278
Besedica o ribštvu.
V naši domovini imamo mnogo studencev in potokov s čistimi, bistrimi vodami, kateri so zavoljo nevednosti, a tudi zavoljo zanikrnosti ljudstva dandanes ža-libog skoraj brez rib, kateri pa bi se z umeteljno ribjo rejo lahko zopet pomnožili z žlahnimi ribami.
Le premalo je pri nas se znano, kako imenitne so ribe kot živež čloreški, — živež zdrav, okusen in tudi tečen.
Ume tel j na ribja reja, to je ona reja, s katero človek sam v studencih in rekah oživi ribe, nam kaže pota, po katerih na malem prostoru in z malo stroški lahko izrejamo si naižlahnejše ribe, in si vsak posestnik kakega studenca ali potoka napravi lastno ribštvo. Uže koncem 3. leta se bode riborejcu dobro izplačal mali trud, ako se marljivo poprime te ribje reje.
Gosp. Kottl, umeteljni riborejec v Cipfu v gornji Avstriji, naznanja javno, da je v potoku, katerega je kupil za 20 gold., čez tri leta vjel 1400 posterv, katere je dobro prodal. To nam kaže, kolikošen dobiček do-nese samo majhen potoček, ako se stvar trdno vzame v roke.
Priporočamo torej vsem našim domoljubom, katerim je mar blagostan ljudstva, naj povzdignejo svoj glas za umeteljoo ribjo rejo povsod, kjer vidijo bistre vodice prazne in zapuščene rib. Posebno še pa se obračam do prečastite naše duhovščine in častitih gospodov učiteljev, ki med ljudstvom po deželi živijo in njega zaupanje vživajo , naj svoj vpliv porabijo za povzdigo domače umeteljne riboreje! Njihovim živim besedam bo ljudstvo bolj verjelo ko mrtvi besedi na papirji,   da ne
samo iz zemlje, temuč tudi iz vode si moremo dobivati dohodkov.                                            •
Kdor v tej stroki kaj več pojasnila in pouka želi, naj se obrne do mene; vsaceaiu sem iz srca rad na postrežbo.
V Ljubljani avgusta meseca.
Rajko  Kastelic, prvomestnik kranjskega ribarskega društva.