofpa nam dela, fhe nifim doshi- vel.“ „Volk,“ je rekel grof, „sato je Bog to vefe¬ lje fam napravil — nar lepfhi prasnovanje je — prasnovanje smage zhednofti nad hudobijo ! u in vli vitesi in devize fo mu prav dali. Devize fo 91 pa fhe pofebno fklenile: de imajo vedno selene mirte s belim zvetjem podoba devifhke nedolsh- nofti in sakonfke svetlobe, odldzhene biti, lihega ta fe je do danafhniga dne v mnogih krajih na Nemfhkim prihranila." Vefelja tega dneva, lilno jokanje in govor¬ jenje je Genovefo tako poprijelo, de je bila vfa oflabela. Bres pomude fo jo v njeno fbbo peljali, ker she toliko let ni bila, in po tem, ko le je Bogu fhe enkrat sa zhudno odrefhenje sahvalila in le nekoliko fhe s Brakovo vdovo in njenimi firotami fe pogovarjala, in jim fvojo miloft sa- gotovila fe je v she pripravljeno polteljo pozht- vat podala. Svetla dekliza je sdaj vedno pri nji oftala in Genovefa fi ni od nikogar drusiga vezh ftrezhi putlila, kakor od nje. ^edemnajfto poglavje. Genovefa sopel flarfhe vidi. Med tem, ko je bilo na Vojnomirovim vfe polno vefelja, je v vojvodfkim gradu fhe zherna shaloft kraljevala. Stari Volk fe je ponudil, ve- felo poveft, de je Genovefa sopet najdena, nje¬ nim ftarfhem netli. Grof je rekel: „Ljubi ftari prijatel! oftanite vi tukaj in pullite to teshavno pot mlajfbimu mosliu. $ej velite, kako val' je potovanje is vojfke v domovino sdelala, in ko- likorkrat lle po poti sdihovali, de je to vafha poflednja pot." Pa Volk je odgovoril: „ZhIdvek obrazka, Bog oberne! On mi je po marlikterim boju porozbilo in poflednjizh fhe to zhaftno in velelo hojo naklonil , in te li ne puftim vseti. Pripnftite mi vunder mili gofpod, in naj grem!" 92 „PomifIite le fvojo ftaroft“ mu pravi grof, „dol- go pot, hudo vreme, ljubi Volk!“ „Vfe nizli ne de!“ odgovori Volk.“ Kar fo miloftliva goipaso- pet pri naf, fe zhutim delet let mlajihiga. In lepflii, miflim, kakor s to hojo, ne morem fvojiga vojafhkiga shivljenja fkleniti. Kadar ho fkle— njeno, zhem rad pozhivati. Jes, ftari mosh fe zhem po tem vlezhi; fej fe po tem do fddniga dneva lahko nafpim.“ „Pojdite tedaj, je rekel grof ganjen, ljubi, ftari, svefti vojafhki tovarefh in vsamite naj lepfhiga konja in sberite fi dva- najft naj hrabrejfhih mojih konjnikov na pomozh in povejte mojimu dragimu taftu in moji tafhi, kar vam vafhe blago ferze pove, in Bog vaf fpremi in sopet sdraviga v moje roke pripelje!“ Tudi Genovefa ga je fhe poklizati ukasala in mu je vfe do Tvojih dragih liarfhev narozhila, kar otrdzhje fpofhtovanje in ljubesen le ferzu vdihniti more. Volk ni zelo nozh miru imel. Predin fe je prihodnji dan sasorilo, je bil she vel’ napravljen, sbudi vojake, pomaga fam konje napalii in ofedlati, sapove neprenehama dirjati, fam konja safede, in fe s Tvojimi vojaki od¬ pravi. Smiraj dalje je jesdaril in vezli llokrat na dan jih je opominval: „Urno tovarfhi naprej, naprej ! <£ In tako je bilo dan na dan od raniga jutra do posniga vezhera. Kader fo ga konjniki prafhalii: „Sakaj pa tako hitite; gofpod nadhle- var?