475 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 3, 475—496 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:06/2024; spr eje t o/ Accep t ed:09/2024 UDK/UDC:27-277-243.32 DOI: 10.34291/B V2024/03/ A v senik © 2024 A v senik, CC B Y 4.0 Irena Avsenik Nabergoj Čudežne poti do materinstva: transformacija Haninih molitev (1 Sam 1–2) v Marijini hvalnici (Lk 1,46-55), apokrifu Liber Antiquitatum Biblicarum in Targumu prerokov Miraculous Paths to Motherhood: The Transformation of Hannah's Prayers (1 Sam 1–2) in Mary's Hymn (Lk 1:46-55), the Apocryphon Liber An tiquit a tum Biblicarum and the Targum of the Prophets Povzetek: Pr er ok in sodnik Samuel spada med nek aj ključnih osebnos ti St ar e z a v e z e, ki jih je Bog v okviru iz v oljeneg a ljuds tv a Izr aela na poseben način poklic al z a po- sebne nalog e. Samuel k ončuje obdobje sodnik ov , hkr a ti pa ima ključno vlogo pri v zpos t a vitvi izr aelsk e monarhije. T o pojasnjuje, z ak aj Pr v a Samuelov a knjig a po- sebno po z ornos t pos v eč a njeg ovi ma t eri Hani, ki je bila ner odovitna, a je po ču- de žu spočela in r odila sina Samuela pot em, k o je v s v etišču Šilo z obljubo , da bo s v ojeg a sina pos v etila Bogu, gor eče molila z a milos t pot oms tv a. Prispev ek r azisk u- je t eme pok or ščine, v er e in izr az ov h v ale žnos ti v Hanini molitvi z a otr ok a v obliki pripov edi (1 Sam 1,1-28) in v njeni h v alnici v pesniški obliki (1 Sam 2,1-10). Primer- jali bomo , k ak o se ti dv e molitvi r azlik ujet a in k ak šno spor očilo v s v et opisemsk em k ont ek s tu vsebujet a. Razisk ali bomo tudi, k ak o se Hanina h v alnica odr až a v drugih besedilih, k ot so Marijina h v alnica (Magnifica t) v Luk ov em ev angeliju, poučni apo- krif Liber Antiquitatum Biblicarum in Targum prerokov iz pr v eg a s t oletja po K ris tu- su. P osebna po z ornos t bo namenjena an tit e tičnim primer om izr až anja pogla vi- tneg a spor očila molitv e – t o je, da Bog pov eličuje nizk e in ponižuje mogočne. Cilj prispevk a je ugot oviti, k ak o na v edena besedila z lit er arnimi in r et oričnimi sr eds tvi (s podobnimi in r azličnimi poudarki) v specifičnem z godovinsk em k on t ek s tu izr a- ž ajo sk upno v er o v Bog a – t a je v edno na s tr ani trpečih posame znik ov in celotne - g a ljuds tv a, k o se k njemu z a t ek ajo s pr ošnjo z a pomoč. P ok az ali bomo , k ak o se Hanina molitev pr enaša sk o zi r azlične zgodovinsk e in liter arne k ontekste, pri čemer izr až a univ erz alno v er o v Bog a in Bo žje odr ešenje z a trpeče ljudi. Ključne besede : Hanina ner odovitnos t, Hanina molit ev z a otr ok a, Hanina z ah v alna mo- litev , Marijina h v alnica, pobiblične pr edela ve, povišanje nizkih in poniž anje ošabnih 476 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Abstract: The pr ophe t and judg e Samuel is one of se v er al k e y figur es in the Old T es t amen t who w er e c alled b y God in a special w a y f or specific t ask s within the chosen people of Isr ael. Samuel c oncludes the period of the judg es and pla y s a k e y r ole in the e s t ablishme n t of the monar ch y in Isr ae l. This e xplains wh y the book of 1 Samuel pa y s special a tt en tion t o his mother Hannah, who w as barr en but mir aculously c onceiv ed and bor e a son, Samuel, a ft er pr a ying f er v en tly in the sanctuar y of Shiloh f or the gr ace of pr og en y and pr omising t o dedic a t e her son t o God. This paper will e x amine the obedience, f aith and e xpr ession of gr a- titude in Hannahʾs pr a y er f or a child in narr a tiv e f orm (1 Sam 1:1-28) and in her song of pr aise in poe tic f orm (1 Sam 2:1-10). W e will c ompar e ho w these tw o pr a y er s diff er and wha t messag e the y c on t ain in a biblic al c on t e x t. W e will also e x amine ho w Hannahʾs song of pr aise is r e flect ed in other t e x ts, such as Mar yʾs song of pr aise (Magnific a t) in the Gospel of Luk e, the uplifting apocr yphon Liber Antiquitatum Biblicarum and the Targum of the Prophets fr om the fir s t cen tur y AD . P articular a tt en tion is paid t o an tithe tic al e x amples of the e xpr ession of the main messag e of the pr a y er , tha t God glorifies the lo wly and humbles the mi- gh ty . The