94 Avstrijanska obertniska razstava. (Dopis iz Dunaja. *) Obertniska razstava na Dunaju je od 15. Vel-kitravna odperta in občinstvu na ogled stoji, kakor je bilo že v 49. listu Kovic 2. tečaja oznanjeno, ki so Slovenske rokodelce večkrat opominovaie, de bi to lepo priliko, svoje izdelke tudi v sercu Cesarstva, na Dunaju, svetu pred oči postaviti, nikar ne zamudili. V sedanjih časih, ker pod oljko bla-giga mira umetnost in znanost, kmetijstvo, obert-nost in tergovina tako čversto napreduje: ker so ljudje na svetu bolj in bolj spoznavati začeli, de le na krepki, v izobraženju ljudstva vterjeni pridnosti in delavnosti, narodna slava, sreča in blagostanje leži; ker se narod z narodam skuša in za prednost v obertnosti in tergovini poganja: je gotovo ta razstava za avstrijansko Cesarstvo veliko pomenljiva pergodba. Lansko leto so bile občinske ohertniske razstave na Pruskim in Francozkim; v drugih deželah, kakor na Španskim in Anglež ki m so tudi namenjene; zatorej se čuditi ni, de se je glas od avstrijanske razstave po celiEuropi razširil, in de dan na dan veliko ptujcov na Dunaj prihaja, z lastnimi očmi prepričat se, kaj in koliko Avstrijani zamorejo. In zares se zamore od našiga cesarstva, ki je v prirodnih, to je v nezdelanih pridelkih tako bogato in v vsih treh kraljestvih stvarstva mnogoobsežno, tudi glede obertnosti njegove, kaj velikiga perčakovati — in hvala naši vladii in marljivosti naših rokodelcov! to se pa tudi najde. Akoravno obertnost ne hiti v enaki meri naprej po celim Cesarstvu, je vender sosebno odkar so v mnoge fabrike mašine vpeljane in odkar se je bolj na raz-delitvo posameznih del med delavce paziti začelo , večidel visoko stopnjo dosegla. Kolikor več se mašine potrebujejo, toliko bolj se človek v svoji prirojeni vrednosti kakor gospod prirode pokaže, čigar zaukaže ubogati, čigar namere ona ko silna pomočnica podpirati mora. Kar pa delitvo dela zadene, um in skušnja kažeta, de fabrike, v kterih se vsak delavec le z izdelovanjem eniga dela peča, zavoljo zadobljene v svojim delu posebne ročnosti, gibčnosti in hitrosti, zamorejo toliko blaga in take ličnosti izdelavati, kolikor bi se popred nobeden ne bil le upati prederznil. (Dalje .sledi.) *) Častiti gosp. E. R. so nam z pričijočim dopisani zlo vstregli; prav ljubo bi nam bilo, ko bi nam hotli večkrat za Novice kaj pisati. Vredništvo. 99 Avstrijanska obertniska razstava. (Nadalje.) V raznih rokodelih iz ovčjje volne, pavole in iz p rediva veliko slove: Ceska, Moravska, Šlezka, spodna Avstrijanska in druge dežele; vprede-nju in tkanju svile pa Laške dežele in Goriške okoli-šine, od kodar se to važno rokodelstvo bolj in bolj v druge strani cesarstva razširja; kar železnino vtiče, bodi lito železje, bodi plahovina, žica ali čubežen, puške, sablje, serpiin kose in druge rezne orodja, so posebno imenitne Čehija, zgorna in spodna Avstrija, štajerska, Koroška, Krajnska in Ogerska dežela; steklarija vsake baze, zerkala, posode iz porcelana in lončarske reči se na Ceskim in na Dunaju naj lepše izdelujejo. Leto obetavno razcvetanje domače obertnosti se mora posebno naši, za srečo svojih podložnikov neprejenljivo sker-beči vladii pripisati, ki želno nameruje narodno obertnost povikšati, bodi z vpelanjem in obdarva-njem raznih šol za obertnost in umetnost, kterini so večidel bogate nabere izgledov pridane, bodi z delitvo predpravic, z podpiranjem obertniskih družb, z oskerbljenjem teržiskih potov, železnih cest i. t. d. De je pa to prizadevanje visoke vladije lepi in častili vspeh doseglo, glasno dokazuje letaš na obertniska razstava na Dunaju, ki je zopetk ve-čimu oživljenju obertnosti, k obdarvanju in poča-stenju obertniske pridnosti in znajdljivosti napravljena. 