Izhaja vsako sredo. Cene« Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekcvni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurbsn 113. Cena inseratomi cela stran Din 2000.—, pol sira« ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, '/, strani Din 250-, '/„ str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20. Pod tem naslovom je objavil M. Ko-vačič, starosta mariborske sokolske župe, v »Jutru« dne 30. novembra t. 1. članek, v katerem tolmači stališče sokolstva v verskem oziru na ta način: »Vera (t. j. razmerje človekovo do božanstva, ne konfesija!) je zasebna zadeva vsakega posameznika — in to najsvetejša, katere se ne sme nihče dotikati, ki se pa tudi ne sme v nobeno svrho zlorabljati. Ako je kdo svoj verski nazor uredil po naukih kake konfesije, ter se skuša približati etični popolnosti na temelju teh naukov, — prosto mu. Vplivanje v tem oziru bi značilo posezanje v njegovo svobodo, torej v eno temeljnih človeških pravic. Seveda zaradi tega tudi popolnoma ra cionalističen nazor v zadevah religije ne izključuje iz Sokolstva, še manj pa, da bi Sokolstvo koga sililo, zamenjati svoj verstveni nazor z drugim. Želi le, da bi vsak posameznik bil v vsem, torej tudi v verskih zadevah dosleden! V verskem pogledu je tedaj Sokolstvo tolerantno, svobodomiselno. Vse, kar gre preko tega, gre preko s-akolskih načel!« K tem izvajanjem pripominjamo sledeče: V navedenih besedah se nikjer ne omenja krščanska vera, kateri pripada ogromna večina prebivalstva naše države, marveč se omenja samo vera vobče. Tu se ne govori o Bogu, o osebnem nadsvetovnem Bogu, marveč samo o božanstvu. O božanstvu lahko govorijo tudi tisti, ki v osebnega Boga ne verujejo, marveč so materialisti, to je ljudje, ki verujejo, da je svet s človekom vred samo materija = tvar brez neumrljive duše, ali pa so pante-isti, ki si domišljajo, da je ves svet bog, drugega Boga pa ni. Potemtakem tudi popolno brezverstvo in bogotajst-vo ne izključuje iz sokolstva. Tudi bistvo vere je krivo tolmačeno. Vera kot razmerje človeka do Boga ni kako čuvstvo, marveč je spoznanje in priznanje od Boga razodetih resnic. Čuvstva se spreminjajo še bolj kakor vreme, od njih ne more biti odvisno razmerje do Boga. Tega razmerja ne določa človek, marveč Bog, kateremu mora človek podrediti vso svojo osebnost s hotenjem in čuvstvovanjem. Kdor omejuje vero na neko čuvstvo, pa magari na najsvetejše čuvstvo, ta hoče veri zabraniti pot v javno življenje. Zato g. M. Kovačič nt dosti naklonjen konfe- siji = veroizpovedi ter jo stavlja proti veri. To pa nikakor ni prav, najmanj pa je to krščansko. Vera, ki je človek ne izpoveda z besedo, dejanjem in življenjem, je mrtva, haj si bode že tako »sveto« in »nedotakljivo« čuvstvo. Ni človeku dano na voljo, ali hoče biti v konfesiji ali pa biti brez konfesije. Krščanstvo je še več kot konfesija, ono je Cerkev, to je od Zveličarja samega u-stanovljeno in organizirano občestvo, v katerem se trojna Zveličarjeva služba: učeniška, duhovniška in kraljevska, vidno izvršuje. Tako odvisnost človekova od Boga naravno in dosledno zraste v odvisnost človeka od Kristusove Cerkve in njene trojne oblasti. Zato je pogrešno in neskladno s krščanskim stališčem, ako g. M. Kovačič meni, da bi vplivanje v verskem oziru značilo poseganje v človekovo svobodo, torej v eno temeljnih človeških pravic. Človekova svoboda ni neomejena: omejujejo jo državni zakoni, ki hočejo ohraniti red med državljani. Ali naj bi bila človekova svoboda samo napram Bogu neomejena? Ali naj so božji in cerkveni zakoni brez moči? Ako Cerkev, izvršujoč trojno, od božjega Ustanovitelja prejeto oblast, v verskem oziru vpliva na človeka, ni to nobeno samovoljno posezanje v njegovo svobodo, marveč pravica in dolžnost Cerkve. Človek je dolžan, tako vplivanje versko-vdano sprejeti, in če to stori, je za njega sreča in blagodat, in samo takšno ravnanje je v verskem oziru dosledno, vsako drugo pa nedosledno. Protivno ravnanje se ne da olepšati s pridevkom svobodomiselnosti, kakor to dela g. M. Kovačič. Katoliška Cerkev je osobito na vesoljnem vatikanskem cerkvenem zboru leta 1870 obsodila takšno svobodomiselnost kot krivo vero. V DRUGIH DRŽAVAH. Nova avstrijska vlada. Po dolgotrajnih pogajanjih in prerekanjih se je posrečila predarlskemu deželnemu glavarju in odličnemu krščanskemu soci-jalcu dr. Enderju sestava nove avstrijske vlade iz meščanskih strank. V no- vi vladi so zastopani krščanski socijal-ci, dr. Schobrov gospodarski blok ter agrarci (Landbund). Iz prejšnje volilne vlade je izstopil zunanji minister dr. Seipel, notrajni minister knez Star-hemberg, pravosodni minister dr. Hu-eber in minister za socijalno skrbstvo Schmitz. Starhemberg in Hueber sta bila v vladi zastopnika Heimvvehra), Seipel in Schmitz pa pripadata onemu krilu krščanskih socijalcev, ki zahteva sodelovanje s Heimwehrom. Novo vlado imenujejo vlado miru ter reda, ki bo reševala s pomočjo parlamenta težavna gospodarska uprašanja. Socijal-ni demokrat je obljubljajo zmerno opozicijo. Socijalni demokrat predsednik av* strijskega parlamenta. Za prvega pred sednika avstrijskega parlamenta je bil izvoljen z glasovi velenemcev in soci-jalnih demokratov Eldorsch, socijalni demokrat. Dr. Bintelen zopet štajerski deželni glavar. Na ustavni seji štajerskega deželnega zbora je bil izvoljen krščanski socijalec dr. Rintelen z glasovi meščanskih strank petič za deželnega glavarja. Nemška dr. Brimingova vlada je izvedla program za ozdravljenje nemških državnih financ s pomočjo zasilnih odredb. Ukrep vlade je podpisal predsednik Hindenburg in finančni minister Dietrich je predložil parlamentu dne 3. decembra državni proračun, ki je manjši za 1.5 milijard mark od lanskega. Italijanski fašizem je dobil tajno policijo po vzgledu ruske čeke. Na Italijanskem odkrivajo komunistične organizacije, ki so bile organizirane proti fašistom. Ta odkritja je uporabil faši-sem. da je osnoval posebno politično komisijo, ki je podrejena neposredno notrajnemu ministru. S tem je dobila Italija posebno politično policijo, kakor jo ima Rusija v svoji čeki. Italijansko časopisje razglaša, da se je nova policijska organizacija že izkazala pri najnovejših razkritjih komunističnih protifašističnih zarot. Sprememba vlade na Francoskem. Francoska Tardieujeva vlada je podala ostako. Naslednik Tardieujev bode Poincare. Splošna razorožitvena posvetovanja, V Ženevi zborujejo zastopniki raznih držav in se imenujejo ta posvetovanja priprava za veliko in splošno razoro-žitveno konferenco, ki bi se naj vršila dne 1. februarja 1932 na Dunaju v biv- Naša povest v prihodnjem letu: Januš Goleč: „Guzaj". šem dvoru. Na teh posvetovanjih bode zastopanih 60 držav po odposlanstvih, ki bodo štela 50—60 oseb. Splošna raz-orožitvena konferenca na Dunaju bo ena največjih. Sprememba vlade na Poljskem. — Zmagovalec pri poljskih parlamentarnih volitvah maršal Pilsudski se je u so branili, n. pr. Rimljani ob preganjanju krščanstva za dobe rimskih cesarjev. Tudi mohamedani so hudo zatirali krščanstvo, a svojo vero so branili in drugim usiljevali. Edino ruski bolj-ševiki nimajo nobene vere in ne Boga. Ti ne branijo nobene vere, pač pa vse preganjajo, najbolj pa katoliško in pravoslavno. Njihov namen je, zatreti vse vere in ruski narod spraviti v popolno brezboštvo. Cerkvam in samostanom so vzeli vse dragocenosti, vse zlate in srebrne posode. Vzeli so vse imetje in sploh vse, ker premoženje v Priobčil A. K. O budistih in bramanih. maknil iz zdravstvenih razlogov iz vo- verskih oMin je zdaj državna last in dilnega političnega življenja. Ministr- cerkye gQ prepugeene vernikom le za- ski predsednik je postal po kovmk Sla gasno u vigoki najemnini. Poruše- vek. Pravosodno ministrstvo prevza- nih ali Uh je Mo do leta 192? me varsavsk državni pravdmk m mi- vgeh verskih p.osiopji 3384. Umorjenih nistrstvo za javna dela je zasedeno po je bik) doslej 31 §of 3906 duhovni_ generalu.. Drugih vladnih sprememb koy> 1962 redovnikov in 3447 sester. Na ni- ¡stotine pa jih je umrlo po silnem trp- ljenju v pregnanstvu, zlasti na Solo-veckih otokih. I Na severu Rusije v Belem morju so Solovecki otoki ali Solovki. Tu je že več stoletij star samostan s cerkvami ¥cr§l¥0 ii I€H§Slil€ll in okrog 230 menihi. Znan je bil tudi kot znamenita božja pot. Boljseviki so menihe izgnali, dragocenosti izropali, in samostan izpremenili v strahotno j ječo. 'Mefaopolit Antonij poroča v pis-j j mu kenterburijskemu nadškoru, da le] na teh otokih interniranih in zaprtih Kako iskreno molijo, kako pobožno ,Več kot 50.000 ljudi, med njimi mnogo časte svoje bogove ter jim prinašajo škofov, duhovnikov, menihov, katoliš-razne darove. In njihovi spokorniki in njihovi menihi v samostanih, kako se postijo, zataju^jo in mrtvičijo! Sredi-; šče budistov je mesto Lhasa v Tibetu. \ Tam stanuje njihov papež »Dalai Lama« s svojim dvorom v rdeči palači z zlato streho. Tam so glavni templi in samostani teh vernikov. Tja romajo iz vseh strani Azije, da opravijo svojo pobožnost in da zadoste svojim verskim dolžnostim. Omeniti moram, da .y Tibetu vladajo izključno budistični duhovniki in brez njihovega dovoljenja nihče ne sme prestopiti meje njihove dežele. Niti Sven Hedinu, ki je preiskoval srednjo Azijo, se to ni bilo posrečilo. Središče bramanov je veliko mesto Benares ob sveti reki Ganges v Indiji. Tam so visoke bramanske šole, mnogi samostani in 1450 templov, ki so posvečeni večinoma bogu Živa. Iz vseh strani Indije romajo tja verniki, katerih je okrog 220 milijonov. V drago o-krašenih templih in v veličastnih procesijah slave in časte s silno versko navdušenostjo svoje bogove. O, kako osramote ti paganski romarji nas — mlačne katolike! usmrtitve, uničenje zakonskega in dru žinskega življenja, strašna demorali-zacija mladine, vedno bolj rastoča beda itd. . . . Vse to mora napolnovati srce vsakega pravega kristjana in Slovana z veliko bridkostjo. Kaj storiti? Ljubi človek, če si pravi kristjan; dragi slovenski mladenič, ljuda deklica slovenska, če imaš v srcu živo krščansko in slovansko