“ fSlallmeisler) jim je odgovoril: „Pomiflite tarnanje ftarfhev, ktero bomo sdaj konzhali! Zhe pofhten mosh terpezhimu le nekoliko shaloftnih ur more odverniti, fe nima nizh teshavam bra¬ niti in Tvojim nogam ne prisanafhvati. Mnogo¬ krat fmo ferzhno jesdarili rane Tekat In folse usrokovat; jesdarite tedaj tudi sdaj ferzhno, rane 93 zelit in folse brifat. „IIa. K<; je rekel, ,,hotel bi, de bi konj imel perote, kakor tifti, ki fim ga nekdej, nevem she kje, isobrasheniga vidil, in ki fe mi je prav zhuden sdel. u •— Pri teh befe- dah je sopet konja fpodbddel. $tar vites, v kteriga gradu je Volk s svojimi konjniki prenozhil, mu je povedal, de poboshni fhkdf, ki je bil Genovefo s Vojnomiram po- rozhil, neke ure v ftrani ravno novo zerkev po- fvezhuje. „Tjekaj moramo natvegama!“ rezlie Volk. „Tudi ta fveti mdsh naj nafhe vefelo po- rozhilo sve. In ker je tako moder in umen, ga hozhem dobriga fvetu profiti, kako bi fe fvojiga porozliila pri vojvodu in vojvodnji naj bolje sne- bil. Slo fim she po poti fpremifhleval, pa nizh pametniga ti nitim smiflil. Najrajfhi bi she od daljezh vpil : „G"enovefo fo sopet nafhli! $he shi- vi!“ pa tako s durmi v liifho telebiti tudi nizh ne velja. — Jjfiar vojak fim, in le s pripovedova¬ nja vem, kaj je lirah. Pa vunder je zhudno; befeda „Geiiovefa shivi!“ me je tako' preftrafhi- la, de fim fe trefil, in de me fhe sdaj po vlili udih mersi. Nikoli bi ne bil verjel, de more vefelje koga tako preftrafhiti, in zhe fe tudi drugim ljudem tako godi, bi to preftrafhenje od vefelja ftarfhe kar vmoriti vtegnilo, kakor is lo¬ ka fpufhena pufhiza, ki ferze v fredo sadene. In rezh jim pozhali rasodeti, befede svito vesa- ti, pogovor umetno napeljati — tega ne urnem. Taki, kakor fino mi , le mezdi fukati snamo, ne pa jesika. Zhaftitljivi gofpod nam morajo fvetovati. Sakaj v ferzi s befedo milo ravnati, umejo, de je kaj. <<; — Volk je koj tje jesdaril, in vfe, kar fe je sgodilo, fhkofu pove, in mu tudi fhe vfe fvdje mifli rasodene. §likdf fe je 94 mozhno rasvefelil in Boga hvalezh je rekel Vol¬ ku: „Ne fkerbite, ftari mosh! Bog vfe in na tan¬ ko ravna, de je prav dobro. Ravno lini fe bil pripravil, shaloftne ftarfhe obifkat, kamor me tudi moj opravek klizhe. Skup zhemo tedaj iti.“ Pofhteniga Volka je to prav vefelilo in nizh vezhiga vefelja in zhahi li mogel mifliti $ ka¬ kor de je flikofa s Tvojimi konjiki fpremiti mogel. Vojvoda in vojvodnja fta fpomin tiftiga ftrafh- niga dne, ko fta bila poveft od Genovefine fmerti dobila, vfako leto v zerkvi v Tvojim gradu s mo¬ litvijo in folsami obhajala. Tihi dan je sdaj rav¬ no bil tu, in sjutraj tiftiga dneva fta fktip v fobi prap shaloftna fedela. Od tiftiga zliafa fta fe bila lilno poftarala in nju lafje To ,s zhafama fiveli. Oba fta bila zlierno obiezhena; in vojvodnja zher- nih oblek od tiftihmal ni bila flekla. V vojvod- fkim gradu je bilo tako tiho, kakor de bi bili vli po merlij sakaj oba fta fe, kolikor je bilo mo- gdzhe, drushb ogibala. Sdaj je bil she fkorej zhaf flushbe Bdshje, in prizhakovala fta, de bi fhkof prifhel, kteriga fta famiga vfako leto po¬ vabila, pri ravno tihim altarju, pri kterim je bil Genovefo s grofam pordzhil, fpomin njene fmerti obhajat. Vojvoda je poln ferzhnih bolezhin molzhal, in ravno miflil: ^trafhno naklitzhje je vunder to, de je taka framdta zhes najno hifho priti mo¬ gla in de naj rod tako poginil! Pa vunder Go- fpod, naj fe tvoja volja sgodi!