Sklad skupne potrošnje gospodarskih organizacij
Zadnje zasedanje zvezne Ijudske skup-ičine (prod njeno razpustitvjjo) karaktcri-zira merl ¦clruffim tudj sprejem več važirih zakonskih predpivov s področja gospodar-ske zakonodaje, ki pomenijo nadaljnjo «b-delavo našega gnspodarskega sistema. Novi zakoni so še bolj povcčali pravice dclovndh kolektivov pri upravljanju podjetjj.
Edea iziueid teh predpisov, zaikon o srcd-StvAh. giMpodarsfcih organizar-ij, vnaša v pravni režim posaincznili delov premože-Dja, ki je bilo kročeno v upravljanje g<>-spodurskini orgaitizacijam, oziroma, do ka-terili imajo pravico u.porabljanja, nekatere novosti. Kna iiztncd ujih je ustvaritcv skla-da skupne potrošnje tako, da predpisi od-pravljajo siklad aW sredsfva za samostojino razpolaganje. (Arnortizacijski sklad hkrati preneha biiti sklad, "vodAl pa se bo kot sred-stva za amortiizacijo. Določene sp.renioml«! so bjle vnešcne tud.i v pravni re/.nn osnov-nab m obratnLh sr<xlstev ali njihovih skla-dov).
Preden podrabuoje opišeino ta n<rvi sklad, moramo pripcnr.niti, da je bil njegov Bamen obsežcn v prejšnjem skladu (aU sredstvih) za samotvlojjio razpolagianje, \c da jc imel tudi druge, bolj široke namene. Z npvim zakonoi,, so dobile gospoda rske organi7.acijc večje pravice glede Lnvestira-nja in ustvarjnnja lastnih srertslev za in-vesticije ter sploh za gaspodarske naložbe, ker same ra7xleljujcjo svoj čisti dohodek na skladc in plačc (ali oscl>ni doiiodok <iclav-cev). S tetn jc cwJpad'la tudi potroba p<> posebnih sredstvih ali skladu, s katcrini bi lahko gospodarska or^aniiizacija bolj sa-mostojno razpolajLala v gospodarskc name-ne. Ostala jc samo potjeba po sredstvih, iz katerih bi lahko zadovolievali določene splošne kulturnc polrebe dclovncga kolek-tiva, po srodstvih, s kateriimi bi iaI>oIjšaH splošne življenjske in delovnc pogoje čla-nov dclovneg-a kolektiva m njihovih dru-žin, čemur '? dclno slnžil tudi prejšnji sklad za samostojno rar.polagapje. Ta po-treba ;e našla svojo zadovvljMcv v skladu sknpne potrošnje.
Način nastanka
Sredstva sklada skupne potrošnje se \ah-ko oblikujejo iz več virov. Ustanovutelj lahko s sami.m ustanovkveniim aktom do-loči del srcdstev, ki jih 7,agotovd gospo-darski or^auizaciji, za ta sklad, kar odTedi v ustaiDo^itvenern aktu. Nadalje je moEročc ta sredstva dobiti z raznimi jx>{rodi}ami (s poffodbo o prenosu srcdstev brez nadome-stila ali s kakšno drujfo pogodbo na pri-. iner s popotibo o posojilu a-li kailtšnem dru-gem krcditncm 'poslu), z dotacijauni sa.na-cijami ali s proizvcK-lnjo nekaterlh s<vari, ki spadajo v ta sklad, v svojj re/iji. Razen teh virov srddsteA. ki sc navad'10 pojavijo že pri sanni ustanovitvi. je najvažnoiši, in to stalnj vir — čisti dohodek {ros.|Kwlar*kp orffanizacije, ki pa rHzdoljuje rldiivski svet. PtAem ko gtišpndarska or^anizncija j>orav-na iz skmpnega dohodka obveznosti do družbenc skupnosti  (a po izJočitri  tiste^a.
kar je vlftžila v proizvodojo), raadrfi nam-reč ostan^k, ki pomrni č.isti dohodek orga-niza-cije, delavski svft na *red«tva za sklade ffospodarske organi/.acije in srodsiva aa osebne doluvdke delavc-ev. To lahko naipravj delavski svet hejKisrfdTio 7. zaiključnim ra-čunom ali kasnojc f= pviebnim skle|K>in \ breme namsDporejcmh sredstev (iz čnste^a c!ohotl(ka).