zavest, moli ob vsaki priliki doma ali v cerkvi molitev na čast sv. Tereziki ali žalostni del svet. rožnega venca ali litanije lavretanske ali Srca Jezusovega na namen, da bi Bog rešil slovansko Rusijo brezbožnih boljševikov. Gospodi, r^miluj! Kriste, pomiluj! Da blagovoliš smirit vragov cerkvi, tebja molim, usliši nas! Po vsej Slov. Šiaferski se godi povesi, ki bo v bodoče izhajala v „Slov. Gospodarju"! Vsak narod ima svoje bogove in jih po svoje časti. Tam v južni Ameriki, v Patagoniji in na Ognjeni zemlji, so nekateri divji indijanski narodi, o katerih niso vedeli, kako je njihovo verstvo. Toda v novejšem času so učenjaki preiskali tudi tiste narode ter so našli, da kakor drugi tudi ti časte svoje velike duhove, to jo svoja — božanstva. Rtiski boljševiki. Bili so na svetu paganski narodi, ki bo strašno zatirali druge vere, a svojo kih in pravoslavnih. Vsi jetniki morajo pri slabi hrani opravljati težka dela. Uiti je skoraj nemogoče, ker boljševiki pri tem izrabljajo gladno okoliško prebivalstvo. Če kdo prižene nazaj živega begunca, dobi 5 pudov pšenične moke, če pa pripelje ubitega, dobi 2 puda rže-ne moke. Za jetnike so upeljane tri stopnje kazni. Prva stopnja, da ga za-pro zimski čas v stolp. Druga, da mora po noči delati. Tretja stopnja je v tem, da zapro za celo zimsko noč oblečenega le v eno srajco in mu na vsaki dve uri ulijejo na glavo mrzle vode. Redki so, ki bi preživeli to strašno mučenje. Tako poroča med drugimi me-tropolit Antonij. V prvi polovici tekočega leta so prirejali po celi Evropi protestne shode proti zverskemu preganjanju boljševikov. In kaka je posledica tega? Evro-pejske države, n. pr. Italija, Anglija i. t. d. sklepajo trgovske in tajne pogodbe z boljševiki. Kaj preostaja nam pri takih razmerah? Nič drugega kot pošiljati pred božji prestol goreče molitve, da bi se skrajšalo to grozno stanje. Vprašal sem pravoslavnega meniha, kaj misli, kdaj bo konec tega stanja v Rusiji. Odgovoril je, kadar bode Bog hotel. Tak je položaj! Trenutno pa ni upati, da bi se razmere obrnile na bolje. Letos mesca novembra je že 13 let, ko dobivamo iz Rusije le žalostna poročila: preganjanje \«.re in vernikov, zapiranje in podiranje cerkva, vedne Dosedaj so v letu 1930 prejeli izplačano zavarovalnino 1000 Din brez vsakega odbitka sledeči celoletni naročniki »Slov. Gospodarja«: 1. Dne 2. IV. 1930: Franc Kopše, dela-vec-najemnik, Ormož. 2. Dne 23. IV. 1930: Franc Dobnik, kmet, Sladka gora št. 12, p. Šmarje pri Jelšah. 3. Dne 25. IV. 1930: Jožef Pihlar, posestnik, Čermeljenšak, p. Št. Lenart v Slov. gdilcalT. 4. Dne 2. V. 1930: Plavčak ignac, 139-, sestnik, Tlake 11, p. Rogatec. 5. Dne 18. VI. 1930: Zemljič Franc, posestnik, Sv. Tomaž pri Ormožu. 6. Dne 27. VI. 1930: Baloh Miha, posestnik, Založe 41, p. Polzela. 7. Dne 8. VII. 1930: Marija Gominj-šek, posestnica, Megojnice, p. Griže pri Celju. 8. Dne 14. VII. 1930: Simon Bračič, posestnik, Vrhloga pri Slov. Bistrici. 9. Dne 19. VIII. 1930: Jože Munda, posestnik, Sv. Tomaž pri Ormožu. 10. Dne 27. VIII. 1930: Jožef Elbl, posestnik, Osek št. 123, p. Sv. Trojica v Slov. goricah. 11. Dne 10. IX. 1930: Alojz Heric, posestnik, Staranovavas, p. Križevci pri Ljutomeru. 12. Dne 1. X. 1930: Franc Mohorko, posestnik, Stogovci št. 40, p. Ptujska gora. 13. Dne 4. X. 1930: Anton Marhat, posestnik, Gornji Dolič- t>. Mislinje. 14. Dne 14. X. 1930: Žnider Vinko, posestnik, Gavci, p. Šmartno ob Paki. 15. Stramec Anton, Orlica št. 10, pošta Ribnica na Pohorju. Do tega dne, ko to pišemo, jih je torej 15 onih nesrečnih, ki jim je v preteklem letu pogorela stanovanjska hiša, a so kot celoletni naročniki prejeli podporo 1000 Din. Ako kdo še zdaj ne veruje, naj jih vpraša, navedli smo natančen naslov. *Kaj boste storili? Pred vsem, sami bodite celoleten naročnik. Od zgoraj naštetih so bili Najzanimivejši človek med razbojniki Štajerske: „Guzaj". Povest o njem bo izhajala v „Slov. Gospodarju". trije, ki so se lani prvokrat naročili na »Slov. Gospodarja«. Nekateri pa so že od nekdaj bili stalni naročniki. Važno pa je tudi to, da one, ki niso še naročeni, pridobite za to, da se naročijo; Opozorite jih na ugodnosti, ki jih nudi »Slov. Gospodar«, ki je poleg tega najcenejši tednik. Naj res ne bo hiše, kamor ne bi zahajal »Slov. Gospodar«! Prijatelji našega lista — na delo! Novega bana smo dsbili. Dravska banovina je dobila novega bana v osebi dr. Dragotina Marušiča, odvetnika v Ljubljani, ki je bil vodilna osebnost bivše Pucljeve samostojne kmečke stranke. Novi ban je rodom Goričan in star 46 let. V postelji so ga našli mrtvega. Dne 1. decembra je na Slemenu ob Dravi hlapec Jožef Malek natolkel z bični-kom po glavi tovariša Pretola. Brez vidnih poškodb na glavi so našli Pretola v postelji mrtvega. Malek se je že sam javil orožnikom. Za Dijaško kuhinjo in mariborsko bogoslovje je daroval p. Janez Ster-bak za vsako po 100 Din. Bog plačaj! Vlomilci na dein. Drzni vlomilci so udrli v noči v trafiko Josipa Weingerl pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in odnesli: 4 pare čevljev, 7 sukenj, 800 Din in še drugo v skupni vrednosti 5000 Din. Vlom. Neznani vlomilci so vlomili v vinogradniško hišo g. dr. Schwarza v Gresovčaku pri Ljutomeru. Odnesli so posteljnino, obleko ter cigarete. — Škoda znaša nekaj tisočakov. Grobnico celjskih grof©v v Marijini cerkvi v Celju so odprli. Hiša zgorela. V noči od 29. na 30. m.. m. je zgorela v Št. Ilju pri Velenju na Ložnici hiša, katero so imenovali ljudje »vila Verko«. Hiša je bila začasno prazna in požar je nastal iz doslej nepojasnjenega vzroka. Smrt najstarejšega mola šaleške doline. Pondeljek dne 24. novembra smo položili v Šmartnem pri Velenju v črno zemljo Lovrenca Miklava ali Nem-čevega očeta, ki je nas v 93. letu svoje starosti kar nenadoma zapustil. Zadnja leta je bil slep, pa z molitvijo si je krajšal čas in vse trpljenje vdano prenašal. Bil je v svoji mladosti šmarski mežnar in cerkveni ključar. Mir njegovi duši! Smrtna kosa. V pondeljek dne 1. decembra je umrl v mariborski bolnici v obče spoštovani in priljubljeni gospod Alojzij Dvoršak, sodarski mojster v Jadranski ulici 23 v Mariboru. Pokojnik je bil izredno spreten in dober sodarski mojster. V mladosti je delal po raznih državah in je peš prepotoval skoro ce- lo srednjo Evropo ter se vedno izpopolnjeval v svoji stroki. Po raznih državah je dobil nebroj priznanic, diplom pa tudi zlatih kolajn v priznanje za svoje krasno in lepo izdelavo. Bil je znan daleč po Slovenskih goricah kot prvovrsten so dar, pa tudi kot človek poln veselja in humorja. Letos je začel bolehati in po celoletnem mukepolnem trpljenju je izdihnil svojo blago dušo, previden s tolažili sv. vere v 60. letu svoje starosti. Zapušča ženo in štiri o-troke, ki so še nepreskrbljeni. Naj mu bo žemljica lahka! — Na tem mestu se tudi rodbina Dvoršakova najlepše zahvaljuje strankam vseh treh občinskih hiš v Jadranski ulici, ki so mu kupile krasen nagrobni venec, kakor tudi vsem za izraze sožalja! Velik požar. V noči dne 27. novembra je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Mihaela Ilerica in Katarine Šijanec v Sovjaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici. S poslopjem vred je še zgorela krava, 3 svinje in poljedelsko orodje. Požar se je razširil vsled vetra na sosedna poslopja in je pogorela vinska klet posestnika Janeza Kocuvana v Sovjaku in stanovanjska hiša Janeza Senčarja. Celotna požarna škoda znaša 40.000 Din. Požrtvovalni gasilci so požar po trudapolnem delu omejili. Prerokovanje za letošnjo sisno. Iz Pusterske doline na Tirolskem poročajo, da so ustrelili tamkaj letos že drugega belega volka. Pojav belih vol- Naročile pravo času©, da do bite 32 sirarni obsegajoče božično številko! Božična številka bo obsegala 32 straml Novoletna številka bo prinesla lep koledar! kov razlagajo tirolski kmetje kot znak za izredno mrzlo zimo. Leta 1928 je bil ustreljen v Gossensassu beli orel. Kakor znano, je bila zima 1928—29 izredno ostra po celi Evropi. Ali tiči v tej veri priprostega naroda kaj resnice ali ne, dejstvo pa je, da so zapustili letos volkovi v vseh deželah, kjer se pojavljajo, izredno rano svoja skrivališča in so se približali človeškim bivališčem. Posebno iz Poljske prihajajo poročila, kako se pojavljajo letos volkovi v celih gručah in so že napravili med domačimi živalmi mnogo škode. V Bosni ogrožajo volčja krdela bolj samotne kraje in trgajo kmetom ovce. Ker so se torej te roparske živali, ki se bližajo človeškemu bivališču le tedaj, če jih prisili k temu glad, tako hitro prikazale, verjame priprosti narod na izredno ostro zimo. Sicer se je izkazal letošnji november z izredno toploto; a tudi pred pasjo zimo 1928-29 je bila mila in lepa jesen. Uscdepolna šala. Med pojedino na gostiji v poljskem kraju Opalin je potegnil eden od gostov iz žepa ročno granato in jo je hotel vreči skozi odprto okno med klicom: »Živel novoporo-čeni par!