aim of this paper is t o iden tif y ho w these t e x ts, in a particular his t ori- c al c on t e xt, use lit er ary and rhe t oric al devices with similar and diff er en t empha- ses t o e xpr ess the c ommon belie f in God who is alw a y s on the side of suff ering individuals and the whole people when the y turn t o him f or help. W e will sho w ho w Hannah’ s pr a y er is tr ansmitt ed in diff er en t his t oric al and lit er ar y c on t e x ts and e xpr esses univ er sal f aith in God and his salv a tion f or suff ering people. Keywords: Hannahʾs barr enness, Hannahʾs pr a y er f or the child, Hannahʾs pr a y er of thank sgiving , Mar y ’ s song of pr aise, the biblic al chang es, the e x alt a tion of the lo wly and the humilia tion of the haugh ty 1. Uvod K o so v 13. ali 12. s t ole tju pr ed K ris tusom Izr aelci prišli na g or sk o območje dana- šnjeg a Izr aela, je bilo viša vje r edk o poseljeno. 1 Z ar adi visok e s t opnje z g odnje umr- ljiv os ti je bilo z a ohr anit e v pr ebiv als tv a potr ebnih v elik o r ojs t e v . Smrt je priz ade v ala v se s t ar os tne sk upine, zlas ti do jenčk e, saj jih je v eč k ot tr e tjin a umrla pr ed pe tim le t om s t ar os ti. Pr e živ e tje, z dr a vje in moč otr ok so bili še pom embnejši od v elik e- g a š t e vil a r ojs t e v . Pri s t arih Izr aelcih je dojenje obič ajno tr ajalo tri le t a (McK eo wn 2014, 110–111). 2 Hana je poč ak ala, da je Samuela ods t a vila, pr eden g a je izr očila 1 P r ispe v e k je nas t al v ok v ir u r azisk o v alne g a pr og r am a P 6 -0 2 6 2 („ V r e dnot e v judo v sk o-k r šč ansk ih v ir ih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “) in r azisk o v alneg a pr ojek t a J6-50212 („Moč čus t e v in s t a tus ž enskih lik o v v r azličnih lit er arnih ž anrih St ar e z a v e z e “), ki ju sofinancir a Ja vna ag encija z a r azis k o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS). 2 V s v oji š tudiji Mc K e o wn opo z ar ja na k on t e k s t St ar e z a v e z e s pr e g le dom s t ar oda v ne g a bližnje v zhodne g a o z adja v njeg o vih kme tijskih, demogr a f skih, g ospodar skih, političnih in v er skih r az se žnos tih. Na t o se osr edot oč a na k anonični in t eološki k on t ek s t v erz ov , na k a t er e se na t alis ti najpogos t eje sklicujejo. Sodobni na t alis tični viri, ki jih analizir a, v sebujejo 264 sklice v anj na St ar o z a v e z o; t a z ajemajo 27 od 39 k anoničnih knjig (McK eo wn 2014, 108). 477 Irena Avsenik Nabergoj - Čudežne poti do materinstva v t empelj (1 Sam 1,22). John McK eo wn o potr ebi po pot oms tvu med s t ar oda vnimi Izr aelci v s v oji š tudiji mdr . na v aja: »Približno 80 % ljudi je živ elo v pode ž elskih naseljih, ki so t em eljila na kla- nu in so š t ela manj k ot 100 ljudi. V sak a od t eh sk upnos ti je bila odvisna od majhneg a š t e vila ž ensk v r odni dobi. Z ar adi mo žne ner odo vitnos ti nek a t e- rih ž ensk, pr e z g odnje smrti (zlas ti v č asu por oda) drugih in naključnos ti demogr a f skih dog odk o v se je t ak šna majhna sk upnos t obč asno znašla v krizi, če je z ač asno gr o zilo , da r epr oduk cija z a pr e živ e tje kr aja ne bo z ado- s t o v ala. V t eh ok oliščinah bi bil o nepr eds t a vljiv o , če bi se ž ensk a odločila, da se bi r oje v anju odpo v edala.« (McK eo wn 2014, 112) K ot v drugih pr edmodernih km e tijskih družbah so imeli s t ar ši od š t e vilnih po- t omcev pr aktične k oris ti: od pe t eg a le t a dalje so pomag ali pri opr a vilih, k ot so pr ipr a v a hr ane , v r tnar je nje , noše nje v ode , nabir anje le sa in v ar o v anje živ ine pr e d plenilci. Hčer e so bile v otr oš tvu ek onomsk o na v adno enak o k oris tne k ot sino vi, k o pa so prišle v najs tnišk a le t a, so se sk or aj v se por očile in se pr eselile v g ospo- dinjs tv o drug eg a mošk eg a, kjer so delale. Cena z a ne v es t o (2 Mz 22,16) je bila nadomes tilo z a oče t a in se je spr eminjala glede na s t a tus (McK eo wn 2014, 113). St ar ši so prič ak o v ali, da k o (in če) dose ž ejo s t ar os t, jim bodo otr oci pomag ali (Pr g 23,22). T o se odr až a v besedilni po v e z a vi med sino v sk o dolžnos tjo in dolgim življe- njem (t er v arnos tjo poses ti) v eni od dese tih z apo v edi: »Spoš tuj s v ojeg a oče t a in s v ojo ma t er , da se podaljšajo tv oji dne vi na z e mlji, ki ti jo daje Gospod, tv oj Bog!