Pri tem sestavljajo sredstva (epa skla-da denarni /.neski, ]či so bili vložemi v ta sklad, prav tako pa tudi stvari in /einlja, k; so l)ilc kmpljenc ali vložeine r sklad na kakšni drugi jK>dlagi. katerili in\-esliciJ5'ko \zdiržcvanjc aLi moirebitiia odiplačila gredo v breme toga sklada.
Namen
Uporabljanjc sTedstev te^a »klad« re-{ruliramo s pravili gospodarsike orgamizacij* in. sklepj delavskpga sveta. V okviru sikla-da skupne potrošnjc je mogot-e določiti s prarili tudi sredsHa ?» posebne namene. Kakor smo reklii, ]«> sn>lonni namon ali smo-tPr, za katerejia lahko gospodarsko orjrani-7.aeij<- Ti(x>rablia.jo sre<)«*va tega sklada, iz-boljšaTije ž.ivlj<?njstkjh in dclovniii pogojcv članov kolektiva in njihovrti družta, torcj v natnenc, ki silužijo splošni, sdtmpnii f>o-trnšnri vseh članov kolettti^va. A te je lahiko:
a) samostojino ali skmpno Lnvostiranjc s kakšno drugo go&podarsko alii družbeno or-ganizacijo v objekte dTužbene^a siaodarda, kaikršna so Sitanovanjske hišc,  ustanove za
nego tn vzgojo otrok, uslninoetn.i oforati za )x»moč gosipodinjstvf>m rtd.. kakor tiadi zrf tekofe in imvestieiisko vzdrževanje t-eh. sr«fekev «li obje^otov vklj<u<'rw> stroške za zaraTOvaoje ia drtige morcibitne stroške;
b) za strokovno izobraževanjc delavcev Ln šfirpervdiTaTLJe študemtw in dijakov;
c) ?,a kuiturne potrebe delavcev m ©r-
faniziranje kmltniriie^a razvedriJa ali kak-ne dmge splošnc patrebe orgunizacij« in ddovneg-a  lioleikma;
i) za iaspolnjevainje obvwinoisti, ki im-mcnijo stvBri. vlmene v ta skJad, aJi ki so J nastale ob pridobiitvi  teli sredstev. Iz tega ^ sklada   je   na   primer   mogočc  odiplačevati ptx»ajila, ki so biia rvajeta za ta sklad.
Investiranje v objekie dra/bencga stan-tkirda ali v jrradnj« oiroški-h u^tanof in nslažnositnih obra<ov r.a jf<>ffportinj*H-o lah-ko opra\ i g<*»p«Klarska orgiinraeoja tudi s pMfiKKoin sredstpT tega sklada brez na-clomesiiJa v ustrezue dmžbenc skladc 7. do-I(vfi4vijo p^oigojev ¦/.& ta prenos. Cros(xxlar-ska o.rg'ani/<icija Jahko ta sredstva posodi -družbcnim  skladom   v te  namcnc.
Razen toga r«iinega namena bodo sred-*tva skla<la sku.pne pot.roS-njc ki borfo osta-la neporail>ljerw, pr«rKfiena v reze.rv-ni sklad v priinerrh. ec v rezervnom skladu n-i do-volj sredstev /a plačilo obve/.no*H, ki gre-do v breine rc7.ervT\ega skla<la.