« Granata je zadela ob okvir na oknu in se je razletela na sredini med gosti. Metalca granate je raztrgalo na drobne kose, trije drugi povabljeni so bili tako močno ranjeni, da so umrli med prevozom v bolnico, 10 oseb je bilo le lažje zadetih. O Božiču bo 8 strani božične priloge in 8 strani slik! Jajca kot vstopnice. Tudi na Angleškem morajo plačeva+; lastniki kina zelo visoke davke. Plačilu davkov se skušajo Angleži po možnosti izogniti. Posestniki kinogledališč v Tonbridge Wells so obšli mestno davščino na ta način, da so sprejemali kot plačilo za ' inovstopnice jajca. Otrok je plačal vstopnino z enim jajcem, odrasli na zadnjem prostoru s tremi jajci. Vsak posebni sedež je stal eno jajce več. Z na ta način nabranimi jajci so lastniki kin dobro trgovali in izkupili lepe svo-te. Oblast je stala pred zagonetko, kako bi spremenila kinodavek na jajca. Slednjič se je poravnal spor na ta način, da je mestni davčni urad davek na kino predstave znižal in so tudi pre nehale jajčje kino vstopnice. Hotel imenovan po večkratnem morilcu. Po celem svetu je znan že bolj priletni Francoz Landru, ki je bil poročen najman osemkrat, a je vse svoje žene zadavil in sežgal. Kot večkratnega živalskega morilca so ga v povojnem času obsodili na smrt in obglavili. Po obglavljenju Landruja so drveli ogledovat njegovo vilo v bližini Pariza, v kateri so bili izvršeni zločini, radovedni Amerikanci. V najnovejšem času je prišlo nekemu podjetniku na misel, da je preuredil vilo v hotel »Landru«. In res ta naziv je pripomogel hotelu do najboljšega obiska, ker so sobe že oddane daleč v naprej. Bogatini romajo v to prenočišče, da bi tamkaj prenočevali in okušali potresljaje strahu. V Londona so zdivjali sloni. Običajna sijajna parada, ki je že stoletja in stoletja v navadi pri ustoličenju novega londonskega župana, se je vršila tudi letos, ko je imel gospod Neal priseči pred nastopom svojega mesta kot župan. Med slavnostnim sprevodom so korakali tudi trije udomačeni sloni, ki so se vedli popolnoma krotko, dokler niso opazili pred seboj nagačene levo-ve figure v naravni velikosti, ki so je nosili študenti. Pri pogledu na to figuro, o kateri je menil, da je njegov dedni sovražnik iz džungle, je eden slonov hipoma zdivjal in se zagnal proti mno žici; druga dva sta mu sledila. Strah je nastal med preplašenim ljudstvom, katerega je bilo do milijona po ulicah; mnogo žensk se je onesvestilo in bile so poboj ene od množice. Predno so za» mogli podivjane živali ukrotiti, je že bilo okrog 50 ljudi poškodovanih, meo gi prav resno. Svoboda cMavstva v Rusiji. S paradami, govori, pompom in gledališkimi predstavami je obhajala sovjetska Rusija 13. obletnico, odkar je prišel na vlado sovjetski režim. Obenem se je ta dan proslavljala tudi petletnica, odkar sedi na ruskem »prestolu« — diktator Stalin. Da si bo ljudstvo bolj zapomnilo ta znameniti dan, je vlada odredila, da se da vsakemu mestnemu delavcu kot priboljšek k njegovi običajni dnevni porciji živeža še pol funta črnega krttha. A še neko drugo »darilo« je dala vlada delavstvu ta dan. Objavila je namreč v svojem službenem listu: »Izvestia« strog odlok, ki napravlja delavce za nekake državne sužnje. Odlok namreč pravi, da delavec ne sme spreminjati po svoji volji svojega mesta, ampak da mora na vsak način ostati na svojem delu za nadaljnji dve leti. Tistega, ki bi se temu ne pokoril, čaka kazen, da se ga bo poslalo na prisilno delo v kako oddaljeno pokrajino in bo obenem tudi ločen od svoje družine. Delavstvo je zdaj takorekoč militarizi-rano, pod strogimi predpisi, ki so enaki vojaškim. Tistim, ki so brez dela, ne bo dovoljeno, bivati v mestu, in stal ni naval kmetskega ljudstva v industrijska središča bo strogo kontroliran. Tisti kmetje, ki bodo želeli dobiti delo v industriji, se bodo morali registrirati pri posebnih uradih v svojih mestih ali vaseh, in šele, ko bodo poklicani od osrednjega urada, bodo smeli priti v mesto. Pod omenjeno kontrolo bodo spadale vse vrste delavstva. Izvzeti ne bodo niti inženirji, niti drugo vodilno tehniško osobje. Vsakdo, ki odkloni delo, ki se mu odkaže, smatra se dezerterjem, Oporoka, ki je bila razcdeta v sanjala Farmer James Chassen iz severoame-riške države Karolina je napisal 1.1905 oporoko, v kateri je zapustil celo svoje premoženje najljubšemu — tretjemu sinu. Po nekaj letih je Chassen težko obolel in je čital v bolezni iz sv. pisma. Pod vtisom prilik sv. pisma se je stari James skesal, je sklenil, da bo predru-gačil oporoko in razdelil svoje imetje na enake dele med tri sinove. Napisal >e nov testament in ga dal med dva lista sv. pisma in ju zalepil. Chassen pa ni zaupal skrivnosti druge oporoke nikomur. Po njegovi smrti so našli prvi testament in na podlagi tega je prešlo njegovo premoženje na tretjega sina. Dokaj let za tem se je prikazal pokojni oče v sanjah enemu izmed razded-jenih sinov. Ta je videl prikazen očeta, ki je potegnila iz žepa na suknji sveto pismo in mu ga izročila molče. Sanje .jo se ponovile tri noči zapored. Nato je poiskal sin v stari razklopotani o-mari sv. pismo, ki je bilo očetova last, in je začel listati po knjigi. Po dolgem iskanju je zadel med dvema zalepljenima listoma na kuverto z napisom: »To je moja zadnja volja. Odpreti pred pričami.« Drugo oporoko je priznalo sodišče in trije bratje so si razdelili o-četovo zapuščino na ena''e dele med seboj. Amerika dobila prvi oklopni bojni aerorlan. Po dolgotrajnem preizkušanju se je posrečilo v Ameriki dogoto-viti boino letalo, ki je obdano od oklepov, katerim ne morejo škodovati krogle strojnih pušk. Poskušnje vožnje z novim letalom, ki je velika pridobitev za vojne svrhe, so se dobro obnesle. Žfttev v ogenj. Pšenični farmerji Argentine so sklenili, da bodo en del letošnje ošenične žetve sežgali, mesto da bi jo odposlali v mesta. Ta sklep je protest napram izjavi železniških družb, da je znižanje prevoznine po železnicah izključeno. Tri dni se boril z morjem. Neka ribiška ladja iz Kalifornije v Ameriki je nedavno opazila na odprtem morju plavajoč hlod, ki se ga je oklepalo člo- DOBRO manufakturno BLAGO kupite po najnižjih cenah pri Sjar- M. E. S E P E C -ssa Maribor Grajski trg 2 1322 veško bitje. Ko privozijo zraven, najdejo že napol nagega in napol mrtvega človeka. Povedal je, da mu je ime Greve in da se je nahajal v tem položaju že tri dni, ko se je v viharju potopila njegova ladja, neki tovorni par-nik, ki je vozil les. K sreči je tedaj še ujel kos bruna, ki se ga je oklepal skozi tri dni; dasiravno je med tem časom parkrat omedlel, vendar ni izpustil rešilnega bruna. Valovi so skoraj vso ob leko strgali z života, bruno, ki so ga premetavali valovi, pa mu je povzročilo nešteto ran; koža na koncu prstov je bila obdrgnjena skoraj do kosti. A vendar pa je Greve vzdržal kljub svoji starosti; je že namreč stari oče. Najvišje mesto na zemlji je mesto Potosi v Boliviji v južni Ameriki in sicer 4050 m visoko. Mesto La Paz z 79.000 prebivalci v Boliviji je 3630 m visoko. Cuzco v Peru je 3380 m visoko, mesto Puno v isti državi celo 3860 rn. In Quito, glavno mesto v Ecuador, leži 2850 m visoko. Pravljična palača indijskega maha-radže (kneza), indijski maharadža iz Tripure je dal berlinskemu stavbeniku nalog, da mu pozida palačo, ki bo stala 500 milijonov Din in ki bo gotova v osmih letih. Stavba bo opremljena s pravljičnim razkošjem. V notrajnosti palače bosta dve dvorišči z bazeni in razven teh bo še kopalna dvorana. V enem delu stavbe bo nastanjen harem, ki bo obstojal iz 12 oddelkov in vsak od teh bo imel 4 sobe. Vsak oddelek bo služil v stanovanje po eni izmed knezovih žen. Notrajnost gradu bo prevlečena z marmorjem, stene s svilo. Ta bajno bogati indijski maharadža je star komaj 24 let. Kamele bedo nancsiie materijal za zgradbo hctela. V oazi v afriški puščavi Sahara gradijo baš sedaj hotel. Vse kovinaste dele nove stavbe, okna, vrata, pohištvo in opremo b^do prinesle kamele. Vsaka kamela nese na hrbtu 100 kg. In vsaka karavana bo na potu 25 dni. Le opeko bodo nanravili v puščavi. Istotako bodo prinašale kamele celo prehrano, ker je vsako drugo dovozno sredstvo izključeno. Pajčevina je koristna. Na jesen ne žaniemo in ne zbiramo samo poljskih pridelkov, ampak tudi pajčevino. Fini mehaniki, ki izdelujejo občutljive inštrumente za znanstveno merjenje, se namreč na jesen preskrbe s pajčevino. Pajke ulove in jih zapro za 3 do 4 dni v prazne škatljice od vžigalic. Nato te škatljice odpro in pristavijo k škatlji-ci svinčnik ali kaj podobnega kot lestvico, po kateri pajk prav hitro spleza do vrha. Če pa se hoče spustiti na tla, mora začeti presti svojo nit, ko pa začne presti, ovija delavec nit hitro na mal žičnat okvir. Včasih naprede eden sam pajk toliko niti, da jo delavec lahko navije na 20 okvirjev, skupaj do 100 m dolžine. Potem pajka izpustijo. Na ta način puste presti kakih 10—12 pajkov svoje niti, potem ima pa mehanik zopet dovolj blaga za eno leto. Paj čevino rabijo za mikroskope, za daljno glede in za geometersko orodje, zato, ker nobena druga nit kakor pajčevina ni tako neobčutljiva za vročino, mraz ali za pašno. Pajčevina ostane vedno, kakor je in zato je najbolj pripravna za najbolj natančno merjenje. Popravilo. V 47. številki »Slovenskega Gospodarja« je bilo pomotoma napisano: Dr. Janko Leskovar, pravilno pa je: Dr. Jank-o Leskovec, je otvoril pisarno v Rogatcu. Najnovejše vesti o sijajnih priznanjih, katere so hvaležni kupci poslali tovarniški hiši ur H. Sutt-ner v Ljubljani št. 992, zopet dokazujejo, kako koristno je zahtevati veliki ilustrirani letni cenik, predno se kupi ure, zlatnino in srebrnino. Tudi naši bralci dobe ta lepi cenik popolnoma brezplačno, ako ga zahtevajo od tt. Stuttner. Tvrdka pošilja žepne ure že od 44 Din naprej, budilnike od 49 Din in ure zapestnice od 98 Din itd. vsa takorekoč po originalnih tovarniških cenah. Našo žene in dekleta se vedno iznova prepričajo, da jc za njihovo zdravje vendar najboljše, če uporabljajo za nego telesa in lepote higijensko čiste in temeljito delujoče Elsa proizvode lekarnarja Fellera. Za kožo: Fellerjevo pomado za zaščito lica in kože »EIsa-krema«, 1 lonček 12 Din. Za lase: Fellerjevo Elza Tannochina pomado za rast las, 1 lonček 12 Din. Za naprej poslanih 40 D se dobi 2 lončka pomade brez vseh daljnih stroškov. Fellerjeva Elza mila zdravja in lepote in sicer: lilijino-mlečno milo, lilijino kreme milo, ru-menjakovo, glicerinsko, boraksovo in katranovo milo ter milo za britje, 5 kosov v poljubni izberi 52 Din, če se denar naprej pošlje, sicer 62 Din s povzetjem pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. * Policija lis ponarefenl laii#¥€i. Leta 1854 se je zgodil v Berlinu ta le slučaj, ki nam kaže, da je bila policija sama pospeševateljica ponarejanja — bankovcev: Omenjenega leta je živel v Berlinu izurjen litograf (ki je znal črtati v ka-menite plošče najfinejše risbe za tisk) Gottlieb Berner. Nekega jutra je čital v »Vossische Zeitung« oglas: »Išče se izurjen litograf za izvedbo prav težavne naloge. Več je zvedeti v uredništvu lista.