« (2 Mz 20,12) Sino vi so z ag ot a vljali k on tinuit e t o v liniji moških pot omce v , k ar je bilo pomemb- no z a dedo v anje družinsk e z emlje in z a z ag ot a vljanje nadomes tne nesmrtnos ti oče tu pr ek spomina (1 Mz 48,1 6). Družina je bila dolžna poskrbe ti z a pok op s t ar- še v na kr aju, kje r so živ eli pr edniki (1 Mz 30), ali v saj z a dos t ojen pok op. S t em so poč as tili spomin na pr ednik e, pok op pa je bil po v e z an tudi z v er o v posmrtno ži- vl j en j e i n d ru ž en j em med g en er aci j ami . Bi ti b r e z o tr o k j e p o men i l o n e o h r an j a ti linijo po t omce v in ‚odr e z a ti‘ pr ednik e (McK eo wn 2014, 120). Ž ensk e, ki niso bile r odo vitne, a so hr epenele po otr ok u, so z a t o pog os t o občutil e družbeno s tigmo , k ar je v njih poglabljalo ž alos t in čus tv eno s tisk o. 3 Da so se s s v ojo pr ošnjo po po- t oms tvu pog os t o obr ač ale k Bogu, mdr . na sug es tiv en način r azkriv a t a Hanina molit e v z a otr ok a (1 Sam 1,1-28) in njena z ah v alna molit e v (1 Sam 2,1-10). 4 Jer em y P enner s v ojo š tudijo Patterns of Daily Prayer in Second Temple Period Judaism (2012) z ačenja z ug ot o vitvijo , da v judo v s tvu ob s t aja t a dv e vr s ti molitv e: spon t ana molit e v , ki je nas t ala k ot neposr edni odziv na dog odk e, in f ormalizir ana oblik a molitv e, ki so jo prir edili z a molit e v sk upnos ti in ima obr edni znač aj (2012, 3 Niso v se ž ensk e v S v e t em pismu opr edeljene izključno z vlog o ma t er . Čepr a v je ma t erins tv o vr ednot eno visok o , pa ob s t ajajo primeri, k o so ž ensk e prik az ane k ot močne in vplivne osebe, ne da bi bile ma t er e. T ak o je npr . Debor a č aščena z ar adi v er e, v ods tv a in poguma, ne pa z ar adi vlog e ma t er e – v Sod 5 je p r ed s t a vl jen a k ot ma ti Izr ael a. V eč o t em v d v eh p ri sp e vki h a v t ori ce t eg a čl an k a, ki s t a p ri pr a vl jen a z a obja v o v r e viji Edinost in dialog . 4 S v e t op isemski cit a ti so pr a viloma pr e v z e ti iz SP J 2024. 478 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 1). Dv e molitvi Hane, ma t er e pr er ok a Samuela, s t a vključeni v Pr v o Samuelo v o knjig o 1‒2. Pr v a je njena pr ošnja Bogu z a sina. P oja vlja se k ot z gledna molit e v v obliki in dividualne pr ošnje z a pomoč pri osebnem, izr azit o ž e nsk em pr oblemu (1 Sam 1,1 -28). Drug a molit e v je v zklik pobo žne z ah v ale (1 Sam 2,1-10) – k ot celot a spada v pr ecej v elik o k a t eg orijo s v e t opisemskih psalmov . 5 T ak o pr v a k ot drug a Hanina molit e v (1 Sam 1–2) uokvirja t a t eme o Bo žjih pot eh, ki so pr eds t a vljene v pripo v edi Samuelo vih knjig. Meir Bar -Ilan tr di: »Na t ančno br anje obeh molit e v , ki jih pripisujejo Hani, pok až e, da ju ni napisala is t a oseba. Drug a molit e v je bila Hani očitno pripisan a z ar adi be- sed ‚ner odo vitna ž ensk a r odi sedem ‘ , čepr a v t e besede pripis o v anja moli - tv e Hani dejansk o ne upr a vičujejo. /…/ Pripiso v anje molit e v znanim lik om, bodisi moškim bodisi ž enskim, je v s v e t opisemski lit er a turi, apokrifih in t almudski lit er a turi dobr o izprič ano.« (2012, 83) Domne v amo lahk o , da s t a bili Hanini molitvi spon t ani in osebni, ne pa obr edni. V e ndar pa je tr e ba t o domne v o pr e v e r iti z nadaljnjo analiz o. T o v k ljučuje podr ob- nejši pri merjal ni pr egl ed obeh mol i t e v v ši r šem s v e t opi semsk em k on t ek s tu – pa tudi njuno pos t a vit e v v k on t ek s t drugih s v e t opisemskih pripo v edi o ner odo vitno- s ti in primerja v o z drugimi posame znimi t o vr s tnimi pr ošnjami in z ah v alami v S v e- t em pismu. Pri t em bomo upoš t e v ali celotno pale t o k on tr as tnih ok oliščin in du- ho vnih s t anj v s v e t opisemskih molitv ah. Z a p ri p o v ed o Han i v 1 S am 1‒2, s k a t er o se p o v e z u je t a ob e mol i tvi , je zn ači l na motiv ik a ne r odo vitnos ti t e r čude žne g a spoče tja in r ojs tv a, pr i če me r je ne r odo vi- tnos t pr emag ana z ar adi Bo žjeg a posr edo v anja. P o iskr eni molitvi je Hana