“ Vojvodnja je vdi¬ hovala: „Oh, edino dete, in tako ljubo dete po rabeljnu sgubiti — je vunder preftrafhno. O Ge¬ novefa 1 Mil'lila fva de bofh kakav angelj pri najni fmertni poftelji hala, in nama ozhi satifni- 95 la, sdaj pa fe je moglo tako nakljuzliiti! Pa vun- der 44 je tudi ona djala, ko fe je sopet sbrihtala, „Tv6ja volja, o Gofpod, naj fe sgodi! 44 Komaj fta odgovorila, ko zhaftitljivi fhkof pride. Njegovo oblizhje fe je od nebefhke fvit- lobe fvetilo. „Nehajte shalovati in radujte fe v Gofpodu! 44 je rekel in s velikim navdanjem in ferzhnim ganjenjem je jel od zhudnih pot Bo- shje previdnofti govoriti: Jakobovo shaloft, kte- rimu je bil fin Joshef vset, je na nju shaloft obernil, po tem je Jakobovo vefelje popifal, ko je fvojiga firni Joshefa sopet nafhel, in duh, v kte- rim je fhkof govoril, in mila gorezhnoft njego¬ ve sgovornofti jo je mozlino poprijela. Mifel na Boshjo vfe vladajozho ljubesen in na Jakobo¬ vo ozhetovo vefelje je tudi nju ferza s vefeljem napolnila in jima je vib shaloft vsela. 44 „0 ko bi tako vefelje 44 je rekla vojvodnja, in je roke fkle- nila, naju'sadelo; o, kaj bi bilo to! 44 In voj¬ voda je rekel: „V tem slavljenju ne vezh, v nebelih pa gotovo.® — „Tudi v tem Shivljenju fhe,® je rekel fhkof. „Gofpod tudi sdaj fhe veli¬ ke rezhf dela. Rane nam dela, pa jih tudi zeli. V jamo pelje, pa tudi is nje. On, Bog Jako¬ ba in Joshefa fhe shivi. On, ki je vajnimu fer- zu pomozh dodelil, de ga ni shaloft vmorila, naj vama tudi sdaj pomozh dodeli, de vaji ve¬ felje ne premage. Na mefti shaloftniga petja sapojimo vefelo: n Gofpod, mi Tebe hvalimo ! u Sakaj Genovefa shivi — in vidila jo bodeta. 44 {jiltarlhi fo ga savseti pogledali. Grosa ju je pri vashnih befedah moška fpreletela. Upanje iii ftrah fta fe v nju ferzih bojevala, in kar jima je po¬ vedal, nifta mogla verjeti. 44 §hkbf je sdaj vrata odperl in Volka, ki 96 je s trepezhim ferzam pri vojvodovih flushabni- kih v veslii ftal, poklizal in rekel: »Ta tukaj je mdsh, ki vam bo dalje povedal. 44 Volk je notri ftopil in rekel: „Ona shivi! Gotovo je tako, S temi fvojimi ozhmi lim jo vidil, in s temi tvo¬ jimi ufhefmi fim njeni glaf flifhal in s to fvojo roko fim njeno prijel! 44 Beleda: »Genovefa shivi! 44 fe je koj po želim gradu rasfhirila. Vli flushab- niki vojvoda in vfe vojvodnje flushabnize fo ofter- meni, vftrafbeni, rasvefeljeni in fkoro ob pamet v fbbo planili. Volk pa je tam ftal, in vfo zhud- no sgodbo pripovedoval, in folse fo mu v ozheh igrale in vezhkrat je vel' ganjen omolzhal. Vli okrog fo fe trefli, jokali in ihte ('tali — vojvoda pa in vojvodnja fta od vefeliga ftrahu bleda fe- dela in nifta vedila, pri zhem fta. Zhes dolgo, ko dalje jiifta dvomiti (zviblati) mogla, in ko fo moshje, ki fo s Volkam pri— fhli, vlaki njegovo befedo poterdili, ktero fta mu grof in Genovefa narozhila — fe jima je sde- lo, kakor de bi fe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh fta jela sopet shiveti in djala fta: »Do¬ volj Iva shivela, ker naji lizin Genovefa fhe shi¬ vi ! Tje greva in viditi jo hozheva, preden umer- jeva! Boga fhe popred v njegovim tempeljnu sa- hvalivfhi fta fe bres odloga na,pot podala in po- bdshni fhkdf in pofhteni Volk s fvojimi ljudmi in veliko derhalijo flushabnikov fo ju fpremili. Genovefa fe je ta zhaf v miloftni fkerblji- vofti in poftreshbi vedno bbljfhala in njene liza fe ji sopet nekoliko, pa komaj sa fposnanje, ru- dezhe prihajale. Edina shelja, ktero je sdaj na semlji imela, je bila, fvoje ftarfhe fhe viditi. Kar pridejo in dofti pred, kakor fo jih prizha- kovali na Vojnomirovo. S vrdzhimi folsami fo 97 Genovefo posdravili. Zhaftitljivi ozhe je is ferza, kakor nekdaj $imeon rekel, ko jo je objel. „Sdaj, o Gofpod, naj v miru umerjem, ker fo moje ozhi fhe to frezho vidile! In pobdshna mati je rekla, ko jo je objela, kakor Jakob is ferza: „Sdaj rada umerjem, de le ti fhe shivifh, in de fe je tvoja nedolshnoft fkasala.