TO LETO BO ODLOČILNO za libojske keramike Pred dnevi smo obiskali tovarno keramičnih izdelkov v Libojah in se zanimali o njihovih posebnih problemih. Nale- " teli smo prav na zasedanje delavskega sveta in tako smo lah­ ko še več zvedeli. Keramična industrija v Libojah si je že v preteklih letih močno prizadevala, da bi obnovila svoje obrate. Tako so postavili novo predomo peč. Zanjo so porabili okoli 100 milijonov dinarjev, ob koncu lanskega leta pa so uredili tudi dekoir oddelek. Postavili so namreč sodobno električno peč. Ta pe^č je za razvoj podjetja veli­ kega pomena, predvsem ker ob­ staja v kolektivu težnja, da ob­ novijo staro tradicijo dekcrne ke­ ramike. Seveda ne mislijo nadalje­ vati tudi s starimi oblikami, tem­ več bodo prešli na izdelovanje so­ dobne okrasne in praktične kera- niike. Prve uspehe na tem pod­ ročju so že zabeležili, saj so-med drugim izdelali lične svetilke za nočne omarice, ki so na trgu ta­ koj pošle. Pri tem jim seveda gre v prvi. vrsti za lep zunanji videz dekorativnega izdelka in • za pri­ merno ceno. Razumljivo pa je, da je bilo po­ trebno obnoviti tudi staro dotra­ jalo slikamo. Se pred kratkim je bilo v tem delu tovarne podobno kot, da bi se človek prerival skozi katakombe, danes pa je na istem mestu sodoben obrat, kjer lahko dosežejo boljšo kvaliteto ob nižji ceni. In prav to jim je v sedanjem trenutku tudi najbolj potrebno. Toda, tako pravijo libojski ke­ ramiki, to je le začetek. Tovai'no bo potrebno do kraja obnoviti. Za letos imajo v načrtu ureditev naj­ sodobnejše strugarne, in sicer ta­ ko, da bo delo v njej avtomatim- rano. Ta oddelek je osnova to­ varne — zaradi tega tudi ni čud­ no, če so se naloge tako resno lo­ tili. Sami so zbrali okoli 50 od­ stotkov potrebnih sredstev, ostalo pa bodo gradili s krediti. Skupaj bodo potrebovali okoli 120 milijo­ nov dinarjev. Istočasno so se v Libojah močno zavzeli tudi za povečanje izvoza. Za leto so si zastavili razmeroma težavno nalogo, nameravajo nam­ reč izvoziti vsaj trikrat več kot lani. Pri tem pa je vsekakor lod- lučojoča cena izdelkov. Z aktiviranjem dosedanje pirve faze rekonstrukcije bodo že letos dvignili brutoprodukt tovarne za preko 35 odstotkov. Na povečanje proizvodnje bo vplivala tudi dru­ ga faza obnovitvenih del, ki jo nameravajo končati na vsak na­ čin že v prvem polletju. Vsaka zakasnitev bi se jim namreč lahko maščevala in bi prav gotovo vpli­ vala na zmanjšanje končnega uspeha podjetja v letošnjem letu. Pogled na tovarno keramičnih izdelkov v Libojah Koliko velja zaupanje? Letos čakajo naše gospodarstvo predvsem tri velike naloge — povečanje proizvodnje, storilno­ sti in nenehno dvigovanje kva­ litete. Vse pa ob enem samem pogoju, da se istočasno znižuje lastna cena proizvodnje, kar bo lahko vplivalo na povečevanje življenjske ravni prebivalcev in hkrati ustvarjanje ugodnih mož­ nosti za plasman blaga na doma­ čem in tujem trgu. Toda vsa prizadevanja se str­ nejo v istem smotru, in sicer v prizadevanju za povečanjem ži- vljenske ravni zaposlenih. Ta aspekt problema je toliko po­ membnejši, ker so nekatere sla­ bosti v gospodarstvu iz lanskega leta vplivale na zaostajanje real­ nih dohodkov zaposlenih. Zaradi tega se nam prav go­ tovo vsiljuje v ospredje vpraša­ nje, kako uresničiti to nalogo. Načelo je dokaj jasno — an­ gažirati je potrebno vse notranje rezerve, ki jih prav gotovo ni malo. Napačno bi bilo iskati re­ šitev samo na eni strani, toda zanimivo in pomembno bo brž­ čas, če si ogledamo ta problem s stališča