r odila sina, ki g a je imeno v ala Samuel. T o motivik o v v eč r azličic ah najdemo tudi v drugih s t ar o z a v e znih besedilih: v z g odbi o Sari, ki je v visoki s t ar os ti spočela sina Iz ak a (1 Mz 11,29-30; 16,1-18,15; 21,1-8); o R ebeki, ki je r odila dv ojčk a Ez a v a in Jak oba, pot em k o je njen mo ž Iz ak molil k Bogu, k er ni mogla z anositi (1 Mz 25,20-34; 26,34‒27,45); o Raheli, ki je bi la spr v a ner odo vitna, v endar je po zneje r odila dv a sina, Jo ž e f a in Benjamina (1 Mz 29,15‒30,24); o Samsono vi ma t eri, ki je po ang e- lo v em obisk u r odila sina Samsona (Sod 13,2-25) idr . V se t e ž e nsk e so do živ ele ču- de žno spoče tje, saj so bile spr v a ner odo vitne ali so z anosile v visoki s t ar os ti. V sem je sk upn o , da se jim kriv da z a njiho v o ner odo vitnos t ne pripis uje – po t em se r az- lik ujejo od drugih, pri je k a t erih ner odo vitnos t opisana k ot k az en z a nečis t o življe- nje. V 3 Mz, 20,20-21 na primer ber emo: »Če k do le ži s s v ojo t e t o , je odgrnil na- g ot o s v ojeg a s tric a: nosila bos t a s v oj gr eh in umrla br e z otr ok. Če se k do o ž eni z ž e no s v oje g a br a t a, je t o ne čis t os t; odg r nil je nag ot o s v oje g a br a t a; naj bos t a br e z 5 Ludwig K öhler je v St ari z a v e zi pr epo znal impr esivno š t e vilo molit e v: »Če ne upor abljamo pr e v eč s tr ogih meril, lahk o v S v e t em pismu naš t ejemo ok oli 85 iz virnih molit e v , poleg t eg a je približno 60 celih p salm - ov in 14 delov psalmov , ki jih lahk o imenujemo molitv e.« (57, 251, opomba 153) Najčis t ejša oblik a molitv e v S v et em pismu in v po znejšem judovs tvu so h v alnice, k ar je skladno z nar a v o hebr ejsk eg a monot eizma. Z elo pog os t e pa so tudi spok orne molitv e, ki t emeljijo na prizna v anju ab solutne Bo žje s v e t os ti in člo v ešk e gr ešnos ti. Samo s v e ti Bog lahk o člo v ek a os v obodi njeg o vih gr ešnih spon in g a pri- v ede v s t anje milos ti (Skr alo vnik 2022, 265‒291). Pri v seh primerih s v e t opisemskih molit e v pa lahk o opazimo »pr epo zna v anje Bo žje prisotnos ti« k ot pogla vitno značilnos t molitv e (Osr edk ar 2023, 9‒20). 479 Irena Avsenik Nabergoj - Čudežne poti do materinstva otr ok.« P odobne primer e, k o je ner odo vitnos t opisana k ot k az en z a nečis t os t, naj- de m o t udi v odlom k ih 1 M z 2 0 , 1 7 -1 8 ; 2 Sa m 6 , 2 3 ; J ob 1 8 , 1 9 ; I z 1 4 , 2 2 ; O z 9 , 1 0 -1 8 (prim. Calla w a y 1986, 16‒17; Cook 1999, 11). 6 Čepr a v se člo v ešk a r odo vitnos t pog os t o dojema k ot blag oslo v , St ar a z a v e z a na- v aja, da je bil r od K anaana, Hamov eg a sina, »pr eklet« (1 Mz 9,25). Pripov ed o ob se žnem pot oms tvu in plemenih, ki izhajajo iz K anaana, ponaz arja spo znanje, ki g a br alec pridobi iz pr ejšnje z g odbe o K ajnu in njeg o v em ob se žnem pot oms tvu: ob sodba ne pr epr ečuje r ojs tv a no vih g ener acij. T o se nadaljuje, saj je del člo v ešk e nar a v e. T ak o r odo vitnos t in r oje v anje no vih g ener acij nis t a v edno jasna k az alc a Bo žje naklonjenos ti. Člov ek lahk o namr eč pride v s t anje pr ekle ts tv a kljub s v oji r odo vitnos ti (3 Mz 18,25) (McK eo wn 2014, 143). Z a r az ume v anje iz v or a in r az v oja motiv o v , vključenih v z g odb o o Hani v 1 Sam 1‒2, je posebej z animiv a primerja v a s pripo v edjo o otr oš tvu v E v ang eliju po Luk u 1‒2 in v dv eh z unajbiblijskih virih: v P se v dofilono v em apokrifnem delu Liber An- tiquitatum Biblicarum in v delu Targum prerokov. 2. Hanina molitev za otroka (1 Sam 1,1-28) John McK eo wn r odo vitnos t in pot oms tv o na s t ar em Bližnjem v zhodu po v e z uje z blag oslo v om in življenjem v blaginji (2014). T o še posebej v elja z a S v e t o pismo St a- r e z a v e z e. K o Bog us tv ari Adama in E v o , ju blag oslo vi: »Bodit a r odo vitna in mno- ži t a se, n ap ol n i t a z eml jo i n si jo p od vrzi t a; g osp odu jt a ri b am v morju i n p tic am n a nebu t er v sem živ alim, ki se gib ljejo po z emlji!« (1 Mz 1,28) K o Jak ob blag osla vlja s v oje sino v e v 1 Mz 49, t o vključuje blag oslo v »pr si in ma t erineg a nar očja« (v . 