“ In oba, ozhe in mati fta dolgo jokala in jo objemala. Po tem fta miliga fantka sagledala in oba ob enim fta velelo savpila: „Ti fi tedaj naji vnuk — o pridi, pridi v naji roke!" „Bog te oblago- dari, moje dete!" je rekel ftari ozhe, in na roke ga je vsel in kufhieval. In „Bog te oblagodari, ljubo, fladko dete!" je ponovila ftara mati, ki je fantka is ozhetovih rok v fvdje narozhje vse- la in s kuflievanjem in s folsami ga pokrivala — in oba fta po tem fkoraj s enim glafamin pol¬ na molitve rekla: „0 zhuden, zhuden je Bog! Mertvo fva te objokovala, ljuba hzhi, in nifva fe nadjala, fhe kdaj na semlji tvoje oblizhje vi- diti; sdaj pa nama Bog fhe zlo tvojiga lina vi- diti da!" Sdaj je pobdshni fhkof, kteriga Genovefa in grof Vojnomir v fvoji radofti fhe vidila nifta, blishej ftopil. Sdelo fe je Genovefi, ko ga je tako is nenavada vgledala, kakor de bi bila pofla bdshjiga is nebef vidila. Apoftoljfki mosh je naj- pred Genovefo in Vojnomira, po tem pa vojvo¬ da in vojvodnjo po verfti blagoflovil in pogledal in roko ftegnivfhi je rekel: „Sdaj je gofpod (pol¬ nil, kar mi je bil njegov duh previditi dal! Te¬ bi, moja hzhi, in vam vfim je vezhi frezho, kakor pofvetno pripravil — ktera fe je s velikim terpljenjem sazhela, kakor fe ima vfaka prava frezha na semlji sazheti. On je drugazh nare- 7 98 dil, kakor fmo vfi miflili — pa v vezhim veli- zhaftvu, kakor fmo vfi mifliti mogli. In sdaj naf je — kakor fmo takrat vkupej ftali, tudi zhudno in soper vfe prizhakovanje sopet sbral, in danaf je dan prifhel, de fe mu vfi s folsami radofti sahvalimo in nobeniga s med vlili ne po- grefhamo; naflie fhtevilo fe je fhe s tem milim detetam pomnoshilo, ker Gofpod v vfim vezli flo¬ ri, kakor obljubi, $rezhen je, kdor v fkufhnji obftojf. Sakaj, ker je ftanoviten bil, bo kro¬ no slavljenja prejel, ktero je Bog vfim obljubil, ki ga ljubijo. Ta krona je sdaj vam vfim pri¬ pravljena. 44 Ofemnajfto poglavje. Genovefino terpljenje je blagodar zeli desheli. Koj, ko fo svedili, de je Genovefi bolje, in de fe je od fvdjiga terpljenja osdravila, fo vlak dan ljudje prifhli, de bi jo vidili. Volk je mo¬ gel pri fvoji viteshki pofhtenofti obljubiti, prav nizh ne odrezhi. Smiraj vezh jih je tedaj hodilo, in vedno vezh jih je bilo v fobo pufhenih. Lju¬ dje fo bili pa tako mirni in tihi, de fo fi komaj fopfti in dalje iti upali, temuzh de pri vratih obftali. Moshje s fvdjimi kapami pod pasdiho fo tako pobdshno kakor v zerkvi ftali in fhe majh¬ ni otrozi na rokah fvojih ftarfhev fo pobdshno rozhize profti nebu vsdigvali. Genovefa je vezhi del na fvoji pozhivevni poftelji leshala ali v belih oblazhilih na naflonit- nim ftolu fedela in njeno lepo bledo oblizhje je bilo tako pobdshno in nebefhko, 'tako milo in krotko, tako miloftno in prijasno, kakor de bi 99 bilo od folnzlinih sharkov oblijano. Vedno je lju¬ dem take befefe pravila, ktere fo vfe fvoje shiv- Jjenje opomnili. ,,Vi ljubi dragi ljudje!