Za poduk in kratek čas. Trg Središče po štirili sto letih. (Spisal B. F!.) Kar so vrli Središki narodnjaki obetali po časnikih, to so dne 26 p. m. sijajno izvršili sebi na čast in slavo, a vsem prisotnikom na radost in veselje. Zgodovina. prava pravcata priča raznih čaaov, avetla Iu5 resnice, kaže uam živojasno, kako sila mogočai vpliv so imele narodne evečanosti ua dušni razvoj starih Grkov, najvecih umnikov starega veka. Pri nas so se začele narodue svečanosti, odkar imamo Sitaluice. Prva čitalnica se je osnovala leta 1861 v Mariboru inje obhajalal. 1862 svojo obietnico. Leta 1863 vršila se je v Mariboru v čast sv. Cirilu in Metodiju sijajno svečano8t pod niilim nebom, iato tako v Lj\itomeru. To je bila y našem obližji prva narodna svečanost, njen osnovatelj je bil pokojni župnik, dr. Klemenčie. L. 1867 je bila svečanost pod jaanim nebom pri Mali nedelji v spomin zgodoyinarju Antonu Krempeljnu; tej sveeanosti je bil duaa naš nepozabljivi Božidar Raič. L. 1868 je bil v Ljntomern prvi tabor na slovenski zemlji, drugo leto tabor v Ormoži. L. 1880 vršila 8e je v Cerovci sijajna narodna svečanost v spomin Stanku Vrazu, pesniku Ijubljencn hrvaškega naroda. Drugo leto so proslavljali Središčani avojega Modrinjaka. Da ao za te dobe bile tudi po drugih kj*ajih slovenske zeinlje raznovrstne veselice, znano je povsod med nami. L. 1885 je bila v Središči pod vedrim nebom svečanost na čast sv. Ciriln in Metodiju, katero je bilo priredilo društ%*o ,,Edinost". Letošnja svečanost je torej že trctja, katero so imeli Središcani v tem desetletji. Da take in jednake svečaaosti močno vplivajo na dušni razvoj našega naroda, budeč v njem narodno zavest, narodni ponos, lehko je razunino. Letošnja svečanost v Središt'i je bila zelo sijajna in za to se je v prvi vrsti zahvaliti vrlemu odboru. Na prostranih tratah ne daleč od ,,Gradišča" je bil postavljen veliki šotor, ki je bil zelo lepo nakičen. V soboto proti večeru je plapolalo gotovo kakili tri sto avstrijskib, šta jarakih, hrvaškib in slovenskih zastav, razobešenih po hišab, po siavolokib, po šotoru. Večer je bil trg krasno razsvetljen. Na večnici smo eitali traneparent: ,,Blagoalovi Bog trg Sre diški, obvaruj ga nesreo!" in: rŽivel Franc Josip I." Pri g. županu Ivanu Kočevarji mlaj. bila sta transparenta: »Slava 401etnici nam milega vladarja!'1 iu : ,,Sreča 4001etnici svobode Središke!" A na pošti pri goep. Culeku: ,,Živi cesar! Živela Avatrija!" in: ,,Pred 400 leti je napoeila našim pradedom zlata svoboda". Ti tranaparenti so bili zelo lepo in okusno narejeni. 0 deveti uri ao začeli pokati topiči na ,,Gradišči". Požarna bramba Središka s kraanimi svetilnicami v rokab je spremljala od večnice avirajočo Središko godbo po glavnih ulicah do županovega doma in od oudot nazaj na večnico. Drugo jutro je bila budnica. Ob deseti uri je daroval vlč. g. kanonik Lovro Hrg, rojen Središčan. ki je s prisotnostjo avojo zelo poveličal to avečanost, slovesno sv. mašo v Središki kapeli. Po končani božji alužbi je bil pri vecnici požarni brambovec, tržan Fr. Lah odlikovan s srebrnim križcem, ki mu ga je pripel po kratkem nagovoru na prsi g. komisarij iz Ptuja, iu sicer zaradi tega, ker je letošnjo pomlad otel dva tržana smrtne nevarnoati, potegnovši oba iz napete in z ledom napolnjene Trnave na suho, lepa mlada kobila, za katero so kupci lastniku obetali več nego 300 gld. utonila je o tej priliki. 0 tretji uri popoludne imela se je pripeljati iz Varaždina godba, ž njo pevci: ,,Vila" in radničko (delavsko) pevsko drnštvo. Srediačani, kaneč goste iz Varaždina lepo vaprejeti, odločili so jim iti z dvema vozoma, na katerih sta se peljala po dva odbornika, do Medjimurja, kake male pol ure boda od Središča, proti. Seveda 80 za to morali biti lepi konji (a takih je v Središči lepo število ) Za to vožnjo so torej bile odbrane štiri lepe, mlade, čile. ognjene sivke, lastnina gg. tržanov Kl. in Z. Ali jedva so se pripeljali iz trga, ko se splašita, Bog v6 česa, najprej kobili g. Z. in zatem še drugi dve, kateri pa je g. Kl., izvrsten konjub, za- držal. Nesreče druge ni bilo nikake kakor ta, da se je jeden voz zelo poškodoval. Ta neugodni dogodek je prepriral. da niso mogli Središčani Varaždincev pričakati. kakor so hoteli na meji, temveč so jih pričakali pri slavoloku, kder jih je pozdravil g. Šinko. Okoli tretje ure je bilo v Središči že polno gostov iz Ormoža, Ptnja, Ljutomera, Čakovca in Nedeljišča in da bližnji vaščani niso ostali doma, to ae samo ob sebi razumeva. (Konec prih.) Smešnica 37. Hlapec sedi neko nedeljo mirno za mizo, ko je čaa, da pojde v cerkev. „AH ne pojdeš", vpraša ga za to gospodinja, ,,ali ne pojdeš dnea v cerkev?" ,,Ne", odvrne hlapec zehajoč, ,,dnes ne grem, čem doma spati*'.