25). V naspr otju s t em je bila ner odo vitnos t pog os t o s tigma tizir ana in je lahk o po v- zr očila čus tv eno s tisk o. Dojemali so jo lahk o k ot k azno v anje ali pomanjk anje Bo ž- jeg a b l ag osl o v a (W es t erman n 1978; P er d ue 1997; Me y er s 2005; McK eo wn 2014) in je bila »gla vni vir sr amu z a ž ensk e v s v e t opisemsk em Izr aelu« (Olsen 2017, 16). 7 V s v e t opisemskih pripov edih pa se ner odovitnos t pog os t o pov e zuje tudi z upanjem in v er o v Bo žjo moč t er k ončno z Bo žjo milos tjo in čude ži. Ideal š t e vilneg a pot oms tv a v S v e t em pismu St ar e z a v e z e najbolj naz orno k až e- jo z g o d b e o o d zi vu n er o d o vi tn i h ž en sk n a n esr eč o n er o d o vi tn o s ti. V t em p ogl ed u je po sebno po v eden odlomek iz 1 Sam 1,1-28, ki je ses t a vljen iz r azličnih vir o v in por oč a o odziv u pobo žne Hane na t o s t anje . T o be se dilo je po v e z ano s spoč e tje m 6 Št evilni obr edi na s t ar em Bližnjem v zhodu ner odovitnos t pri ž ensk ah opr edeljujejo k ot pr ekle ts tv o , otr ok e pa k ot blag oslov . Ena od he titskih molit e v pr osi odsotne bog o v e: »Pridit e v /…/ de ž elo Ha tti. Prinesit e s seboj življenje, z dr a vje, dolg a le t a, moč r azmno ž e v anja, sino v e, hčer e, vnuk e, pr a vnuk e.« (ANET 1969, 352) Na s t ar em Bližnjem v zhodu je t o z eno besedo pomenilo »blaginjo« (Grüneber g 2003, 102), ki je Bo žji dar . 7 O vlogi družine na s t ar em Bližnjem v zhodu g o v ori mdr . monogr a fija Families in Ancient Israel (ur . Leo G. P er due, 1997) v pogla vjih: „Družina v z g odnjem Izr aelu“ (Car ol Me y er s); „Družina v Izr aelu v ob- dobju pr v eg a t emplja “ (Joseph Blenkinsopp); „P or ok a, ločit e v in družina v judo v s tvu drug eg a t emplja “ (John J . Collins); Izr aelitsk a in z g odnja judo v sk a družina “ (Leo G. P er due); „ Gospodinjs tv o , t eologija St ar e z a v e z e in sodobna hermene v tik a “ (Leo G. P er due). 480 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 in r ojs tv om Samuela, ki je živ el v 11. s t ole tju pr . K r . in je v naslednjih dese tle tjih v z g odo vini Izr aela imel v odilno vlog o. Samuel v St ari z a v e zi nas t opa v v seh v ods tv e- nih vlog ah, ki so bile judo v sk emu mošk emu tis t eg a č asa na v oljo – v vlogi pas tirja, duho vnik a, sodnik a, pr er ok a in v ojsk o v odje. Njeg o v a najv ečja z aslug a pa je bila pomembna vlog a pri v zpos t a vitvi monarhije v Izr aelu. K e r je ose bnos t Samue la, pr e r ok a in t e g a, k i je mazilil k r alje , v pr ime r ja v i s dr u- gimi osebnos tmi v z g odo vini Izr aela t ak o pomembna, se njeg o v o r ojs tv o k až e k ot dog odek izjemneg a pomena. Pripo v ed nas t ak oj se znani z gla vnimi liki: »Bil je mo ž iz Rama t ajim Cofima, z E fr ajimsk eg a pog orja, ime mu je bilo Elk ana, sin Jer ohama, sinu Elihuja, sinu T ohuja, sinu Cuf a, E fr ajimec. Imel je dv e ž eni; eni je bilo ime Hana, drugi je bilo ime P enina. P enin a je imela otr ok e, Hana pa ni imela otr ok.« (1 Sam 1,1-2) Nadalje v anje besedila r azkriv a Hanino ž alos t, k er ni bila blag oslo vljena z otr oki k ot njena t ekmic a P enina. Kljub t emu, da je bila Hana ner odo vitna, jo je mo ž El - k ana bolj ljubil: »Hani je dal dv ojni dele ž, k er je Hano ljubil (’āhēb), čepr a v je Go- spod z aprl njeno ma t ernic o.« (1 Sam 1,5) 8 V tis t em č asu so v s t ar em Izr aelu v elik o družino imeli z a Bo žji blag oslo v , ner o- do vitnos t pa je bila vir poniž anja in sr amot e. P enina je t o izk oris tila – le t o z a le t om je Hano z asmeho v ala in dr ažila . Hano je t o t ak o priz adelo , da je jok ala in ni jedla (1 Sam 1,6-7). Elk ana jo je sk ušal pot olažiti in se je obr ač al nanjo z vpr ašanji: »Ana, z ak aj jok aš? Z ak aj ne ješ? Z ak aj je tv oje sr ce ž alos tno? Ali ti nisem jaz boljši k ot dese t si no v?« (1 Sam 1,8) T oda njeg o v e besede je niso pot ola žile, t em v eč so nje- no ž alos t le še poglobile. V s v oji bridk os ti in ž alos ti se je z molitvijo z a otr ok a obr- nila k Bogu, k ot g o v ori 1 Sam 1,9-11: »K o so se v Šilu najedli in napili , se je Hana v z dignila. Duho vnik Eli je sedel na s t olu pri podboju Gospodo v eg a s v e tišč a. Z bridk os tjo v duši je molila (wattitpallēl) h G ospodu in silno jok ala . N a r e dila je z aobljubo z be se dam i: ›Gospod nad v ojsk ami, če se hočeš o zr e ti na s tisk o s v oje dekle in se me spomniš in ne po z abiš s v oje dekle in daš s v oji dekli sina, g a bom dar o v ala Gospodu z a v se dni njeg o v eg a življenja in brit e v naj ne pride na njeg o v o gla v o.