^ je rekla s krotkim milim glafam, ,,veleli me, de me obifhete, in sahvalim vaf sa ljubesen, s ktero moje terpljenje in vefelje delite. Oh, lahko li miflim, de imate tudi marfiktere nadloge, in vem, de fe more marfikdd s med vaf terdo vbivati. Pa le Boga ljubite, va-nj saupajte in ne obupajte! On ga refhi, kdor ga ljubi, is vlih nadlog. Kjer mi- flimo, deje vfe sgubljeno, on fhe sna pomagati. Kjer je naj hujfhi nadloga, fmo najblishi Boga. Poflednjizli vunder vfe prav ftori. Ali ni ref? ali ne fprevidite tega is moje sgodbe ?“ Dovoljni bodite s tem, kar imate in s ma¬ lim bodite sadovoljni. Tudi s malim moremo ve- feli biti. To lim v pufhavi fkufila. Zhe fte fhe tako ubogi, imate vunder le kozho, obleko , pofteljo in po simi gorko ftanovavnizo in gorko jed. Vezli pa zhlovek ne potrebuje. Ne veshite tedaj na pofvetne rezin' fvojiga ferza! Ne sana- fhajte fe na mertve denarje, temuzh na shiviga Boga. Bog sna bogatinza hitro bolj ubosiga, kakor naj vezhiga firomaka, in naj bolj ubosiga sna sopet bogatinza ftoriti. §Jej to na meni vidite!“ „Terdno fe dershite Boga, radi molite in fvojo veft zhifto ohranite. Kdor je s Bogam, in ga v ferzu mili, ima nebefa v ferzu. Molitev da mozh k dobrodeljftvu in terdnoft v nadlogah. Skosi oblake gre in ne oftane nikoli nevflifhanp,. Dobra veft je v vfih nadlogah v jezili, v bolesni in v fmerti mehka blasina. §kufili bodete to, kakor fim jes fkufila. “ ,,Kadar vam vafha veft kaj ozhita — in ko- ” 7 * 100 mu pa nikoli nizh ne ozhita, zhe fe ravno tako hudo ne pregrefhi, kakor fo mene toshili. Kadar vam, pravim, vafha veft kaj ozhita, fe fkufite naj pred s Bogam fpraviti, in pribeshite k Kri- ftufu, njegovimu ljubimu finu. Njega nam je dzhe v svelizhanje fveta poflal. On je fprava nafhih grehov. On je fvojo kri v odpufhanje nafhih grehov prelil. Zhe rezhemo, de nimamo grehov, fe golufamo, zhe pa fvoje grehe fposnamo, je Jesuf sveft in pravizhen, in nam grehe odpu- fti in naf od vliga ozhifhi, kar ni pravo.“ Le fveti Evangeli radi poflufhajte — in vfe bote fhe bolj na tanko svedili, kakor vam jes samorem povedati. S evangelfkimi bukvami v eni in s krishem v drugi roki fo prifhli pervi osnanovavzi evangelija k vam. I^he enkrat: po¬ flufhajte evangeli, ohranite fi ga v ferzih — po njem fe ravnajte! Sakaj boshja befeda je in ima mozh v febi, vle svelizhati, ki va-nj verujejo. In po tem fhe enkrat: miflite vedno, de je v krishu svelizhanje. Po krishu, terpljenju in fmerti je fhel Jesuf v fvoje velizhaftvo! Po krishi in ter¬ pljenju in po mnogih nadlogah moramo tudi mi v nebefhko kraljeftvo priti. Jelite -— po tej poti hozhemo fkupaj hoditi je djala. in vfirn je fhe roko podala in vfi saporedama fo ji mogli to v roko obljubiti. Sakonze in ftarfhe je pofebno opominjala. Sakonze je le k ljubezni in fldgi (edinoftij in pred fumenjem (Eifersuchf) fvarila. „Ne poflu¬ fhajte nikoli krivih prizh, ki snajo vafho Ijube- sen in flogo popazil iti!