« Berner se je podal v uredništvo, kjer so mu povedali, da oddaja službo bivši odvetnik Kleber, ki stanuje v tej in tej berlinski ulici. Litograf je še poizvedoval pri Kleberjevih sosedih, na kakem glasu da je ta gospod in je slišal o istem le samo dobro in priporočljivo. Advokat in litograf sta se kmalu o-sebno spoznala in Berner je zvedel, za kaj da gre pri v oglasu omenjeni težavni nalogi. Kleber mu je pripovedoval najstrožje zaupno, da namerava pustiti Amerika v Berlinu tiskati svoje bankovce, ker so tukaj najboljši litografi. Zadeva pa mora ostati tajna, ker Združenim ameriškim državam bi nikakor ne bilo po godu, aLo bi s" zvedelo, da jim tiska dena.r majhna Prusija. On, Berner bi urezal v kamen za tisk bankovcev potrebne plošče in prejel seve za to kočljivo delo prav znatno nagrado. Da se pa bo on Kleber kot zastopnik Združenih držav prepričal na lastne oči o njegovih litografskih zmožno- stih, naj izgotovi Berner najpoprej za preizkušnjo plošče za tisk enega pruskega bankovca za pet tolarjev. Ako se mu to brezhibno posreči, bo pri njem stalno nameščen in kar najbolje plačan. Odvetnik in litograf sta se pogodila pod obljubo obojestranske molčečnosti. Kedo ni molčal, to je bil litograf, ki je zaupal celo skrivnostno zadevo svoji ženi. Boljša polovica se je zaletavala tako dolgo vanj, dokler se ni podal na policijo in je povprašal ¡tamkaj za dober nasvet policijskega ravnatelja g. Stieberja. Ravnatelj je bil ves v ognju, ko mu je nekaj pošep-nilo, da je baš sedaj prilika, da se lahko proslavi z izsleditvijo družbe ponarejevalcev. Sklenil je z litografom zaupni dogovor, naj le lepo pripravi vse plošče za ponarejanje pruskih petto-larskih bankovcev. Ivo bo pa enkrat i-mel vse pripravljeno za tisk ameriškega denarja, pa bo padla policija po Kleberju. Aretacija advokata bo vrgla njemu kot policijskemu poveljniku in ovaduhu Bernerju bogato nagrado ter priznanje na najvišjih mestih. Litograf je moral ravnatelju obljubiti, da ga bo točno obveščal, kako in v koliko napre dujejo priprave glede ponarejanja. Minulo je nekaj mesecev in litograf se je zopet oglasil na policiji. Pripovedoval je gospodu ravnatelju, da so plošče gotove in je treba samo pričeti s tiskom, za kar je treba tiskarskega stroja. Kleber mu je že dal denar za stroj. Gospod ravnatelj se je globoko zamislil in se spomnil, da ima berlinska policija čisto nov stroj, katerega je zaplenila piied dobrim letom ponarejevalcem bankovcev. Radi odkritosrčnosti lahko obdrži litograf advokatov denar, od policije pa bo dobil takoj tiskarski stroj, kar se je tudi v resnici zgodilo. Par dni za tem je pokazal Berner svojemu delodajalcu in policijskemu ravnatelju na eni strani z vso natančnostjo ponarejeni pruski pettolarski bankovec. Radi sijajno prestale preizkušnje je bil vesel advokat in vodja policije. Ravnatelj je naročil litografu, naj še izvrši potvorbo na drugi strani. Ko bo v teku tisk ameriških dolarjev, potem bo posegla vmes policija in po aretaciji prideta mastna nagrada, odlikovanje in seve še povišanje v službi. ■Tudi tisk druge strani pruskega tolarja je uspel najboljše. Ko je bilo vse pripravljeno za tisk ameriških dolarjev, jo res obkolila policija skrivnostno tiskarno in vse zapečatila ter zastražila. Ko so pa hoteli zagrabiti advokata Kleber j a, ga ni bilo nikdar nikjer. Celi dve leti je bila Prusija preplavljena z najboljše ponarejenimi pettolarskimi bankovci, katere je tiskal advokat biez vednosti litografa in jih razpečal, ko je delal Berner priprave za tisk ameriških dolarjev. Advokata ni izsledila policija, ker je bil bolj na straži nego litograf, in gospod policijski ravnatelj. Ubogi šef policije! Ni prejel ne priznanja, ne nagrade, ampak dekret za upokojitev, ker je dal sam vodji ponarejevalske družbe tiskarski stroj in čakal z aretacijo tako dolgo, dokler niso bili vsi ponarejeni bankovci v prometu! Živinorejska zadruga za Slov. gorice pri Sv. Lenartu v Slov. gor vabi s tem vse svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 14. decembra 1930 ob osmih dopoldne v prostorih g. Aubla pri Sv. Lenartu v Slov. goricah z običajnim dnevnim redom. Načelstvo vabi vse člane, da se občnega zbora za gotovo udeležijo, ker so na dnevnem redu važni razgovori za povzdigo živinoreje, posebno mlekarstva in svinje reje. Sv. Križ pri Ec-gaški Slatini. (Nameravana ustanovitev mlekarske zadruge. Razdelitev nagrad za olepšanje kmetskih domov.) Dne 30. novembra po prvi sv. maši se je vršil gospodarski sestanek v križevski šoli. Glavni govornik je bil gospod Franc Krištof, mlekarski strokovnjak iz Ljubljane. Ker se namerava ustanoviti tukaj mlekarska zadruga, se je razpravljalo na tem sestanku o živinoreji in zlasti o mlekarstvu. Udeležencev je bilo krog 30. Zdravilišče je zastopal sam ravnatelj gospod dr. Šter in gospod župan Šentjurc. Izvolil se je pripravni odbor za ustanovitev mlekarske zadruge. V ta odbor so bili izvoljeni gg.: dr. Šter, ravnatelj zdravilišča, Novak, ekonom zdravilišča, Verk, župan okolice Slatine, Hermaus, župan Sv. Trojice. Sklenilo se je, da se ta sestanek nadaljuje v nedeljo dne 14, decembra in to dvakrat dnevno in sicer zjutraj po prvi sv. maši in popoldne po večerni-' cah. Interesenti kmetskega napredka, takrat pridite! Takoj po sestanku je gospod ravnatelj razdelil nagrade, katere je dne 27. julija 1930 razpisala zdraviliška komisija za olepšavo kmetskih domov v A li i zdravilišča. Prvo nagrado v znesku 1500 Din z diplomo je dobil gospod Verk, posestnik in župan okolice Slatine, drugo v znesku 1000 Din sestre Prahove v Irju in tretjo v znesku 500 Din gospod Vrečko, posestnik, Ceste. Gospod ravnatelj se je izrazil, da bo v bodoče zdravilišče še bolj gledalo nato, da se čim bolj dvigne kmetski stan, zlasti pa, da se zboljša gospodarsko stanje v okolici zdravilišča in bo v to svrho prihodnje leto razpisanih več nagrad kot letos. V tem oziru se je izrazil tudi zastopnik zdraviliške občine. Stroj za pogozdovanje. Pri Syracuse v severoameriški državi Newyork rabijo stroj za pogozdovanje, ki opravlja mehanično sajenje drevesc. Pogozdo-valnemu stroju strežeta dva moža, a stroj sam izkoplje luknjo za mlado rastlino, jo usadi in potenta zemljo o-krog sadike. S strojem je mogoče naenkrat saditi dve vrsti drevesc. Sadike pridejo v zemljo na razdaljo 2 metrov. Novoizumljeni stroj za pogozdovanje bo delo sajenja mladih drevesc zrevo-lucijoniral, ker odpade zelo veliko ter drago plačanih delovnih moči. * Ypra$an|a in odgovori. G. S. v St. V. Kupili ste srečko pri beograjskem zastopniku, ki vam ni dobitka izplačal v denarju, ampak poslal nove srečke, katere ste pa vrnili. Sedaj ni nobenega odgovora na vaša pisma. Odgovor: Ako bi bil dobitek večji, bi se splačalo kaj napraviti, tako pa Vam dru- Kmsue kodre neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij kodralk s Hela-: Kodralom. Tudi najlepši bm bikopf se polepša s Helo, ker je nepotrebna vsaka on-dulacija. Velik prihranek na črsu in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vaq bo iznenadila. Takoj po uporabi obilo ondutl-ranih kodrov krasne frizure. Mnogo zahval« nic. Posebno gledališke umetnice so poln« hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, 6 steklenic 40 Din. — Dr. Nic. Kenieny, Eošice H., poštni predal 12/228, Cehoslovaško. 1294 gega ne moremo svetovati, kakor da kupujete srečke v Sloveniji, saj jih ima Zadružna gospodarska banka ali Go-lež v Mariboru. Tvrdki v Beograd pa pišite priporočeno, če vam ne pošlje dobitka, da boste objavili v slovenskih listih, da ta tvrdka dobitkov ne izplačuje. V. P. iz Ro^sškena ©kraja: Davek na šmarnico je za sedaj določen tako le: v letu 1930 5 para, v le< tu 1931 10 para in y letu 1932 15 para. 0 5 Din davka na trs nam ni prav nič znano. J. L., Eajdina. Obrnite se v svoji zadevi na cerkvene slikarje: Horvata, Maribor, ali Zo« ratti, Maribor. J. M. v F. Nekdo pri nas trosi vesti, da bo davek na jabolčnico in sicer tako kakor na vino. Odgovor: Ta nekdo je nakupovalec vaše jabol-cnice, ki jo na ta način poceni dobiva. Dober jabolčnik stane danes 3 Din 1 1, to je 12 kron. Pa tudi več. Zelo verjetno je, da bo v bodoče šla cena še kvišku, da bo povprečno stal 3—4 Din 1 1. Ako ni nujno, ni treba prodajati pre-kupcu! — O trošarini na jabolčnik od strani države ne bo nobenih sprememb, Glede banovinslcega proračuna pa ne vemo ničesar, kake davščine bo vpeljal. Upati je, da na jabolčnico ne! Gotovo pa ne bo smel biti tak kakor na vino. — Vaša pripomba, da je treba 1 kg koruze dati za 1 škatljico vžigalic, da torej kmetski pridelki nimajo cene, je žal strašno resnična! Kmet mora postati organiziran prodajalec svojih pridelkov. O tem boste slišali na občnem zboru Kmetske zveze v Mariboru kaj več. Št L. v D. Imam parcelo v najemu nad 20 let in zdaj so mi prepovedali privatno cesto do nje, ali je to mogoče? Kako naj si pomagam? Odgovor: 201etni najem in uporaba tuje cesta še ne opravičuje nadaljnje uporabe. Priposestvuje se pravica še le čez 30 let. Da ste cesto popravljali, je bilo la v vašo korist, ker, kakor sami trdite, druge ceste niste imeli. Pa tudi po pravljanje ne opravičuje nadaljnjih voženj. Treba se bo torej mirnim potom poravnati, če tudi proti odškodnini za nadaljne vožnje. Če pa ta liačir ne bi uspel, imate pravico, zahtevati potom sodišča, da se Vam nakaže pri-eiina cesta, katero bo sodišče določilo, seveda proti odškodnini. Svetujemo pa Vam, da se sodnije izognete, ker je to draga stvar. Kaj pa je z najemodajalcem in kako stališče on zavzema, pa niste navedli, kar bi bilo potrebno. Je mogoče on tam vozil že pred vami in koliko let? Popravek pri odgovoru v zadnji številki našega lista: Carina na uvoz železnih grabelj ni znašala 1300 Din, — ampak le 130 Din. Tiskarski škrat misli, da gre pri carini vse v tisoče. * PohonCavante sadnih škodlfivcev. Gospodarske prednosti. Napredek v tehniki in industriji v boju za obstoj, sili tudi sadjerejca, da skuša doseči enakomeren in čim najvišji pridelek iz sadonosnikov. Cilj sadjerejca ne* bodi le v količinskem pridelku- ampak v tem, da s kvalitativnim sadjem poveča svoje donose. Saj leži toliko kapitala v našem drevju, da bi bil največji greh, če tega kapitala ne