‹« (1 Sam 1,9-11) S v ojo molit e v je sk le nila z z aobljubo , da bo s v oje g a otr ok a pos v e tila še pr e d r oj- s tv om in g a dar o v ala Gospodu z a v se dni njeg o v eg a življenja. Duho vnik Eli jo je blag oslo vil z besedami: »P ojdi v miru! Izr aelo v Bog naj ti izpo lni pr ošnjo , z a k a t e- r o si g a pr osila.« (1 Sam 1,17) Bog je Hanino pr ošnjo izpolnil: »Elk ana je spo znal 9 s v ojo ž eno Hano in Gospod se je je spomnil (wayyizkĕrehā). P o pr et ek u dni je Hana spoč e la in r odila sina in m u da la im e Sam ue l, g o v or e č : ʻ Od G ospoda se m g a izpr osilaʼ.« (1 Sam 1,19-20) 8 Iz dejs tv a, da je mo ž Elk ana Hano ljubil, iz opisa njene močne v er e v Bog a in njeneg a r a vnanja lahk o sklepamo , da spada med ‚ vrle ž ene ‘ , k ot je opisana v Pr g 31,10-31 (P almisano 2023, 51‒68). 9 V k on t ek s tu St ar e z a v e z e izr az ‚spo zna ti‘ pog os t o pomeni ‚ime ti spolni odnos ‘ . 481 Irena Avsenik Nabergoj - Čudežne poti do materinstva V t em k on t ek s tu se misel, da se je Gospod Hane ‚spomnil‘ , nanaša na dejanje, da je Bog Hanino pr ošnjo upoš t e v al o z. izpolnil. Izk az al ji je s v ojo milos t in ji omo- g očil, da je spoče la in r odila sina, k i mu je dala ime Samue l. T a dog ode k je bil z a Hano izjemneg a pomena in g a je občutila k ot »optimalno molitv eno izk ušnjo« (W eiss 1990, 30). Leila Br onner meni: »V celoti gledano Hana izk az uje nena v adno k ombinacijo samo z a v es ti in ponižnos ti. P o eni s tr ani je v s v oji odločenos ti, da bo imela otr ok a, samo- s v oja: sama se odpr a vi v s v e tišče, pot em k o je nar edila sceno , da bi izr ekla pr ošnjo , ki se njenemu las tnemu mo žu z di izr ecno nepotr ebna. /…/ P o d ru gi s tr an i se v s v o ji mo l i tvi i n v o d g o v o ru d u h o vn i k u E l i ju p r ed s t a vi k o t oseba, ki si z asl uži po z ornos t ne z a t o , k er je v elik a v kr epos ti in moči, am- pak k er je iskr ena in nesr ečna Bo žja služ abnic a.« (1999, 37) Hanina molit e v ima univ erz alne značilnos ti molitv e člov ek a v s tiski. P obo žni člo v ek čuti, da otr ok ni samoume v en, ampak je dar r odo vitnos ti v Bo žjih r ok ah. V St ari z a v e zi imamo še nek aj podobnih primer o v ž ensk, ki nis o bile r odo vitne, pa so otr ok a dobile po Bo žjem posr edo v anju – Sar a, R ebek a, Rahela in Samsono- v a ma ti. 10 Najvidnejša r azlik a med primer om Hane in izk ušnjami drugih na v edenih ž ena je v t em, da je samo pri Hani Bog posr edo v al neposr edno , z ar adi njene pr e- sunljiv e molitv e. Pri drugih ner odovitnih ž ensk ah Bog ni posr edov al z ar adi njihovih molit e v , t e m v e č po s v oji odločitv i – sk ladno z načr t om , da posr e duje v dobr o sk u- pnos ti. T ak o v por očilu o obljub i Bo žje z a v e z e v 1 Mz 15,1-21 Abr aham Bog a celo izziv a z vpr ašanjem: »Gospod Bog , k aj mi boš dal, k o odhajam br e z otr ok in bo dedič moje hiše Damašč an Elie z er?« (1 Mz 15,2) K o je Abr aham ž e imel sina po Hag ari, mu Bog po s v oji odločitvi obljubi sina še po Sari (17,16). Pripo v ed o ner odo vitni R ebeki je posebna v t em, da se v s tiski z ar adi ner odo- vitnos ti na Bog a ne obr ač a R ebek a, ampak njen mo ž Iz ak: »Iz ak je pr osil Gospoda (wayye‘ĕtar) z a s vojo ž eno , k er je bila ner odovitna. In Gospod g a je uslišal (wayyē‘āter ) in ž ena R ebek a je spočela.« (1 Mz 25,21) K er je R ebek a med s v ojo pr v o nosečnos tjo do življala nemir in občutila, da se dv ojčk a v njenem t elesu borit a, je nas v e t poisk ala pri Gospodu. Gospod ji je dal neposr edno in osebno r az ode tje – ne le o njenem tr enutnem s t anju, ampak tudi o prihodnjih poslans tvih njenih otr ok – in ji pr e tr esljiv o napo v edal: Dv a nar oda s t a v tv ojem t elesu, dv oje ljuds t e v , r ojenih iz t ebe, se bo r az šlo. Eno ljuds tv o bo močnejše k ak or drug o , s t ar ejše bo služilo mlajšemu. (1 Mz 25,22) V pripo v edi o Jak obo vi družini v 1 Mz 29,31‒30,22, ki opisuje s t anje Jak obo v e ljubljene ž ene Rahele, pr epo znamo v eč podobnos ti s s t anjem Elk anajev e ž ene Hane. Besedilo se z ačenja z ug ot o vitvijo: 10 V No vi z a v e zi je bil a Eliz abe t a, ma ti Jane z a K r s tnik a, ki je bila ner odo vitna, pr a v t ak o ž e v le tih, v endar je Bog čude žno poskrbel z a njeno nosečnos t (Lk 1,7.13-15). 