Rawn obveznega pronosa khko delav-ski svet tndii p<> gvoji volji preneso sredstva toga sklada v vse dTU^e sklade (sklad osnovnih sredstev. sklad obrahiih sredsteT in v  sain  rez.ervni  sklad).
Ob izlooitvi dela čistefra dnlKidka ˇ sklad skupue potrošnje je gosipodarska or-pranizacija dolžna, da <>d zneska. ki ga od-vcde v (ji s.klatl. plača prispevek proraču-nom politično teritorialnih enot. in to v vij«iini 20 odstotikov 6i*tega doh<xtka, ki ga vioži  v ta  sklad.
Sirdstev tcira sklada ni m-.igruče v no-benem primeru »porabiti za zvišanje oseb-nih dohodikov delavcev.
Razpolaganje — upravljanje
Gospodarska orgaittizacija jc v okviru zeiikona upravitena uporafcljaiti in razipola-gati s sred-stvii tega sklada. Gosp<xlarska orjfanizaeija inora s fem prcmoženjpru rav-na>ti 5 poizornostjo dobrega g<»ix>daTJa. Za-varovati mora neodipisano vnednost tega p.remoženja-
Pravioo d«t> trporaMjanja tejra siklada jc mopoče omejifti v skladu z jriban-ji y po-spodaretvu sanno s predpisi ljudske skup-ščine.
O posamezniH »porabah sr«lsteT tppra sklada odloea načelno delavski svet. 7*\ u.porabe v določenc namene in do določene višine je mogočc pren«sti io pravioo na iipravni odb i.n dTreikiorja go«i>odars.ke organteacije.
Stvari iiz skiada sltiijr>nc potrošnje 90 lnliiko pnx]met praviiejra pronnMa. laliko se prodajajo in kupnjejo. TikIi o tetti <xl-loča delavsiki svct. S pravili jc mo#<xV to pooliiastilo (za nakupc in prodaje do doU>-čoriefia zneska) prcnesti na uora>ni odbor ali direktorja ka'kor v prejšnjei)1 prranerii. Naikup i.n prcKlaja se opravi^ta z javno lici-tacijo, z lieMaciijo s pismenitni ponudbaiiii alj z tioposredno iwg<xlbo. Naoin Lieitacije določi de]av?.k:i svet aili za STedstva, za ka-
fereg^a sta pooblašrona, upravni od'bor aB dirpktor.
Prenos srcdslev se mora opravfti za na-doin<*sti'Jo, kot rlru.p1;] «4rBM'ka p<i ne morejo sodelovati državljami ali državljans-koprav-nc oscbe. Če pa z javnini lk-itiranjem m prKlo do prodajc «t\ari. jitt jc mopoče pre-ne«»fj iz s.kladn »kupne p*»tn>inje tiiHj brez nadoma*tila. flkrali s <"t\arjo s<? prenose fndi soraznieren iM dols^^v, ki bremenrjo s(vari. za ka.terc jjre. V tem primeru je poirebno. tla prevzame novega dolžnrka twli iipni.k, jroipodan4>c organizacije. ki prene«f stvar. "V rui-iin-atnoin prirneru spo-raziiTnen prevzeni dolga nima učinka na-sproti takim upiirkom. V vsaikem prvmeru osta.ne organizacija. ki jc prenesla stvari, šo naprej v zavpzi do upni.ka. če jih novi dolžmik, ki je s srtvartni t>rev/x*l tudi dol-govc. ne bo moirel ali hotcl plačari. Glede n« to, da bodo ludi Ja.ke orffanizacije. ki bodo zafenjalc razne »nvesticij« družben^-?a sfandarda. pa fih ne hodo mogrle same tlovršVU. Vw>fl<> imele te doloebe ¦* praissi volik  poincn.
Ko so stvari f/ sklsda skupne po^rošnje ivronasaro na rlni/bcnopravnp o«ebc. se lahko preiiesejd tudi brez nadomctila.
V. Jovanovič