dvignemo in na ta način ne izboljšamo gospodarskega stanja. Geslo sadjerejca naj ne obstoja le v sajenju drevja, ampak v prvi vrsti v pravilnem negovanju istega. Samo na ta način bo sadjarstvo postalo važen faktor našega narodnega premoženja in našega gospodarskega blagostanja. Sadni pridelki danes ne predstavljajo več luksuznih predmetov, ampak so postali važen eksportni faktor našega kmetijstva. Praktično pokončavanje drevesnih škodljivcev je doseglo še le v zadnjem času toliko važnost, da lahko danes govorimo o gospodarskem boju proti škodljivcem. Ta boj proti škodljivcem sega sicer daleč nazaj, vendar zamore-mo še- le danes govoriti na podlagi velikanskega napredka v tehniki in dolgoletnih izkušenj na tem polju, o modernem načinu pokončavanja raznih drevesnih škodljivcev. Prej ali slej mo ra tudi v sadjarstvu priti do tega, da se pokončavanje in boj proti sadnim škodljivcem vrši splošno, bodisi tudi na podlagi zakonskih predpisov. Samo skupno delo v boju proti škodljivcem lahko privede do zaželjenih uspehov. Marsikateri kmetovalec in sadjerejec je sicer mnenja, da pomeni uspešen boj proti škodljivcem denarno obremenitev, katere ne bi mogel prenesti. To mnenje je napačno, ker ga lahko zastopa le oni, ki do sedaj še ni podvzel nikakih korakov v boju za pokončavanje sadnih škodljivcev, ali pa pokončavanja samega ni v pravem času vršil. Velikanska razlika v kakovosti pri delkov pri doslednjem izvajanju zatiranja škodljivcev je očividna in se ne da utajiti. Kdor je z zanimanjem opazoval skrbno gojene nasade, je sigurno opazil razliko med gojenim in zanemarjenim drevjem. Gladka skorja, soč-nata zelena barva listja, večja odpor, nost proti raznim boleznim so vidna znamenja skrbno gojenih nasadov. — Vpraba modernih sredstev za zatiranje sadrih škodljivcev v pravem času mora privesti do uspehov. Pri zatiranju škodljivcev moramo razlikovati zimsko in poletno dobo. — Najvažnejša doba za zatiranje raznih vrst škodljivcev našega sadnega drevja je sigurno zimska, oziroma čas po odpadanju listja do spomladi ko drevje zopet požene. V tem času se namreč drevo nahaja v takozvanem sočnem miru, vsled česar je mogoče uporabljati pri zatiranju in pokončavanju dre vesnih škodljivcev močnejša in bolj koncentrirana sredstva, brez nevarnosti za poškodbe na sadnem drevju samem. Najvažnejše sredstvo je in ostane ka kor smo že omenili v prejšnjem članku, papirnati pas za lovljenje: »Rekord«. Za škropljenje sadnega drevja imamo na razpolago razne vrste drevesnih karbolinejev ter bi opozarjali še posebno na drevesni karbolinej»Bolk«, znamka: mrtvaška glava, s katerim škropimo v 10% primesi z vodo celotno drevo enakomerno tako, da so vsi deli drevesa enakomerno poškropljeni. Škropljenje nam daje gladko skorjo, pokončuje vse vrste škodljivcev, ki se nahajajo pod skorjo s svojimi zalegami. Ako je drevje močno napadeno po raznih škodljivcih, ga škropimo dvakrat in sicer ob pozni jeseni in v zgodnji spomladi. - Pokončavanje drevesnih škodljivcev pa je tudi preko poletja, ko je drevo v bujnem razmahu listja in sadu, neobhodno potrebno, vendar je potrebno, da se zatiranje vrši takoj, kakor hitro smo opazili škodljivce, ker le na ta način preprečimo hitro razmnožitev. Na vsak način odsvetujemo uporabo raznih drevesnih karbolinejev v poletnem času, tudi v slučaju, da jih najbolj razredčimo. Za pokončavanje živalskih drevesnih škodljivce v poletnem času, posebno n. pr. krvave, listne uši ter kaparja, imamo med ostalimi sredstvi takozva-ni »Olanigan«, katerega pridenemo v 5—10% vodi in nato drevo škropimo s tekočino. To poletno sredstvo ne škoduje listju in tudi ne razvijajočemu se sadju ter ga lahko uporabljamo z uspehom tudi v vrtovih. Skrbna nega sadnega drevja v zimskem in poletnem času nam bo ohranila drevje zdravo in donesla obilen pridelek. Prihodnjič bomo nadaljevali z opisi raznih škodljivcev sadnega drevja ter načinom njih najuspešnejšega zatiranja. Navodila na razna vprašanja bomo objavljali v našem listu. J. V. rr. ^MiOSPODISJSTVO Ena glavnih čednosti gospodinje je točnost, katero naj pokaže v vseh svojih opravilih. Dobra gospodinja vstaja prva ob rani uri. Le tako je mogoče, da se vsa potrebna dela dovršijo o pravem času. Zajutrk naj bo točno ob določeni uri na mizi. Družina se bo požurila, da tudi ona opravi svoje jutranje delo točno do ure, ker ve, da čaka prazen želodec polna skleda. Šoloobvezni otroci ne smejo radi netočnega zakasnelega za-jutrka oditi tešči na mnogokrat dolgo pot v šolo, kjer ostanejo morda še preko opoldne ob samem kruhu, ker to le škoduje njih zdravju. Ravno tako ne smejo zamuditi pouka. Šola pač ne mo re upošetvati netočnosti matere, otrok je kaznovan, izgubi veselje do šole, zanemarja učenje ter si tako škoduje za celo življenje. Kdo drugi je temu kriv, kakor netočnost. Ali zvečer: do poznega mraka so delavci pri delu, nato opravijo še po hiši vse delo, potem pa še celo uro in dalje čakajo večerje, lačni, počitka potrebni, posedajo naokoli. Taka hiša, kjer gospodinja ne pozna točnosti, pač težko dobi delavce, ker si vsakdo misli: če moram jaz začeti točno s solncem, naj se nam točnost vrna od strani gospodinje s pravočasno — hrano. Gospodinja! Bodi ti s svojo točnostjo prav v vsakem oziru vzgled družini, ker samo tako smeš zahtevati od nje točno izvrševanje njej odkazanega dela. Dom. Prvi pogled na hišo in njeno okolico nam jasno razodeva, kakšni so njeni prebivalci, ali se ponaša ta dom z nemarno ali vzorno gospodinjo, z dobrim ali slabim gospodarjem. Zanemarjena in razkopana streha, -poševni kozolci, razrušena gospodarska poslopja, pajčevine cele plahte, o^ rodje razmetano po vseh kotih in uma zanem dvorišču, ki je ena sama gnojna jama, ob deževju pa jezero gnojnice, neočiščena živina — vse to ni razveseljiv pogled. Pred pragom kupi sni9 ti, umazani škafi, prazna okna brez prijaznih cvetlic, vse to ni nič vabljivo in obotavljaje prestopimo prag te hiše, v i Ves drugačen utis napravi dom in naj si bo še tako skromen, kateremu gospodari dober gospodar in gospodinji vzorna gospodinja. Ni potreba zidanih poslopij in z opeko kritih streh. Tudi lesena hišica z zakrpano slamnato streho * je prikupljiva in vabljiva. Pospravljeno dvorišče, orodje lepo v redu vsako n asvojem mestu, pri hiši redu vsako na svojem mestu, pri hiši ograjen vrtiček, na snažnih okencih kravt, rožmarin — povsod red in snaga. Ivako blagodejno upliva vse to na naše oko, kar vabi in prosi: vstopi in odpočij si! Odlašano delo. Imamo nekega zelo hudobnega hišnega škrata, ki se zove: odlašano delo. Kakor hitro smo mu dovolili vstop v hišo, se ga ne iznebimo zlahka. Dobro vemo. kje sedi ta škrat, bodisi na vrtu, v žitnici, kleti ali kakšni omari. Ali plaho se ga ogibamo, še celo s pogledom, in če se nam vrine slučajno v naše misli, se tudi teh skušamo kolikor mogoče hitro otresti. In vendar je ta škrat velik škodljivec: uničuje orodje, pokvari žito ali pi- jačo, razjeda obleko ter jemlje blagoslov dnevnemu delu. Tega škrata ne prežene nobeno zagovarjanje, ne kolomanov žegen, niti kadilo. Tudi ni priporočljivo čakati, da se umakne sam iz hiše. Čim dalje časa ostane, tem neprijetnejši postaja. Za odstranitev tega škrata pomaga samo eno sredstvo: Korajžno se ga je treba lotiti ter s krepko roko vreči iz hiše. Flancati ali cvrti krapi. Štiri jajca raztepi v skledi z vilicami, prideni 8 žlic dobre sladke ali nekoliko kisle smetane, 2 žlici stolčenega sladkorja in ščep soli ter raztolči vse to skupaj še nekoliko. Temu dodaj. % do 1 liter bele pšenične moke, premešaj s kuhalnico, nato pa mesi testo na deski ali mizi tako dolgo, da je gladko. Pusti testo ure na hladnem počivati, razvalaj ga za ^ cm na debelo, razreži z nožem ali koleščkom na dlan velike pravokotnike, zareži prst na široko od spodnjega in zgornjega roba podolgem tri zareze, potegni nastale testne trake križem skozi zareze ter cvri te krapiče v vreli masti, da zarumene. Še tople potresi s stolčenim sladkorjem. Poparjeni orehovi širuklji. Iz 1 litra pšenične moke, malo soli, 1 jajca in mlačne vode vdelaj gladko testo za štrukelj. Pusti testo počivati ure, med tem pa pripravi sledeči nadev: % litra zmletih orehovih jedrc prepraži par minut na 1—2 žlicah masti ali masla, prilij toliko mleka, da nastane gosta kaša ter pusti da zavre. Shladi to zmes ter primešaj 1—2 jajca. Testo razvalaj in raztegni prav na tanko, pomaži z nadevom, zavij, razreži na 2 pedi dolge kose ter speci na pločevini ali v peči kakor kruh. Vsak kos razreži na 4—5 delov, zloži v skledo, prelij z osoljeno vrelo vodo, tako da stoji voda za prst preko štruklicev ter pusti pokrite par minut stati. Nato vodo odlij, štrukeljce pa prelij z vročo zabelo. Sveč nI madeži se odstranijo iz obleke zelo enostavno. Pod madež in na madež položi čist piv nik ali časopisni papir, nato pa gladi čez s toplim gladilnikom (pegleznom). Ko se pokaže madež skozi papir, prestavi na čisto mesto in to tako dolgo, da madež popolnoma izgine iz blaga. Vsled toplote gladilnika se svečna kaplja raztopi, papir jo pa vsrka. aCcrifcorsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 5. 12. 1930 se je pripeljalo 172 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari eden po 90 do 100 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200 Din, 3—4 mesece stari 250 do 350 Din, 5—7 mesecev stari 400 do 450 Din, 8 —10 mesecev stari 550 do-650 Din, 1 leto stari 800 do 1000 Din, 1 kg žive teže 10—12 Din, 1 kg mrtve teže 14 do 15 Din. Prodalo se je 80 komadov. m§m@, » Iz govora dr. H o h n j e c a na občnem zboru Prosvetne zveze smo objavili del o krščanski osnovi prosvetnega dela. Danes prinašamo iz drugega dela njegovega govora glavne točke: Slovenstvo — jugoslovanstvo. V krščanskem pravcu so naše organizacije vršile vzgojo mladine cela desetletja. Ni to bila protinarodna ali brezdomovinska vzgoja, kakor so nas natolcevali listi, ki so zle volje. S tem, da smo mladino vzgojevali po načelih katoliške morale, nikakor nismo, kakor zagotavlja Pij XI., trgali otrok od telesa in duše naroda, ampak smo jih vzgojili na najpopolnejši način tako, da so svojemu narodu kar največ ko- VZORE! ZASTONJ! 