482 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 »K o je Gospod videl, da je bila Lea oso vr až ena (śĕnȗ’āh), jo je s t oril r odo- vitno , Rahe la pa je os t ala ne r odo v itna. Le a je spoče la in r odila sina. Dala mu je ime Ruben. R ekla je namr eč: ›Gospod se je o zrl na moje poniž anje. Z daj me bo moj mo ž ljubil (ye’ĕhābanȋ ’ȋšȋ). /…/‹ R ekla je: ›T okr a t bom h v a- lila Gospoda ( ’ôdeh ’et-yhwh).‹« (1 Mz 29,31-35) Odlomek se z ačne z ug ot o vitvijo , da je bila Lea ‚oso vr až ena ‘ (śĕnȗ’āh). T a izr az se pono vi v vr s tici 33. Lea t or ej ni bila samo ‚neljubljena ‘ ali ‚ z apos t a vljena ‘ – o zna- k a, ki jo najdemo v v ečini pr e v odov . KJV t a izr az na t em mes tu us tr e zno dobesedno pr e v aja s ‚hated‘ , NR S V pa iz virni izr az omili v ‚unloved ‘ , medt em k o g a v vr s tici 33 us tr e zno dobesedno pr e v aja z besedo ‚hated‘ . No vi K oehler -Baumg artnerje v he- br ejsk o-ar amejski slo v ar z a glag ol śn’ na t em mes tu pr edlag a pomenski vidik: »ne biti spos oben še napr ej pr enaša ti ž ensk o , zmanjša ti njen s t a tus (not t o be able t o endur e a w oman an y long er , decr ease her s t a tus).« (K oehler -Baumg artner 1996, 1339) K o je Lea r odila pr v eg a sina, si je od mo ž a obe t ala obr a t iz ‚so vr aš tv a ‘ v ‚ljube - z en ‘ . T ak o je p o i men o v an je n jen i h š tiri h si n o v tip i čen p ri mer ‚l ju d sk e e timo l o gi je ‘ . Ruben – pr vi sin – je poimeno v an po ‚r ešil‘ ali ‚ glej, sin ‘ . 11 Lea je namr eč upala, da si bo s t em r ojs tv om pridobila mo ž e v o ljube z en. Simeon, drugi sin, poimeno v an po besedi ‚slišal sem ‘ , 12 nak az uje Leino upanje, da bo mo ž njene ž elje uslišal in se ji približ al. Le vi, tr e tji sin, poimeno v an po besedi ‚pritrjen ‘ , izr až a njeno upanje, da bo mo ž os t al z v es t njej. 13 Juda, če trti sin, poimenov an po besedi ‚h v ala ‘ , 14 ka že Leino h v ale žnos t ob njeg o v em r ojs tvu. T a imena so del ljudsk e e timologije – ni nujno , da gr e dejansk o z a imena, ki so jih Leini sino vi imeli, v endar pa izr až ajo Lei- n e ž el j e i n n j en o u p an j e o b r o j s tvu o tr o k. E . A . S p ei ser v s v o j em k o men t arj u e ti- mologijo imen r azlag a t ak ole: »Nasploh poimenov anje otr ok a ni bilo nik oli na- ključna z adev a /…/. In k er s t a bila ime in oseba obr a vna v ana k ot medsebojno po v e z ana, so r azlag e simboličn e; k or ek tna, ali v erje tna je zik o vna izpelja v a bi bila z g olj naključna, saj je bila igr a z imenom pomembna s tv ar – ak tiologija in ne e ti- mologija.« (1982, 231–232) Dejanja Bog a niso odvisna od člo v eških pr emislek o v in čus t e v: ‚oso vr až eno‘ Leo je napr a vil r odo vitno , ljubljena Rahela pa je os t ala ner odo vitna. Z a Rahelo je bilo t o s t anje t ak o boleče, da je r otila s v ojeg a mo ž a, naj ji da otr ók: »K o je Rahela videla, da Jak obu ne r odi otr ok, je Rahela z a vidala s v oji ses tri in je r ek la Jak ob u: ›Daj mi otr ok, drug ače umr em!‹ Jak ob se je r azje zil nad Rahelo in r ek el: ›Sem mar jaz na mes tu Bog a, ki ti je odr ek el sad t elesa?‹ P a je r ekla: ›Glej, tu je moja dekla Bilha, pojdi k njej, da r odi na mojih k o- lenih in po njej tudi jaz dobim otr ok e.‹« (1 Mz 30,1-3) 11 Ruben – v St ari z a v e zi najs t ar ejši Jak obo v sin in ime r odu, ki iz vir a iz njeg a: iz hebr ejsk eg a R euben, v er - je tno dobesedno ‚ Glej, sin ‘ (hebr . v elelnik glag ola rāʼāh, ‚ videl je ‘ , in bēn, ‚sin ‘). 12 Simeon – i z hebr ejščine Šimeon, dobese dno (iz hebr . glag ola šāmaʻ, ‚slišal, poslušal je ‘). 13 Le vi – s v e t opisems ki sin Jak oba z Leo (iz hebr . glag ola lāwāh , ‚ z družil je ‘). 14 Juda – s v e t opisem ski sin Jak oba z Leo , tudi ime izr aelsk eg a r odu (iz hebr . glag ola yādāh , ‚h v alil je ‘). 