15. Velkitravna so se presvitli Cesar z si. Nadvojvodam in visokim dostojnikam v razstavno poslopje podali, kjer Jih je meščanska straža (TJtir-germiliz) z napevam deželske pesme sprejela; potem so razstavo pregledali, in očitno pokazali, koliko Jim na krepki obertnosti leži in koliko njene izdelke cenijo. Kakor hitro so visoki ogledovavci odšli, je občinstvo smelo svobodno pristopiti. Cela razstava obstoji iz 48 shramb, od kterih so ene v Politehniki (jnnogonaučni šoli), druge pa v leseni, 55 sežnjev dolgi, in 30 široki, umetno izpeljani in olišpani pristavi. — Pervi vtisek na vstopivšiga ogledvavca je zares veličavsten, naj se pazi na jasnost in svitlost razpoloženja, ali na raznost in mno-gostranost izdelkov, ali na zdelanost posameznih reči. Pa tudi kolikor velik je prostor, venderzmi-ram vre od množice vsaciga spola in reda; tu učeni prebirajo in pretresajo vse, de bi zamogli čez celo razstavo spodobni razsod izreči; tam rokodelec predložene izdelke svojim primerja in se tako uči; kupec preiskuje in si zbira, iz kteriga kraja bi bolje blago dobival, in po mojstru poprašuje; ptuji ogle-dovavec, ki je željan, kar je Avstrijanskiga zasme- hovati, tu vmolkne; domačimu radostni up na lepo prihodnost dušo napolnuje. (Dalje sledi.) 102 Avstrijanska obertniska razstava. (Nadalje.) Največ se znajde razno izdelane železnine, ki jo je okoli 300 rokodelcov poslalo , med ktero se posebno velike mašine, dva lepa izdelana paro-voza (locomotiv) iz cesarske fabrike in druge reči vidijo ; tudi se dobe orala (drevesa) cele iz železa ? ki so tako pripravne in lahke, de bi zaslužile našim poljodclcam priporočene biti; potem je pa tudi dovelj rokodel iz volne, p a vole, iz predi v a in svile; vsake baze s uk na,platna, mno-gobarvni prapr ogi (Teppiehe); dovelj je mnogo-verstnih izdelkov iz stekla (glaža), ki so na več krajih na ogled postavljene in tako z svojo ličnostjo, svitlobo in živimi barvami celo razstavo ozalšnjejo; dovelj je usnja, mašin, muz i čn i ga, matemat iškiga in kemijski ga orodja. Naša namera ni, celo razstavo na tanj ko popisati; kolikor jih je pa iz vsili dežel avstrijanskiga cesarstva do 20. Velkitravna poslalo, pokaže sledeči pregled: iz zgorne in spod-ne Avstrije 1102, iz Lombarške in Beneške dežele 68, iz Štajerske 67, iz Tirolske 56, iz Ogerske 38, iz Sedemgraške 14, iz Češke 206, iz Moravske in šlezke 115, iz Ilirske 41, iz Galicije 15, iz Grmiče 6, iz Dalmacije 6. Splohni znesikl734. Iz tega se vidi, de je naše kraljestvo Ilirija le malo poslalo in iz teh 4l je samo 10 Krajncov. Kako, de niso Slovenci serčniga nagovora Novic poslušali? in de je posebno iz tistih, ki so na zadnih razstavah v Celovcu, Gradcu in v Ljubljani zlate, sreberne, bronaste svetinje ali pa pohvalne pisma zadobili, jih tako malo svoje počastene izdelke v red občno-avstrijanskiga blaga postavilo? Bodi nemarnost, bodi ponižnost v temu kriva, obe ste lastnimu dobičku rokodelcov, časti Slovenje in celima Cesarstvu v škodo. Preljubi Slovenci! časi so se premenili, posebno pa je devetnajsto stoletje čisto novo podobo življenja in ljudskiga gibanja seboj prineslo; zdej velja drugi skok! Dušne orodja, um in pamet v današnih časih slove: z temi se življenje ozalša, njegove težave polajšajo in priroda (natora) primore, človeškim potrebam služiti. Živali znajo danes to, kar so pod Adamovim gospodarstvam znale; človek pa zmi-ram naprej gre, in tistiga na zemlji ni, ki bi mu rekel: „do tle, in ne naprej!