uveljavljanja stimula­ tivnega nagrajevanja in pogla­ bljanja tega sistema. Sistem nagrajevanja se je v gospodarskih organizacijah moč­ no uveljavil, dal pa je tudi že izredne rezultate. Žal pa so se pojavili nekateri primeri, ki gro­ ze, da bi v bistvu pozitiven si­ stem lahko razvrednotili. Že v preteklem obdobju so ne­ kateri vodstveni organi ugotovi­ li, da se lahko v kolektivu mar­ sikaj prihrani s krčenjem in zni­ ževanjem osebnih dohodkov. Na ta način so nekatere tovarne ce­ lo izvedle rekonstrukcijo dela. Ti pojavi so bili v določeni meri razumljivi, saj se je ves kolek­ tiv za voljo rekonstrukcije od­ povedal delu osebnih dohodkov. Toda iz teh primerov so tudi po­ nekod povzeli drugačen sklep. Menili so skratka, da bi s ko­ rekturami norm, pravilnikov o nagrajevanju in podobno lahko precej prihranili in tudi s tem znižali lastno ceno. Toda ta ra- čunica je prav gotovo napačna. Sistem nagrajevanja je dal najlepše uspehe tam, kjer brez sprememb v tehnološkem po­ stopku — in ne da bi se tudi si­ cer spremenili delovni pogoji — niso spreminjali kriterijev za na­ grajevanje. Kaj nam to pove? Prav gotovo preprosto dojemlji­ vo resnico, da so v teh kolekti­ vih delavci dobili zaupanje v sistem nagrajevanja, da so ga dodobra spoznali in njemu prila­ godili svoja prizadevanja. Naj­ lepši primer za to je gotovo ve­ lenjski rudnik, kjer že leta niso spreminjali kriterijev za nagra­ jevanje. Kaj pa se je zgodilo v nasprot­ nih primerih? Sistem nagrajeva­ nja ni postal gonilna in usmerje­ valna sila, temveč narobe — pa- siviziral je iniciativo. Zanimivi so nekateri zaupni po­ govori z delavci iz tovarn, kjer so se oprijeli prakse nenehnega spreminjanja osnovnih normati­ vov. Takole so dejali: »Pdsebno prizadevanje lahko pripelje ob nenehnih spremem­ bah samo do korektur kriterijev — zaradi tega razumljivo nihče niti ne teži, da bi na delovnem mestu dal vse od sebe.« To nezaupanje v sistem nagra­ jevanja v nekaterih kolektivih pa ima dejansko svoj globlji vzrok in vzročno povezavo z os­ novnimi smotri našega družbene­ ga reda. Ustvarjanje nezaupanja v osnovno gibalo, ki ga zlasti v sedanjem obdobju moramo kre­ piti, pa bi lahko škodovalo pri uresničevanju kompleksnih na­ log, ki stoje pred gospodarskimi organizacijami. Mile POTREBNI SO nam PROSTORI Kolektiv tovarne za izdelavo usnjarskih strojev KOSTROJ ima eno samo veliko željo, da bi se čimprej lahko preselili. Doslej so že vložili v novo veliko halo okoli 60 milijonov, potrebno pa bo še toliko. Zato resno računajo na po­ moč v obliki kreditov, sami pa so zbrali čez dvajset milijonov di­ narjev. Na vsak način pa hočejo novo tovarniško poslopje dokon­ čati do konca leta. No, ta želja je popolnoma ra­ zumljiva, saj je v sedanjih impro­ viziranih prostorih nemogoče or­ ganizirati tehnološko naprednejši sistem dela. Zanimiv podatek, ki nam pove, s kakimi težavami se '^rijo, je tudi, da imajo svoje iz­ delke spravljene na petih koncih. Ko so sedanji proizvodni posto­ pek podrobno analizirali, so ugo­ tovili s primerjavo v pogojih, ko bo novo poslopje dograjeno, da se bo proizvodnost dvignila kar za okoli 20 odstotkov. Toliko pa jih dejansko stanejo težave s prostori. Istočasno pa niso pozabili tudi na izpolnjevanje strojnih naprav. Zavedajo se, da jim nekateri stroji še manjkajo, a si jih bodo posto­ poma nabavili. Tako že v kratkem dobili velik obdelovalni stroj, ra­ zen tega pa še nekaj manjših. Zla­ sti veliki stroj za horizontalno vr­ tanje jim je potreben, ker pred­ stavlja ozko grlo proizvodnje, kar se pozna tudi v drugih oddelkih. Povpraševali smo jih tudi, kako je letos s prodajo njegovih izdel­ kov. V preteklih letih se je nam­ reč dogajalo, da so usnjarne raje naročevale uvožene izdelke, če­ ravno je bilo domačih dovolj. Po­ vedali so nam, da sedaj ni več te­ žav, hkrati pa so pripomnili, da je precejšen delež k temu doprinesla boljša kvaliteta izdelkov. Istočas­ no pa resno računajo, da bi se resneje vključili v izvoz. Začeli so že, toda — tako pravijo — izvoz­ no dejavnost bo vsekakor potreb- ffO povečati. ^ M. Cepilni stroj v lužilnici Konusa REKORD V VELENJU Velenjski rudarji so v januar­ ju zabeležili doslej rekordno me­ sečno proizvodnjo. Nakopali so skupaj 240 tisoč ton premoga, kar je precej najd planskimi ob­ veznostmi. Zanimivo je, da so samo v začetku meseca zaradi nekaterih objektivnih okolnosti nekoliko zaostajali za dnevnimi planskimi obveznostmi. Kmalu pa .so jih nadoknadili in celo dosegli tudi rekordno dnevno proizvod­ njo premoga — 10.340 ton. Gre torej za izredne uspehe velenj­ skih rudarjev, ki so v teh naj- kritičnejših dneh. ko je domala povsod premanjkovalo premoga, zastavili vse sile, da bi na trži­ šče spravili res čimveč. V nekaterih dneh so imeli si­ cer precej težav s prevozom pre­ moga, toda s pravilno organiza­ cijo in tesnim sodelovanjem so tudi ta problem rešili. To je bilo nazadnje tudi potrebno, kajti kljub velikim potrebam po pre­ mogu v industrijskih podjetjih, pri železnici in v gospodinjstvih so v nekaterih dneh zaradi za­ ostajanja prevoza morali del pre­ moga deponirati. Ta nevarnost je sedaj odpravljena. -M. GIGANT V SLOV. KONJICAH Usnjarski kombinat Konus v Slovenskih Konjicah je po zdru­ žitvi z nekaterimi sorodnimi pod­ jetji postal dejansko gigant v svoji stroki, saj bo skupna vred­ nost proizvodnje kombinata letos predvidoma .znašala kar preko 7 milijard dinarjev. Gre torej za veliko podjetje, kjer je bilo pred­ vsem potrebno začeti odločno s specializacijo in podrobno razde­ litvijo dela znotraj podjetja. Kajti eden od bistvenih ekonom­ skih vzrokov, ki so vodili v ta močan integracijski proces, je bila prav gotova breziperspdktiv- nost, tehnična in komercialna šibkost luekaterrh enot in pre­ cejšnja zmeda na trgu. Vsi ti elementi se hitro s specializacijo spremene, in 'sicer še posebno za­ radi tega, ker je specializirana proizvodnja posameznih obratov natanko prilagojena zahtevam domačega in v veliki meji tudi tujega trga. Tako bodo v Rečici ob Savinji izdelovali specialno usnje, v Ljutomeru težko usnje, v Lenar­ tu lažje usnje, v Majšperku istro- jila (Tahin) in v Slovenskih Ko­ njicah umetno usnje in usnje­ no konfekcijo, hkrati pa je tu tudi osrednja usnjarna. Zanimiva je ugotovitev, da so spričo podrobnih analiz v posa­ meznih prejšnjih samostojnih podjetjih hitro uvideli veliko prednosti enotnega velikega us­ njarskega kombinata in da so na ta osnovni koncept pristali v ob­ činah izven eeljiskega okraja, da pa se istočaisno tovarna usnja v Šoštanju temu velikemu kombina­ tu ni pridružila. Posledice te ne­ srečne odločitve ni možno po­ drobno predvideti, prav gotovo pa bodo neugodne — zlasti še ob pozitivnem spreminjanju strukture dohodka v ekonomskih enotah konjiškega kombinata. Ce namreč vzamemo samo gro­ bo računico, koliko je stala prej sedem samostoTinih podjetij tu­ di komerciala teh roodjetij, lahko že govorimo o prihrankih v mi­ lijonih. Razen tega loa mala pod­ jetja tudi niso mogla na zunanji trg. Najprej niso imeli