1004/4 ristili. Da, iz naših organizacij so izšli tisti, ki so našemu narodu največ koristili. Izšli so razumni gospodarji in skrbne gospodinje, ki jim je pripadala velika naloga in briga, da ohranijo slovensko zemljo našemu narodu. Izšli so mladeniči in mladenke, ki so bili prešinjeni socialnega mišljenja ter so se udejstvova-li v socialnem delu. Iz naših organizacij so se polnile vrste tistih, ki so stali na braniku slovenstva. Zgodovina našega življenja v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno je neovržen dokaz za to. Kar je bilo ta-kozvanega svobodomiselnega svetovnega naziranja, se je povečini vdinja-lo gospodujočemu nemštvu ter je nemškutarilo po šolah in uradih, le majhen del takih ljudi je ostal zvest svoji narodnosti, pa niso imeli ali dovolj svobode ali pa možnosti, da bi v narodnem smislu delovali. Naše prosvetne organizacije so bile glavne trdnjave slovenske narodne zavesti in narodnega odpora proti prodiraj očemu tujstvu. Tvorile so tabor, o katerem se je moglo po vsej pravici reči: V tem taboru je Slovenija. Vršeč to svojo veliko nalogo, so naše organizacije bile obenem najmočnejše barikade jugoslovanstva na severu njegovega ozemlja. Duševni oče našega ljudskega prosvetnega dela DR. O. ILAUN1G: 51 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Sin nesrečnega grofa je bil po svojih lastnostih očetu nepodoben. Bil je ponižen in odkritosrčen, kar je obljubil storiti, je tudi izvršil. Svojo mačeho je ljubil nad vse, saj mu je bila edina opora v življenju. Bil je prav nežnega čustvovanja. Prej je bil živahen in vesel, po očetovi smrti pa mu je legla tiha žalost na srce. Nikdar ni mogel pozabiti tistega trenutka, ko se je poslovil od očeta v tisti ozki, žalostni celici, odkoder so potem njegovega roditelja odvedli v smrt. Prej je poznal očeta kot krepkega, lepega, ponosnega moža, polnega življenja, sedaj pa je bil bled, upadel, osivel, v obraz so se mu začrtale globoke gube. Vzel je slovo od njega za vedno — proklet je sedaj tudi on, izbrisan iz deželne knjige, brez premoženja! Tudi na zunaj je ožigosan kot sin izdajalca, nositi namreč mora okoli vratu rdečo vrvico, s katero je zaznamovan kakor Kajn! Krutost tedanjega časa ga je obsodila, da je moral prisostvovati najstrašnejšemu prizoru: po najvišji odredbi je moral prisostvovati usmrče-nju svojega očeta. Ta strašni prizor je pustil v njegovi nežni deški duši neizbrisne sledove. Spomin na ta krvavi dogodek se mu je vtisnil za ves čas življenja kot najhujša bolest, ki jo je moral nositi v srcu. Vse to je vplivalo na nežno dušo plemenitega mladeniča tako silno, da mu je vzelo veselje do sveta. Mlado obličje je bilo vedno resno in smeh je na njem zamrl. Postal je tih, najrajši je bil sam ali pa v družbi svoje dobre mačehe. Vlada ni pustila mladega Tatenbaha z vida, dala ga je v šole, katere je dovršil z najboljšim uspehom. Milostno je plačala stroške šolanja iz, premoženja, ki ga je zaplenila očetu. Celo tako naklonjeni so bili gospodje notranje avstrijske vlade, da so dovolili leta 1675 otožnemu Antonu celih 50 gld., da more v počitnicah iz Gradca potovati v Admont, kjer bi naj v družbi očetov benediktincev lažje pozabil na žalostno usodo svojega očeta. Mladi Anton se je iz lastnega nagiba odločil i po Mmm z3 trgovce, obrt-nike, urade, kakox tudi večbarvne ra-zglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanicc v latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno in po najnižjih cenah TIsliorno sy. Cirilo ■j ¡Mor« j!a?aška c. S T Celcov. račun štev. io 6oa Teicfan interurb.št.2i. 3 škof Anton Martin Slomšek se je dvigal ne samo nad pokrajinstvo, ki je delilo Slovence na Štajerce, Korošce, Kranjce in Primorce, marveč se je v svojem od vzvišenih idealov živečem duhu visoko povzpel preko tedanjih državnih mej do bratov Hrvatov in Srbov na jugu. O njegovem odličnem jugoslovanskem mišljenju pričuje med drugim leta 1851 ustanovljena Bratovščina sv. Cirila in Metoda. Škof Slomšek je prvi udomačitelj ciril-me-todijske ideje med našim ljudstvom, ideje, ki je versko posvečenje in naj-vijša smotrnost jugoslovanske in vob-če slovanske ideje. Od naših velikih buditeljev in voditeljev smo se naučili naše slovenstvo skladno družiti s širjim in višjim ju-goslovanstvom. Smatrali smo od nekdaj to spojitev kot organično rast, ki je označena s tem, da ohrani vsak ud svojo bitnost in posebnost ter vrši svojo nalogo, vsi pa vzajemno delujejo k skupnemu cilju. Ko so nekatere stranke in struje začele predstavljati jugo-slovanstvo kot nekakega moloha, ki žre lastne otroke, pri čemer bi se bilo bati, da najmanjši, to je slovenski, pride prvi na vrsto, je naše ljudstvo takšno tolmačenje odklonilo. Dobri Slovenci, to je Slovenci z lastno narodno kulturo, ki mora rasti in napredovati, ter s široko in napredujočo ljudsko prosveto, v zvezi z dobrimi Hrvati in dobrimi Srbi tvorijo dobre Jugoslovane. Takšno je bilo od nekdaj naše jugoslovansko pojmovanje, in z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da je naše pojmovanje skladno s pojmovanjem in težnjami sedanje vlade. Ptuj. Prosvetno društvo Ptuj priredi v nedeljo dne 14. decembra ob treh popoldne v mestnem gledališču gostovanje mariborskih študentov, ki vprizorijo dve novi igri, ki v Ptuju še nista bili igrani. To sta: Maks Mell: «Igra apostolov« in Heinz Steguweit: »Veseli trije kralji«. Mariborski študentje, ki so se nam že predstavili s Timmermansovo »Igro o svetih treh kralji«, so znani kot dobri igralci. Zato naj nihče ne zamudi te vprizoritve. — Vstopnina običajna: 10, 8, 6 in 3 Din. Polzela. Kamen do kamena . . . Čas, v katerem živimo, zahteva celih ljudi. In naloga katoliške ljudske prosvete je, da vzgoji mladi rod v duhu krščanstva in narodne zavednosti. Dati mora mladim splošno izobrazbo in zavest moči organizacije. Ker je izvršitev tega odvisna od primernih društvenih prostorov, je naša dolžnost, da v tem idejnem hotenju katoliške mladine po svojih močeh pomagamo in hočemo tudi v javnosti propagirati idejo graditve Katoliškega prosvetnega doma na Polzeli. Častno predsedstvo in častni odbor tvorijo: Ivan Jodl, župnik in duh. svetovalec, Fran Hirsche, župnik v pok. in duh. svet., Josip Tiršek, Franc Sevčnikar, Franjo Košec, Anton Kolšek, Franjo Horvat, Vinko Zagoričnik, Ivan Rojšek, Franc Fužir, Filip Beloglavec, Alojz Lilcek, Jakob Hrovat, Franc Satler, Jakob Novak, Jožef Tavčer, Marija Bizjak, Anton Štefančič, Alojz Predovnik, Tomaž Kok, Terezija Uratnik, Jernej Kolšek, Martin Kunst, Franc Turnšelc, Franc Moliš, Franc Okorn, Antonija Košec. Sv. Jurij ob Ščavuici. Bralno društvo vabi na svoj redni letni občni zbor na tretjo ad-ventno nedeljo dne 14. debembra, popoldne po večernicah v župnišču. Spored: poročila odbornikov in preglednikov, potem volitev novega odbora- Društveniki, pokažite svojo zavednost s tem, da se gotovo vsi udeležite občnega zbora! Bog živi! Gornjigrad. Katoliško prosvetno društvo v Gornjemgradu daje na znanje, da ima svoj redni letni občni zbor za preteklo poslovno leto 1930 v nedeljo- dne 14. t. m. popoldne po večernicah pred kaplanijo. K obilni udeležbi vabi odbor. Širipova. V noči dne 27. 11 se je vršil v našem kraju spet pretep, značilen za današnjo mladino, ki se tolikokrat poniža pred svetom. Ob tej priliki je prav slabo skupil gostilničar Alojzij Zadravec, hoteč ščititi begunce, ki so se zatekli k njemu iz hiše Ignacija-Oletič iz Banfi, kjer so se fantje sprli med seboj. — Že zadnjič smo omenjali o izšel jevan;u ljudi iz prenapolnjenih zagorskih in medžimurskih krajev v izpraznjene pokrajine bogatega Sre-ma in Slavonije. Število žrtev bele kuge postaja vedno večje. Radi pomanjkanja delovnih moči preti opustošenje teh krajev, /ato se je ustanovila na spodbudo Zadružne ze v Zagrebu Hrvatska gospodarska štedionica v Vinkovcih. Zadruga je prevzela skrb za kolonizacijo izpraznjenih krajev. Zbrani so že podatki o zemljiščih, ki so na prodajo. Sedaj je treba samo posameznikov iz prenapolnjenih hrvatskih krajev, ki hi prevzeli vodstva onih, ki so pripravljeni za izseljevanje. To delo bi najlažje in najuspešneje izvršila naša hrvatska duhovščina. — Prošlega tedna se je spet vršilo takozvano »klečanje«, to je češče-nje izpostavljenega Sv. Rešnjega Telesa. Po-božnost se je obhajala v priljubljeni cerkvici sv. Oremuša (Jeronima). Ta cerkvica, ki dviga na prekrasnem hribčku svoja dva prenovljena stolpa med oblake, je naravnost kraa cele Štrigove. Mikavna lega te kapelice privabi vsakega tujca v svojo notranjščino, kjei ostrmi nad krasoto, ki mu jo nudi kapelica bivšega samostana oo. pavlinov. Krasni baročni oltar in stare, še popolnoma ohranjene freske ga nemudoma popeljejo v njeno preteklost. Svečanost se je končala z rimsko procesijo, ki je silno priljubljena med tukajšnjim ljudstvom. Razvanje pri Mariboru. Pretečeni pondeljek je imel občinski odbor svojo proračunsko sejo. Občinske doklade na državne davke in na trošarino ostanejo iste kot v tekočem letu, to je 50%. Zlasti velike so postavke za šolo, za vzdrževanje cest in ubožno skrbstvo. — Napovedani celodnevni kmetijski tečaj se bo vršil začetkom januarja, nakar se Razvanjčani že sedaj opozarjajo. Spored bo nad vse pester in zanimiv. — Električna razsvetljava se bo napeljala v tukajšnjo osnovno šolo. — V soboto dne 29. novembra sta se poročila Trnjak Konrad in Koren Ivanka. Da bi bila srečna in zadovoljna! Št. Peter pri Mariboru. Pouk na kmetijski ispodinjski šoli pri šolskih sestrah se je že pričel. Želeti bi pa bilo še večjega obiska, saj je vendar tudi dekletom treba primerne izobrazbe. Saj je sam veliki Slomšek, dejal: »Ne pustite deklet brez potrebnega nauka, rekoč: Čemu je treba dekletom šola, saj ne gredo na vojsko!