*4 Kdor pa z to derečo reko ne plane, na samotnih otokih žalosten zastaja. Zatorej, ljubi Slovenci! ki imate pod varstvam visokiga Nadvojvoda Joana obert-nisko družtvo, kmetijsko družbo, ki imate za srečo in blaženost domovine vnete rojake; ki vam je lepa zarja izobraženja v „Novicah" zasijala, ktere vam moči prirode razlagajo, vzroke zastale obertnosti razodevajo, ktere vam sredstva ponujajo in poka-zujejo stan svoj poboljšati, bodi v boljšim obnašanju s predivam, ali v sviloreji, ali v bolj primernim oskerbovanju sadja, vina, živine i. t. d. ne pustite vse te zlate svete biti glas vpijočiga v pušavi; ampak pazite in slušajte, de bode vsaka k vašimi pridu izrečena beseda naših Novic na rodovitno zemljo padla in tako stoverstni sad doprinesla! — Ali čas je j se zopet k razstavi oberniti. (Konec sledi.) 106 Avstrijanska obertniska razstava. (Konec.) Iz Krajnskiga so poslali: Sladkorna fa-brika v Ljubljani več sort sladkorja ^cukra); od Zagorske fužine se vidi tu mnogo rudarskih pridelkov, cinka, glina, opeka, premoga; od An-tonaZamasata iz Ljubljane 3 bronaste mašili e, ki od njegove umetnosti častno pričujejo; Anton L o ker iz Krajnja in Anton Globočni k iz Stražiša poleg Krajnja sta poslala prav prav lepih žimnatih sit in drugih žimnatih izdelkov v razstavo; JanezN. Dolenc iz Ipaveje poslal več steklenic dobriga vina; Juri Blažir iz Garjuš pa krajnskih dimk ali faif; M. P r i m o ž i č od sv. Katarine poleg Teržica pa furnirov. Imenitna fužina kneza Turjaški ga v Dvoru zraven Žužemberka je po- 107 slala raznih izdelkov iz litiga železa, peči, Kristusovo podobo na lesenim križu, L t. d.; in slavne Cojzove fužine iz Bohinja razne šcleznine, ktera je clo po ptujih deželah visoko čislana. Kako je vender, de iz Ter žica, kteriga obert-nost je bila ni davnej v Novicah po vrednosti in zaslugi poviksana, se clo nič na razstavi ne najde? Spodobilo bi se bilo, de bi Teržčani bili posebno veliko svojih izdelkov na Dunaj poslali! Iz Koroški ga se vidi sila veliko izdelkov iz železa, svinca, dalje žlahtne sukna slavne Morove fabrike, zerkala in nespredena svila. Iz Gorice so poslali dosti lepe svile predene in nepre-dene, usnja, mila in sladkorja; iz glasovitne fabrike v Ajdo vsi nji pa volne preje; iz Te rs ta razniga mila, sveč in remenarskih izdelkov. Iz slovenskiga H t a j er j a se vidijo lepi izdelki iz stekla : ena britka martra iz bronza; vinski cvet, rum in brinovec; žlahtne vina iz novih tert od presvitliga Nadvojvoda Ivana, i. t. d. Obertniska razstava bo do 15. Maiiserpana terpela. Tistim, ki so posebno lične in za tergovino važne dela poslali, se bodo zlate, sreberne in bronaste svetinje podelile, ali pa častna pohvala; k temu namenu je posebna c. k. komisija zložena, ki ima vse izdelke pretehtati in po zaslugi in pravici raz-sod višjimu mestu izročiti. Nadjamo se, de bodo mnoge zapreke obertne pridnosti, kakor slabe ceste; pomanjkanje tergovine, prepir in svaja med stanovalki v enih krajih, posebno pa neznanstvo, ki med prostim ljudstvam globoko tiči, in ki je korenina zlega, sčasama zginile in se poravnati dale: upamo, de bo posebno tudi ta občinska razstava dobri sad prinesla, tako de se bodo čez 5 let v drugi razstavi očitni napredki pokazali. To je in mora biti resnična želja vsakiga, ki svojo domovino ljubi in jo v sercu nosi! e. R,