“ je djala, ki je farna fkufda, kakfhne nadloge take prizhe tudi naj bdlji ljubesni usrokovati morejo, ftarfhe je opo¬ minjala, fvoje otroke poboshno in kerfhanfko 101 rediti. „Glejte,“ je rekla marfikteri materi, ki je s otrdkam na rokak pred njo ftala, ljubima otroku ni na zhelu sapifano, kaj mu je fhe vfe na ivetu naklonjeno. Sdaj fe fhe fvetu prijasno fmehlja, pa prifhel bo zhaf, ko bo sdihoval in jokal, kakor vli, ki fo na fvet prifhli. Torej ga dobro redite, de bo imel mozh v febi, fe s fvetam bojevati. Ko fe mene moja mati tako na rozhju dershali, gotovo nifo miflili, kakfhne uadldge me bodo sadele. Pa ko bi me ne bili s perve mladofti k ferzhnimu ftrahu boshjimu in k ferzh¬ nimu upanju v Boga opominjali, bi bila mogla v fvojih nadlogah omaga ti in v pufhavi obupali, in fi fhe zlo farna shivljenje vseti in vezli bi me ne bilo tu. Brez terdne vere v Boga, v Kriftufa in vezimo shivljenje bi bilo shivljenje shaloftno in bres tolashbe na semlji. Vfadite tedaj sgodaj to vero v ferza fvojih otrdk.“ Boleflav je mogel sdaj tudi vfakimu otroku kaj lepiga v fpomin dati in bres daru ni bil no¬ ben otrok fpufhen. Ta dobrofljivoft in prijas- noft in lepi nagovori fvdje mile grofinje io fi ljudje prav k ferzu jemali, in fhe terdoferzhni moshje fo vzhafih kakor otrozi jokali. Genove- fina poboshnoft, njeno terpljenje, njena poter- peshljivoft; njene befede in njem' sgledi fo bili zeli desheli velik blagor (shegen). Daljezh okrog fo bili ljudje veliko bolj poboshnij ozhitno fo fe poboljfhevali in v marfikteri kozhi, kjer je po¬ prej nemir kraljeval, je sdaj floga in ljubesen, pokojnoftin radovoljnoft ftanovala. Pobdshni fhkof je sdaj rekel: „Zhe hozhe Bog po kakim zhlo- veku veliko frezho narediti, mu veliko terplje- nja pofhlje — in to je tudi naj bolj fveto ofre- 102 zhenje, ktero Bog f am daje. Njene befedo vezli ddbriga delajo. Kakor moje pridige. £)evetnajfto poglavje. Gola konez. Kadar fo ljudje is lobe od grofinje priflili, fo hdlli tudi Gola viditi. Kervava fodba ga je obrekvavza, nesveftiga fhiskabnika in trojniga vmorivza v fmert obfodila. Od fhterih volov bi bil imel rasftergan biti. Pa j grof mu je po ferzhni profhnji fvoje pobdshne gofpe fmertno kasen (flitrafingo) odpuftiL Pa od vezhne jezhe ga refhiti ni bilo v grofovi mozhi. Jezhar, ki je Gola ljudem pokasovati imel, ni fkoraj zeli dan ne ure pokoja imel. Pa vunder je rad vfe ftoril. „Le pridite l u je rekel ljudem. „Tam gori v fobi fte podobo nedolshnofti in zhednoft vidi— li; tu doli v Golovi jezhi snate pa podobo gre¬ ha in hudobije gledati.^ S laterno in teshkim sveskam kljuzhev je fhel po voskih kamnitnih ftopnjizali naprej da- Ijezh pod semljd. Ko je teshke shelesne vrata odperl, je ljudi groša fpreletela, in ko je s la¬ terno v jeziio pofvetil in ko fo Gola sagledali, fo fe fhe bolj oftrafhili. Lafje fo mu divje in rasmerfbeno zhes zhelo vifeli in dolgo brado je imel.. Njegovo oblizhje je bilo bledo ko ftena, in s fvojimi zhernimi oiihmi je plafhno in ftra- fhno krog febe gledaL Huda veft ga je tako grisila, de je mnogokrat divjal, ftrafhno tulil, s fvojimi verigami rashljal in s glavo v fteno bu¬ tal. Pa zhe je bil tudii bolj pri pameti, je tako 103 ftrafhne pogovore s feboj imel, de ga je bilo ftrafhno poflufhati. * „0 bedak, bedak! fedmeri bedak, ki fim bil jes!