« Dekletom je šola bolj potrebna kot fantom, toda drugačna mora biti, kakor za mladeniče. Ne bo dobrih gospodinj, ne poštenih žen, ne pametnih in skrbnih mater, tudi ne bo srečnih hiš. Žena tri vogle drži, in dobre žene se težko dobi, ako dekleta pravega podučenja nimajo. — Stolp podružnice na naši Gorci je popravljen. Sedaj dobi še uro. Pa treba bi bilo še zunanjščino cerkve popraviti, tedaj bo pa res lepo na Gorci. — Dobili smo vsled razširjenja deške osnovne šole novo učno moč in sicer v osebi gospoda Andreja Me-sarič. Da bi nam dobro vzgajal naš mladi rodi bo plačal vsak kdor lio e brati zanimive spise KARL MAYA ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mescc en velezanimiv zvezek Naročajte r lisharnt sv. Orisa, iarifcor. Korošha s za duhovski stan, s čimer je popolnoma soglašala njegova mačeha. Tako je mogel najbolje skrbeti za lastni dušni blagor, pa tudi za dušni mir svojega nesrečnega očeta. Posvetno veselje ga itak ni nikdar mikalo, prezgodaj je okusil grenkobo življenja. V srcu je čutil zoprnost zoper strasti, kojih žrtev je bil njegov oče, pa tudi naravno odpornost zoper tiste ljudi, ki so deloma iz slabih nagibov in iz sovraštva povzročili težko usodo očeta. Hoteč se umakniti s sveta, je šel leta 1677 v cistercijanski samostan v Runi pri Gradcu. Med tihimi samostanskimi zidovi sredi temnih gozdov je našel mir in zadovoljstvo. Dne 19. majnika 1678 je položil v roke opata Candida slovesno obljubo kot redovnik, a še le leta 1685 je bil posvečen v mašnika. Ko je položil slovesno obljubo kot redovnik, mu je opat odvzel rdečo vrvico. Bil je ganljiv prizor za vse navzoče. Mladi pater Anton je bil bled, saj je še vedno čutil težo spomina na nesrečnega očeta. Anton Tatenbah je pozneje postal župnik v Liboliu pri Gradcu, nazadnje pa je bil prošt v Strassenglu, kjer je urnrl dne 20. novembra 1718. Kdaj ie umrla njegova mačeha, kronika ne pove, vsekako ni dolgo živela, ker je vedno bolehala vsled silnih udarcev, ki so jo zadeli. Bržkone je ostala pri svojem pastorku, kjer je edino našla tolažbo. Mesto dedščine za Antona. Tatenbaha je plačala vlada samostanu v Runi dolgove v visokosti 16.722 gld. In pravici je bilo zadoščeno! Rod Tatenbahov ni izumrl. Leta 1847 se imenuje grof Tatenbah kot pruski konzul v Jaffi. Še leta 1788 živela sta v hiši z imenom Lugeck v Gradcu dve stari gospodični Tatenbah. V juliju leta 1905 je bil nek Tatenbah nemški izredni poslanik v Maroku v Afriki. Na nesrečnega grofa Erazma Tatenbaha spominja tudi Tatenbahova ulica v Mariboru. Znameniti Freihaus, ki je služil nazadnje kot vojašnica, je moral zginiti, da se je dobil potreben prostor za razširjenje Glavnega trga in zidanje novega državnega mosta črez Dravo. V samostanu v Runi, ki ima vinogradna posestva tudi v župniji Sv. Anton v Slovenskih goricah, je shranjen mašni plašč, ki so ga rabili še leta 1805. Ta plašč je napravljen iz tistega plašča, ki ga je imel grof Erazem Tatenbah na dan ob-glavljenja. Nosil ga je njegov sin — duhovnik — Lepo vreme imamo, tako da bomo vso delo lahko izvršili, da bomo po zimi lahko pri topli peči sedeli ter sadove dela in truda u-živali! Svetina. Dne 23. novembra smo obhajali v Svečini lepo slovesnost. Ob velikanski ude ležbi ljudstva, domačinov in tujcev, je slovesno blagoslovil presvetli gospod pomožni škof dr. Ivan Tomažič nove orgije. Orgije je napravil znani orgljarski mojster gospod Josip Brandl v Mariboru. Orgije so res v vsakem oziru dovršeno delo in delajo čast njenemu mojstru. Gornja Sv. Kungota. Že dolgo ni naša težko preizkušena obmejna župnija videla take poroke, kot sta jo imela Marijina otroka blagi Tomaž Petek in Lizika Toso, prvi iz Marijine mladeniške, ona pa iz dekliške družbe. Med pritrkavanjem zvonov sta šla v slovesnem spremstvu Marijine družbe v cerkev, kjer je pred velikimi cerkvenimi vrati pozdravila voditeljica Dekliške družbe Marija Brus nevesto družbenico tako prisrčno, da navzočih nobeno oko ni ostalo suho. Po prekrasnem pozdravu sta šla ženin in nevesta k Marijinemu družbenemu oltarju, da si pri svoji duhovni materi Mariji še izprosita Materin blagoslov, nakar je sledila poroka. Po slovesni sv. maši sta oba poročenca pred veliko množico vernikov molila še pred Marijinim oltarjem, potem pa pred oltarjem pre-sv. Srca Jez. Na gostiji ni bilo ni pihačev ne piskačev no mehačev, in vendar se je gostija veličastno izvršila. Udeležila sta se gostije dva gospoda duhovnika, svečinski gospod in domači župnik. Božje Srce vaju podpiraj s svojo milostjo, da dočakata še diamantno sv. poroko! Gornja Sv. Kungota. Tukaj je umrla dne 27. novembra gospa Ivana Pahernik, posest-nica na Kozjaku. V nedeljo dne 30. novembra se je vršil pogreb ob ogromni udeležbi ljudstva, pogreb, kakoršnega se redko vidi tu pri nas. Cerkveni pevci so na grobu dovršeno odpeli lepo pesem »Jaz sem vstajenje in življenje«, ki vliva žalostnim in potrtim srcem čudovito tolažbo, težka je sicer ločitev, a tem veselejše bo svidenje! Rajna je veliko trpela že dalje časa in si je vice že na tem svetu odslužila. Prejela je pogostoma sv. zakramente ob večkratnem napadu. Duši pokojne Iva ne Pahernik želimo večni mir in pokoj tan: pri božjem Srcu, domačim in sorodnikom p; naše iskreno sožalje! Sv. Anten v Siov. goricah. V Brengovi je umrla dna 25. novembra povsod priljubljena in nad vse skrbna kmetica gospa Ivana Rojs. Dosegla je visoko starost 87 let. Vedno je bi- la dobrodušna, imela je odprto srce in roke do vsakogar, za kar so se ji tudi vsi znanci in prijatelji skazali hvaležni s tako obilnim obiskom pri pogrebu. Daj Bog pokoja blagi duši! — Dobri pogrebci so tudi darovali v spomin na njo za novo bogoslovje 230 Din Hvala jim lepa! — Takoj v sredo dne 26. m m. pa je za večno zatisnila oči druga prijateljica vseh župljanov, gdč. Rozina Pernato-va. Vse svoje življenje se je žrtvovala, da je mogla postreči drugim. Kuhinja in sploh celo gospodinjstvo v Tušakovi hiši je slovelo baš radi njenih pridnih rok. Pogreb je vodil njen sorodnik kanonik dr. Makso Vraber iz Maribora. Sploh se je njenega pogreba udeležilo številno Pernatovo in Tušakovo sorodstvo, kakor tudi veliko število njenih anton-skih prijateljev. V plačilo za njen trud so tekle solze v cerkvi ob ganljivem govoru kanonika dr. Vraberja ter ob odprti Tušakovi grobnici na domačem pokopališču. Bog ji še plačaj v družbi svojih! Sv. Jurij ob Ščavnici. Kdor je zrel za nebesa, tistega Bog pokliče k sebi. Tako pravijo ljudje in prav imajo. Tako se je zgodilo, da je dne 1. decembra nenadoma preminula gospa Anika Farkaševa, znana daleč naokoli po svoji dobrodelnosti in radodarnosti. Reveži bližnje in daljne okolice se bodo jokali, ko bodo zvedeli, da dobre Farkaževe matere u-bogih ni več med živimi. Kje bodo našli drugo njej enako po usmiljenju in milosrčnosti. Pač težko, težko jo bodo našli. Blaga pokoj-nica je z zdravim ženskim nagonom tako dobro kakor malokdo doumela, da je bistvo krščanske vere ljubezen. Ona je bila polna ljubezni do svoje družine in sploh do vsakega človeka. Sovraštva njeno srce ni poznalo. Še posebno je bila usmiljenega srca do revežev in bolnikov. Siromaki so hodili k njej kakor k svoji dobri materi, iskat tolažbe in pomoči. Toda sedaj si je odšla po plačilo za svoja dobra dela in solze siromakov jo spremljajo na tem potu, solze žalosti nad izgubo tolike do-brotnice. Mi pa ji ohranimo hvaležen spomin v molitvi in posnemanju njenih čednosti! Bla ga duša, počivaj v miru! Naši obmejni kraji so državni praznik uje- iriffuste prilik m Ido lili s podobo Svete družine že dobite vsepovsod. Segajte pridno po njej, ker je res nekaj prav praktičnega. 1350 Ženska tirala in nadležni lasje pod pazduho, na rokab in nogah 8e odstrani hitro z CITO-kuro. Posebno na obrazu in na nogah, ki jih pokrije e tanka svilena nogavica, vzbujajo ti nadležni lasje neprijetno pozornost ter Vas mnogokrat spravljajo v zadrego. CITO odstrani rast neželjenih las v par sokua-dah, garantirano brez bolečin in brez nevarnosti radikalno in zavedno. Gospa T piše: „Počutim se srečna, odkar mi jo CITO — sovražnik las uničil korenine za rast nadležnih las". — Uporabljivo je tudi za gospode. Eazira brez mila, brez vode in brez aparata. Cena Din 12-—, 3 steklenice Din 25-—. Dr. Nic. Kem6-ny, KoSice D, Postfach 12/M, 23 Cechoslovakei. 1291 dinjenja prav slovesno obhajali. V Gornjem Cmureku se je vršilo v nedeljo dne 30. m. m. slovesno razobešenje nove državne zastave pri obmejnem mostu v Gornjem Cmureku. Ob lepi udeležbi občinstva je spregovoril predsednik krajevnega odbora Narodne Odbrane gospod Mirko Cujnik, ki je v svojem govoru povdaril velik pomen državnega praznika in pojasnil pomen treh barv naše trobojnice. Po navdušenem vzklikanju kralju in domovini in ob petju narodnih pesmi, ki jih je spremljal tamburaški zbor, je bila svečanost zaklju čena. Glavna zasluga za to slavnost gre pred vsem našim agilnim obmejnim organom fin. kontrole in orožništvu v G Cmureku, ki so vodili priprave za to prireditev in nabavili zastavo na svoje lastne stroške. Odsek kraj. odbora NO v Gornjem Cmureku, ki deluje že eno leto pri Sv. Ani v Slov. gor., je priredil bakljado. Udeležba domačinov je bila velika. Manifestantom je govoril pred staro šolo g. učitelj Čeh Ivo. Govoril je tudi kaplan g. Al. Ciglar. Sprevodu je sledila množica z navdur šenimi klici kralju in domovini. Obe šoli, župnišče, pošta in več drugih poslopij je bilo razsvetljenih. Dne 1. decembra so se mani-festanti polnoštevilno udeležili sv. maše ter slovesnosti v šoli. Kakor na šolah, cerkvi, in župnišču, so bile razobešene zastave (udi na poslopjih domačinov. Pri Mariji Snežni je bila šola na predvečer razsvetljena. Slovesne sv. maše in slavnosti v šoli so se udeležili vsi obmejni državni nastavljenci. Tovarna lepenke v Sladkem vrhu je bila zastopana po gospodu ravnatelju in uradništvu. Tudi tu je bilo razobešenih mnogo zastav na poslopjih domačinov. Pri slavnosti v šoli so po slavnostnem govoru gospoda šolskega upravitelja Ferluge šolski otroci aeklamirali več pesmi. Obilo priznanja je želo ubrano petje učencev. Anton Tatenbah ob raznih prilikah, ko je opravljal slovesno daritev svete maše. Da izpolnimo okvir, ki je v njem zasnovana naša povest, je še omeniti usodo kneza Vaclava Lobkovica, takrat vsemogočnega ministra cesarja