zaisigura- nega plasmana, niso poznali trži­ šča in dinamike cen. hkrati pa je bila ob nespecializirani pro­ izvodnji tudi lastna cena izdelz^ kov previsoka, da bi se lahko uspešno uveljavili na zunanjem trgu. Vsi ti osnovni pogoji so se sipremenili, istočasno pa so eko­ nomske enote ob izredno močnih skupnih investicijskih sredstvih lahko tudi perspektivno planira­ le svoj nadaljnji razvoj. To pa je bistveno, kajti značilno za našo usnjeno industrijo je doslej bilo, da so bili delovni pogoji nemo­ goči, tehnološki postopek pa ne samo neustrezen, temveč skoraj srednjeveški. Vse te težave polagoma posta­ jajo rešljive. Res je sicer, da visega ne bo možno spremeniti čez noč, res pa je tudi. da bodo obrati polagoma le obnovljeni, kar daje tudi perspektivo zapo­ slenim. V usnjarskem kombinatu jse namreč zelo dobro zavedajo, da se bodo tudi osebni prejemki lahko i/boljšali s stopnjevanjem proizvodnosti dela, z zmanjševa­ njem stroškov in ugodnejšimi nastoipi na domačem in tujem tržišču. Vse to pa je prav gotovo v ve­ liki meri odvisno od hitre in smotrne rekonistrukcije,'posamez­ nih obratov. No. in mimogrede, saj imamo tudi v celjskem okra­ ju že dovolj primerov, kier so delavci tudi del osebnih dohod­ kov primaknili k sredstvom iza obnovo tovarne (Juteks) in kjer tedanio smotrno politiko že se­ daj občutijo. Prav enako pa ve­ lja to tudi za usnjarsko indu- Težavno je, a gre Na cesti proti Mariboru med Frankolovim in Stranicami smo srečali cestarja Vinka K1 i n - ca in njegovega pomočnika Ivana Kurka. Vprašali smo ju najprej zakaj sta kar po dva skupaj. Takole sta odgovorila: — Veste, v teh dneh je taka cesta, da še dva komaj zmoreva vse delo. Ce bi ne bilo primerno organizirano delo iz okrajnega središča, bi se prav gotovo »za­ dušila« v snegu. Razen tega pa en sam tudi vozička ne bi mogel niti premikati, treba pa ga je za­ peljati včasih kar daleč. — No, huda je letošnja zima, menim pa, je dejal tovariš Vik­ tor Kline, da so vozniki lahko zadovoljni- da smo vsaj do te mere osposobili cestišče. Zadnje čase smo se ubadali predvsem z lecleno skorjo, ki je ni bilo mo­ goče drugače odstraniti kot s so­ ljo. Vozniki — nekateri — so se jezili, toda varna vožnja in brez nesreč pa brez kake smrtne žrtve je vseeno bolje, kot da bi opu­ stili soljenje cestišča. Povprašali smo jih tudi, ali je dovolj 8 ur delovnega časa, da opravijo vse delo. — V teh dneh prav gotovo ne. Kadar postane posebno nevarno, je v tem času potrebno prijeti za delo tudi ponoči; kar ne zmo­ remo v rednem času, pa seveda opravimo v nadurah. Te so sicer dražje, a so v teh dneh nujno — Oba cestarja sta nam tudi povedala, da je morda značilno, da v teh dneh na cesti, čeravno je cesta razmeroma zelo slaba, ni večjih prometnih nesreč. Samo štiri so našteli v zadnjem času na njihovem delu ceste — vse štiri pa so se končale brez poškodb. Menim, je dejal tovariš Kurko, da ne gre toliko za srečno na­ ključje, temveč je to le posledi­ ca veliko večje pozornosti vozni­ kov in pa dejstev, da je na cesti zelo malo fičkov — se pravi voz­ nikov amaterjev. -le. ŠE ENKRAT IŠČEMO GREŠIIEGA KOZLA Pred časom smo objavili kratek komentar o nezdra­ vem pojavu v žalskem zdrav­ stvenem domu. Slo je pred­ vsem- za to, da so upravni organi zavoda (bolj kot upravni odbor) začeM iskati človeka, ki hi naj nekatere slabosti iz koleiktiva posre­ doval ustreznim občinskim forumom. Zadeva je v Žalcu bila de­ ležna posebnega zanimanja, v zdravstvenem domu pa so bili domala revoltirani. JVIor- da