“ je doftikrat vpil. „0 gorje mu, kdor Boga sapuftf, fvbje ferze hudim sheljam vda in glafd fvoje vefti ne poflufha! V sazhetku fhe kake krive, neftanovitne golufije rasvefeljevanja vsiliva, pa n je¬ gov kdnez je sdihovanje in revfhina, Po zvetkah fe {prehaja, pa nanaglamo fe v bresno pogresne, ki fo ga zvetlize njegovim ozhem fkrivale, Gorje, gorje mu, kdor ima po prepovedanim vefelju poshe- Ijenje! Mifli, de fe zvetezhimu rdshnimu ger- mizhu priblishuje, in ftegne roko po roshi, kar plane huda, ftrupena kazha is germizha, fe ga ovije fedemkrat in ga davi in grise bres prene¬ hanja s ftrupenimi sobmi!“ Vzhafih je vprafhal, ako ravno fo mu she doftikrat povedali: ,,Ljudje! ali je ref, de fo grofinjo in njeno dete sopet nafhli? Ali je ref tako, ali fe mi je le fanjalo? Nak 1 , nak’, ni fe mi fanjalo ne! Tako je, gotovo je tako; verjem. Sakaj poflufhajte!“ je potem s milim glafam daljo govoril: „Bog fe ftrafhno mafhuje. On jo je is te jezhe til refhil, in mene va-njo pahnil. Tu¬ kaj , tukaj je fedela,“ je rekel in s roko je po rudezhih tlidi udaril, „tukaj na teh tlah je fede¬ la, kjer jes sdaj fedim. Ali mi sdaj verjamete de je Bog pravi»hen.“ Drugikrat je rekel: „Hvala Bogu, de she faj pridete po-me. Le peljite me tje na morifhe. Rad gremje rekel in vftal: „NedoIshno mater in nedolshno dete lim vmoril — satd mi morajo tudi glavo odbiti. Nedolshno kri fim prelil — poglejte le mojih rok; vfe fo kervave — glejte zhes in zhes fo kervave! Glejte, potoki folsa, ki 104 mi is ozhi derejo, jih vezli ne isperejo. Sa to moram tudi fvojo kri na morifhu preliti. Pa rad ftorim to! Bolje je po rabeljnovim mezhu um¬ reti, kakor martro tu — tu notri 44 na perli je pokasal — „fhe dalje terpeti! 44 'Vzhafih je ljudi koj, ko fo vrata odperli, ftermo pogledal, fe jo po tem ftrafhno pofmejal in djal: „Tako! Ali vaf vunder tudi pripeljejo! Jelite, vi fte le tudi dali od hudiga posheljenja sapeljati; ali fte tudi nedolshsoft sapeljali? Kaj? Pokashite mi fvdje roke, zhe fe jih ne dershe tudi folsa kake nefrezhne matere ali pa kri ka- kiga nedolshniga deteta? Ne pokashete mi jih, fe ne tipate, mi jih pokasati? — Sdaj vem, 44 je po tem ftrafhno savpil, „tako je! Vafhe roke fo polne kervi in folsa, kakor moje. Huddbneshi fte, kakor jes. Le k meni pridite! Glejte 44 je dalje govoril in fe je na ftran pomaknil, „glejte, tu je sa prihodnje vafh proftor. Vfi ti huddb¬ neshi grejo k meni tukaj notri! 44 — — Preftrafheni otrdzi fo jeli na. glaf jokati, vpi¬ ti in fvdje oblizhje v oblazhila fvdjih mater fkri- vati; mladenzhi in devize fo terdno fklenili, ferza pred takimi grehi varvati, ki poflednjizh v tako revfhino pripeljejo in marfikteri rndsh je miflil, in marfiktera shena je glafno rekla: Bolje je zhloveku v pufhavi selifha in korenine jefti in nedolshnimu biti, ko Genovefa — kakor v grofovfkim gradu s Gdlam obilno shiveti in hu¬ do veft imeti in tako umreti. 44 „Prav imate! 44 je rekel jezhar, ki je she- lesne vrata saperl; in zhe hudobno shivljenje na semlji ravno tako hudo ne konzha, fe vunder na unim fvetu fhe bolj hudo iside. V tem bresupa polnim ftanu je Golo mnd- 105 go let shivel; zhe je njegova finert bolj mirna bila, fe ne ve. Pravijo, de ni dobil pred po¬ koja, kakor ko fo mu poflednjizh po njegovi volji pravizo ftorili in ga ob glavo djali. Dvajfeto poglavje. fjhe nekaj od kofhute. Sklep. Otrdzi fo hdtli, ko fo Genovefo, Boleflava in Gola vidili, fhe tudi, kakor je she otrozhja navada, kofhuto viditi. Grof ji je dal pofeben lep hlev sidati. Profto je po dvoru in pa gradu hodila. Vezhkrat po dnevu je po ftopnjizah do Genovefine fdbe prifhla, in ni je bilo odgnati, de fo jo 'sa nekoliko zhafa k nji fpuftili. Pa s vfim ljudmi je bila priljudna in is rok je jedla; fhe lovfki pii ji nifo nizh shaliga ftorili. Otrdzi fo fe tudi lepe shivali vefelili, ki fo ji kruha da¬ jali, jo boshali, in matere fo rekle; „0 Bog, ko bi te shivali ne bilo, bi bila nafha mile grofinja in nafh ljubi grdfizh v pufhavi poginila." — „Sato fe ne fine nobena sver terpinzhiti!