Leopolda I., ki je bil takorekoč vodja celega sodnega postopanja zoper ogrske zarotnike. Ni bil sicer bogzna kakšen državnik, v upravi pa je bil izvežban, kot politik je bil nasilen, nezanesljiv in sebičen ter ni nikjer pustil izpred oči svojih lastnih koristi. In ravno v tem je bila njegova poguba. Kar je nekdaj štel v greh grofu Tatenbahu, to je tudi sam zakrivil: prelomil je zvestobo svojemu cesarju. Vladar ga je leta 1674 moral odpustiti ter ga je dal izgnati, ni pa dopustil, da bi ga postavili pred sodišče. Zanima nas še usoda grofice Zrinjske. Smrt njenega moža in brata in tudi grofa Tatenbaha jo je hudo potrla ter močno pretresla njeno živčevje. Trajalo je dolgo časa, dokler je nekoliko zopet ozdravela, popolnoma pa ne. Pred njenimi duhovnimi očmi so vedno bili bledi obrazi teh treh od nje tako ljubljenih oseb. V njenih ušesih je še dolgo časa brnel otožni glas zvonov, ki so zazvonili po obglavljen ju grofa Tatenbaha. Po daljšem času je morala zapustiti ječo na Schlossbergu. Spravili so jo v samostan karme-ličank v Gradcu, kjer so ji odkazali tiho, ozko celico. Pokoriti se je morala strogim pravilom redovnic, zgodaj je morala vstajati, da se udeleži skupnih pobožnosti in molitev. V molitvi je našla edino tolažbo in mir svoje duše. Njena nekdaj ponosna postava se je skrivila in upognila. Oko nekdaj tako žarno in živahno, je zgubilo svoj sijaj, njeni črni lasje so postali beli kakor sneg. Tako so tekla leta. Ničesar ni zvedela s sveta, kaj se tam godi. Izpočetka ji je to bilo težko, sčasoma pa se je vdala tudi v to. Opešale so njene moči, legla je na skromno ležišče, ki ga ni več zapustila. Bilo je solnčno jutro meseca majnika, ko se je bližala njena zadnja ura. Mirno je ležala nekdaj tako nemirna grofica. Okoli nje so stale redovnice ter glasno molile. Bledoba je bila razlita po obrazu umirajoče. Naenkrat pa ji prešine žarek veselja obraz. Še mm rgltiama za trgovce, obrt-| nike in zasebnike ™|sq lepe tis^ouloB, kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-dopisnice, letaki, iepa«i, barvo-tiski , večbarvne razglednice in pripore čilnice ki jih izvršuje v najmodernejši iz-peljavi, hitro in po najnižjih cenah Fis&arna sv. Cirilo s IMoru. Koroške c.5 Tudi Sola v Lokavcu je bila na predvečer raz svetljena. Svečanosti v šoli so se udeležili domačini v lepem številu. Udeležba pri proslavah tega državnega praznika je pokazala, da se dviga v naših obmejnih krajih jugoslovanska zavest. Ormož. Od 3. do 4. adventne nedelje, to je od 14. do 21. decembra, se bo vršil v župni cerkvi sv. misijon. Vsak dan trije govori. Oglaša se pokore zvon, naznanja sveti misijon:. o reši dušo svojo! Svari in kliče, vabi nas njegov resnobno mili glas: o reši dušo svojo! Laporje. Že nekaj let sem doživljamo, da se godijo v pozni jeseni ali v spomladi vlomi pri nas ali v bližini. Posebno rado se to zgodi, ko je kje v bližini sejm. Tako so v noči na sv. Katarine dan prišli vlomilci na Križni vrh pri Laporju. Z žepno električno svetilko so posvetili pri posestniku Brglezu v hiško, kjer je prenočeval domači 6in Karol. Niso si zato upali udreti. Poskusili so svojo srečo pri trgovcu Wutteju. Tam so se nadejali bogatega plena, saj je ta še le pred kratkim pripeljal v svojo trgovino precej zimskega blaga. Odvihali so pločevinasto rulo, pa se je pre vrnila kangla za vratmi z velikim hruščem, da so se domači zbudili in vlomilce prepo dili. Prihodnji obisk je prejel posestnik Blaž Pobijaš. Tam so vrtali v steno, a so tudi s tem zbudili ljudi v hiši, tako da so vlomilci naglo odkur.ili. Še enkrat so poskusili pri dobri hiši Bogatinovi. Tu jim je žal bila sreča mila. Vdrli so v zadnjo hiško, kjer nihče ni spal, z drogovi odstranili križe v oknu in u-grabili, kar se je dalo v hiški dobiti, obleko in perilo. Ko je hišna gospodinja zjutraj videla vso škodo, se je tako prestrašila, da je zbolela. K sreči je kmalu okrevala. Vlomilci so bili trije. Šmartinska Chkovse. Tudi iz našega planinskega kraja, kamor redno zahaja »Slov. Gospodar«, naj sporočimo dve novici. Prva je žalostna: Zapustil nas je častitljiv mož Ja-k»b Lemež p. d. Sedovnik. Dočakal je lepo starost 60 let. Bil je vesele narave in zelo gostoljuben. Posebno ga je krasila ljubezen do sosedov. Vsled svoje delavnosti in varčnosti je posestvo za polovico povečal. Zvestemu našemu naročniku: Večni pokoj! Druga novica je vesela: Od Sv. Petra na Kronski gori je pripeljal Videmšekov Pongrac mlado nevesto Pavlo Vrhovnik na svoj dom. Poročencema obilo sreče! Šmarje pri Jalšah. Naša dika in naš ponos je cerkev sv. Roka, ki je vredna, da si jo o gleda vsak Slovenec. Vsakogar imamo za svojega ljubega prijatelja, ki za njo skrbi ali ji kaj dobrega stori. Med take prijatelje tudi spada vrli naš Tone Senoviški, ker je s sosedom Anton Grobelšekom že celih 32 let z vso vnemo in vzorno požrtvovalnostjo opravljal službo cerkvenega ključarja pri njej. Vsak romar in obiskovalec naše prelepe cerkve se rad spominja tihega moža, ki pa je vselej smehljaje postregel. Ker pa že ima mnogo kri žev na hrbtu in so mu opešale moči, se je odpovedal težavni odgovornostni službi. Ni mu ljuba hvala ljudi, zato pa mu samo želimo, naj mu Bog obilno povrne ter vrednega naslednika na njegovo mesto postavi. Šmiblavž pri Šmarju. Hvala Bogu za tako jesen. Še pasemo in toplo nam je kakor v majniku. Bujno cvetejo marjetice in troben tiče ter pridno delamo v vinogradih in sado nosnikih. Da bi si le zaslužili blagoslov bo žji! Saj je naš Šmiklavžek na dobrem glasu. — Milo so plakali naši zvonovi za svojim botrom I. Golčmanom, zdaj pa so se že nekoliko potolažili z darom 150 Din, ki so jim ga ob sedmini njegovi pogrebci zložili. Ker jih še tlači nekaj starega dolga in imajo popravljeno stolpno uro, ki se sliši daleč na okoli, želijo prijatelji naše lepe cerkve, da se je dobrotniki spominjajo tudi še ob drugih prilikah in še posebno ob miklavževanju. Kalobje. Tu se je poročil dne 24. novembra vrli mladenič Ojsteršek Franc iz Osredka z Horjak Liziko, posestniško hčerko iz Vodru-ša. Ker je bil dolgoleten cerkveni pevec, mu je pevski zbor izkazal čast z lepo podoknico na predvečer poročnega dne. Mlademu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! Sv. Jurij ob južni žel. Štiri slučaje nagle smrti moramo beležiti v minulem mesecu. Na Vernih duš dan je bil pokopan Andr. Za-lar, posestnik v Krajnčah. Držal je za oje in tiščal voz nazaj. Pri tem ga je oje udarilo v trebuh s tako silo, da mu je pretrgalo čreva in je na posledicah tega kmalu umrl. Par dni po tem pogrebu je vsled mrtvouda zaclet zapustil ta svet Mihael Jazbec, posestnik v Rif-niku. Dne 18. novembra zvečer se je pa spet nenadoma preselil v večnost Anton Rozman, posestnik v Krajnčah. Kot skrben in priden gospodar je zunaj delal. Ker mu je postalo nekoliko slabo, je odšel v hišo. Žena mu je šla pripravit okrepčila. Prišedši k njemu v sobo, ga je našla že mrtvega. Bridka žalost je zadela vse tri rodbine. Četrti tragičen slučaj nagle smrti se je pa dogodil dne 28. minulega meseca. Neki R. iz Grobelnega je hotel tam v gostilni v pijanosti popiti za stavo še dva litra vina. Ni še vsega popil, je omahnil in se zgrudil na tla. Navzoči so, misleč, da je padel vsled pijanosti, ga zavlekli v šupo. Kasneje &o spoznali, da je mrtev, in zdravnik je mogel konštatirati smrt vsled preobilno zavžitega alkohola. Pri tej priliki apeliramo na merodajne oblasti, da posvečajo več paž-nje na H O e» i.f! A rs a s. ® II tO i w i iJ' a Odgovorite takoj Vsakemu pazljivemu in naprednemu poljedelcu pride enkrat to vprašanje na misel. Je pa to važno vprašanje, ki ga moramo resno preudariti, kajti od njega zavisi bodočnost posesiva-družine. Ali bo dobiček tolikšen, da se izplača naložiti ta kapital ? Tisoči gospodarjev so odgovorili na to vprašanje soglasno z: „Da". . Fordsonova pomoč je celo mnogim gospodarjem pomenila rešitev posestva. Če jim je iz tega ali onega vzroka pretil polom, na primer vsled povišanja delavnih mezd, ali pa vsled obubožanja zemlje, jim je Fordson pomagal iz obupnega položaja. Z manjšimi izdatki so obdelali zemljo in silv t' boljša ter bogatejša žetev je bila prvi uspeh. In leto za letom 'se je večalo blagostanje posestnika Fordsona. Kar je opravil Fordson Vašemu sosedu lahko tudi Vam opravi! Bližnji Fordov zastopnik Vam bo to dejstvo potrdil s predvajanjem na Vašem posestvu. Pogovorite se z njim! Fordson traktor z blatniki..........i Din. 48.000* — Fordson traktor brez blatnikov..........Din. 46.600"— Gornje cene se razumejo za plačilo v gotovini, franko skladišče vsakega zastopnika v Jugoslaviji. Izprememba cen brez predna?nani'a pridržana. LI N C O L F O i B m & T © 4 jih* ,<éht. jáh». jdfe^. ^fek. .jáku ¿áálk ¿áW najboljše in najvarnejše pri ci y Mariboru ess » • Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obresini meri. ENP" Stanje hranilnih vlog nad 55,000,000 dinarjev. "^jj S^si ^^rraost liranSlnili vlog fsisi-sSl nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. ± W V ^r v w ^ww w ^r v "W v ► Manuf aklurna trgovina / iS priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vsakovrstnega m—in ■ i n »i»i , ■ mi ivjemyawBM.'iaaE^fcaBa ■ n i Miri— T manufakturnega in modnega blaga. ■mnwwwwnnrtfwnii-TwiwMi rili : «ttb Največja izbira! Najboljša posirežbal Nizke cene! 975 se da se dobi vso manufakiuvno blago, kakor plašči, zimske suknje (tudi gotove), barhendi, i i sneli, osfordi, odeje, koče, pletene rute in jopc-e v največji izbiri in najnižjih cenah edino le v manufskturni trgovini 1384 I. Prsne, Maribor Glavni trg 13 Samo! Samo! >000000000 Slekla Porcelana Sveiiljk Ogledal Okvirlev Slik Elpov Vsakovrstnih Šip i. i. d. m Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 23 0000000000 Prodam posestvo 7 oralov, Dobrenje 76, Pesnica. Ivan Krajnc. 1333 »IIP#§€lf, |pn!!ll!!llllllinillllil!llll!lllllllllllllllll|||!|!||||||!h, Renini davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. ,<' .Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar ,v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.