so v sestavku nekatere podrobnosti, fci niso docela osvetljene, vendar v bistvu pa je sestavek imel zelo po- ziitiven učinek lin predvsem odmev pri prebivaloih v Žal­ cu in v žalski občini. Se več, spričo nastalega su­ ma, da v žalisikem zdravstve­ nem domu le vse ne gre po najboljši poti m ob podpori itisika ter pulDiliciteti, ki jo je zadeva dobila, je dbčiniski ljudski odbor ustanovil po­ sebno komisijo, ki bo po­ drobno pregledala poslovanje zaveda. Predvsem bodo ana­ lizirali delovanje samouprav­ nih oirganov, njiihov vpliv in izvajanje poiSiameznih skle­ pov samoupravnih iorganov, pregledali bodo tudi sistemi­ zacijo delovnih mest ter poslovanje zdravistvenega do­ ma v preteklem obdobju. Zaradi tega lahko mimo itrdimo, da je bil sestaveik »Iščemo grešnega kozla« po­ zitiven in uoinikovit, kajti prav gotovo je v interesu vseh občanov žalske občine. da imajo zdravstveni dom, kjer bodo notranje zad'*ve iirejene. In, če so urejene, bo­ mo kmalu zvedeli. Zlasii pa se zato, ker so se odločili, da bodo s samopriispevkom gra- 'diili novo posliotpje za zdrav­ stveni dom. Sestavek ni ni­ kogar obtoževal, tega miti ne dela ta sestavek. Znači/lno za to zadevo pa je, da so v zdravstvenem domu začeli iskati grešnega kozJla tudi v našem listu, ki je sestavek objavil. Taka smer pa je na­ vsezadnje najbolj zgrešena. Jasno je, da tam, kjer ljudje veliko delajo, naredi­ jo vzporedno tudi kako na- paiko. Toda te je možno po­ praviti. Le volje je potrebno za to in nekoliko samoikiritič- nostii, pa veliko manj občut- Ijivosti kot so jo pokazali to­ variši v žalskem zdravstve­ nem domu. Tokrat vam žal ne more­ mo kaj več poročati o »koz- lovi« zadevi, lahko pa bomo obširneje pisaili, ko bo kon­ čala delo občinska komisiija, ki je sestavljena iz predstav­ nikov političnih organizacij, zavoda za socialno zavaro­ vanje in ustreznih strokov­ njakov. Mile Iršič DVE NALOGI DOBER START V ŽIČNI Za tovarno žičnih izdelkov v Celju je bilo lansko poslovno leto zelo uspešno. Bistveno so povečali produktivnost in predvsem kvali­ teto svojih proizvodov. To jim je v veliki meri pomagalo, da so se v celoti afirmirali na domačem tržišču in da vprašaje plasmana proizvodov ni več redno in aktu­ alno vprašanje. Vzporedno s tem pa so se jim kot logična posledica zmanjševale zaloge, kar je hitro razbremenjevalo obratna sredstva. Toda kolektiv žičnih izdelkov v Celju se lani ob teh uspehih ni uspaval. Za letos so si postavili še obsežnejše naloge in med njimi kot eno izmed osnovnih vldjuči- tev v mednarodno delitev dela. Razen tega pa še nadalje poveču­ jejo kvalitete proizvodov in tako uspešno zadovoljujejo že zelo za­ htevno domače tržišče. Takoj v januarju so se lotili uresničevanja zastavljenih nalog in že so sklenili trdne pogodbe za dobavo svojih proizvodov v ne­ katere zapadne dežele, med njimi celo v ZDA. Sodijo, da bo samo izvoz v Ameriko presegel vsoto 100 tisoč dolarjev, kar je za ta ko­ lektiv prav gotovo lep uspeh. Pomembnost njihovih izdelkov pa se na tem tcirlšču še poveča, če vemo, da so s pravilno notranjo organizacijo in s skrbnim zmanj­ ševanjem stroškov uspeli znižati lastno ceno tako, da je izvoz tudi v zapadne dežele za njih ekonom­ sko zanimiv. Toda kljub temu v kolektivu še posebej opozarjajo na nujno raz­ širitev asortimana za domače tr­ žišče. V tem smislu ima zlasti Žična izmed vseh sorodnih podje­ tij najugodnejše pogoje, saj so bi­ stveno zlasti znižali lastno ceno in povečali kvaliteto, ki jim vse bolj daje veljavo na trgu.