“ je djala kerfhenza, ki je imela svefto shival opravljati. „Ko bi vola ne imeli, ki ga v plug vpregamo, in tudi krave ne, ki nam mleko daje, nam bi fe ravno tako hudo godilo, kakor bi fe bilo ljubi grofinji bres kofhute v pufhavi godilo. Pa kaj fhe, vef fvet bi nam bil pufhava bres shival. Malo obdelanih njiv bi fe vidilo, in naj lepfhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Torej ne ter- pinzhite shivine — in hvalite Boga sa te dobrote." Doklej je Genovefa shivela, fe ne ve; to pa fe ve: Dokler je shivela, je shivela v vefelju in neisrezheno veliko dobriga je fhe Borila, in njen 8 106 kbnez je bil miren in blag. Njeno shivljenje po prihodu is pufhave je bilo enako lepima, mir¬ nima pomladajnimu vezheru po hudim vremenu, ki je frezhno minulo, in njena fmert je bila, kakor lepi, mili sahod folnza, ki fhe lije in bla- goflov rasliva, dokler tudi njegov poflednji sharek ne vgafne — temuzh fe le nafhim ozhem fkrije, de bi fe sopet lepfhi v drugim fvetu prikasal. Pri njenim pogrebu je bilo neismerno veli¬ ko ljudi, in vli fo na njenim grobu folse tozhili — pa nihzhe bolj vrdzhih, kakor Grof Vojnomir in Boleflav. Svefta, kofhuta fe je na njen grob vlegla in ni vezh vftala. Nobene rezhi, karkoli fo ji kladli, fe ni dotaknila, in nekiga jutra fo jo mertvo, na grobu dobili. Grof je dal Geno¬ vefi lep fpominek is drasiga marmorja poftaviti, na kterim je bila sddlej tudi kofhuta s kamna isfekana. V pufhavi je del grof po Genovefini prbfh- nji pufhavnifhtvo vloshiti. Na defni sraven Ge- novefine votline je bila kapeliza. ^jJhkof Hidolp jo je pofvetil, in ljudftvo jo je zerkev gofpe ime¬ novalo. Genovefina sgddba je bila lepo na ftenah isobrashena in mali lefeni krish, na kterim je bilo toliko drasih fpominkov, fo dali — to de fhe le po Boleflavi fmerti — v slato vkovati In na oltar poftaviti. Na drugi ftrani votline je bila pufhavnifhka kozhiza in pri nji lep vertez, po kterim fe je vir stekal. Mnogo ljudi je smi- raj tjekaj hodile in prijasni pufhavnik jim je vfe — mali krish, pild, votlino, kamen, na kterim je Genovefa klezhala, vir, is kteriga je pila, ka- sal; pripovedoval jim je Genovefino sgodbo, in odrafhene in mlade je opominjal, fe po njenim lepim isgledu ravnati. 107 Ljudftvo je Genovefo kakor fvetnizo zhaftilo. Skoraj po pretezhenih fto letih fo fe fhe fivi moshje hvalili: „Ko lim fhe otrok bil, fim Ge¬ novefo vidil ! 6C In pripovedovali fo poflufhajdzhim vnukam, kaj jim je kdaj povedala. Vojnomirovi grad, fploh le Vojnomirovo, imenovan, kjer fta Vojnimir in Genovefa prebi¬ vala, fe je bil ta zhaf poderl, in ne daljezh od Koblenza fo le rasvaline po imenu „$taro Vojno- mirovo“ viditi, pa zheftenje in Ijubesen do Ge¬ novefe fhe ni vgafnila v ferzih ljudi. Mnogo kraf- nih zerkev fo v njen fpomin sidali in marfikte- ra shena in deviza fe v poboshei) fpomin fhe dan danafhni Genovefa imenuje. A ♦