483 Irena Avsenik Nabergoj - Čudežne poti do materinstva P omenljiv o je, da se ner odovitna Rahela v s v oji bolečini ne obr ač a na Bog a, ampak na s v ojeg a mo ž a Jak oba . Jak ob spr ejme njen pr edlog , naj ji pot oms tv o z a- g ot o vi po dekli Bilhi. K o pa je k ončno tudi Rahela pos t ala r odo vitna in je r odila sina, je r ešit e v pripisala Bogu, ki se je ‚spomnil‘ , jo ‚uslišal‘ – in jo ‚s t oril r odo vitno‘: »P ot em se je Bog spomnil Rahele (wayyizkōr ’ĕlōhȋm ’et-rāḥēl ). Bog jo je uslišal in jo s t oril r odo vitno. Spočela je in r odila sina. R ekla je: ›Bog je od- v z el mojo sr amot o.‹ Sinu je dala ime Jo ž e f in r e kla: ›Gospod naj mi doda še drug eg a sina!‹« (1 Mz 30,22-24) V besedilu je omenjeno , da se je Rahela z ar adi ner odo vitnos ti počutila osr amo- čena. Čepr a v v pripo v edi ni izr ecno na v edeno , da se je z molitvijo obrnila na Bog a, je iz pot ek a dog odk o v in besed: »Bog jo je uslišal« r az vidno , da je t o s t orila. Rahe- la je v erjela, da ji je r odo vitnos t in pr a v o ma t erins tv o po s v oji milos ti podaril Bog. Pri celotnem po r očilu o t em, k ak o je Jak ob dobil dv anajs t sino v , je pomemben poudar ek na po v e z o v anju v seh dog odk o v s primarnim v zr ok om – Bog om. V si do- g odki, ki so se z g odili, so po v e z ani z Bo žjo v oljo ali Bo žjim poseg om. Pr a v t ak o s t a poudarjena tud i nape t os t in riv als tv o med ses tr ama Rahelo in Leo , ki ju po v zr oč a dejs tv o , da s t a z Jak obom por očeni obe – a Lea mu r odi v eč sino v , Rahela pa je dolg o ner odo vitna. Hanina z aobljuba spominja tudi na o znanilo Samsonovi ma t eri, ki jo je Bog pr a v t ak o os v obodil ner odovitnos ti. Nič ne k až e, da bi Manoah ali njegov a ž ena z a otr ok a molila. Ber emo , da se je Manoahu prik az al ang el. Pripov ed v Sod 13,2-5 se glasi: »Bil je neki mo ž iz Cor e iz Dano v e r odbine. Ime mu je bilo Manoah. Njeg o- v a ž ena je bila ner odo vitna in ni r odila. Ž eni se je prik az al Gospodo v ang el in ji r ek el: ›Glej, ner odo vitna si in nisi r odila. Spočela boš in r odila sina. Z daj se samo v aruj, ne pij vina in opojne pijače in ne jej nič nečis t eg a! K ajti glej, spočela boš in r odila sina. Na njeg o v o gla v o naj ne pride brit e v , k ajti deček bo Bo žji nazir ec od ma t erineg a t elesa dalje. On bo z ačel r eše v a ti Izr aela iz r ok e Filis t ejce v .‹ Ž ena je odšla in t o pov edala s v ojemu mo žu. R ekla je: »Bo ž- ji mo ž je prišel k meni. Njeg o v vide z je bil k ak or vide z Bo žjeg a ang ela, nad- v s e č as ti tl j i v . Ni s em g a vp r aš al a, o d k o d j e, i n tu d i o n mi n i r az o d el s v o j eg a imena. R ek el pa mi je: ›Glej, spočela boš in r odila sina. Z daj t or ej ne pij vina in opojne pijače in ne jej nič nečis t eg a! K ajti deček bo Bo žji nazir ec od ma- t erineg a t elesa do dne v a s v oje smrti.‹« (Sod 13,2-7) Pr esenečen je Manoah ang ela pr osil, naj se poja vi znov a in potr di, da bo pos t al oče: »Pr osim, moj Gospod, naj pride Bo žji mo ž, ki si g a poslal, z opet k nama t er naju pouči, k aj naj s t oriv a z dečk om, ki se bo r odil.« (Sod 13,8) Z di se, da s t a Manoah in njeg o v a ž ena v Bo žjeg a poslanc a in Bo žjo milos t z aupala. Pripo v ed o epif aniji se k onč a z Manoahov o pr ošnjo: »K ak o ti je ime? Da t e bov a lahk o poč as tila, k o se bodo izpolnile tv oje be se de .« T oda ang e l bolj k ot na ime g lasnik a opo z ar ja na v e ličino dog odk a: »Zak aj spr ašuješ po mojem imenu? Čudovit o je.« (13,17-18) T ak o Hanina z aobljuba k ot o znanilo Samsonovi mat eri k až et a, k ak o je Bog posegel v življenje dv eh 484 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 ž ensk, ki s t a bili ner odovitni, in jima podaril sinov a, ki s t a imela v z g odovini Izr aela pomembno vlog o. Pripov edi prič a t a o Bo žji milos ti in skrbi z a s v oje ljuds tv o. Opazne podobn os ti med molitvijo Hane in ž eljami, ki so jih izr azile Sar a, R ebe- k a, Rahela in Samsono v a ma ti, k až ejo , da ima v sak a od njih tr a vma tično izk ušnjo , d o kl er je n er o d o vi tn o s ti s p ri z an esl ji v o s tjo d o s v o j eg a l ju d s tv a n e o s v o b o d i Bo g. T oda Hana je e dina pr osilk a, k i moli v s v e tišču, se Bog u z aobljubi in je od v se h ne- r odo vitnih s t ar o z a v e znih ž ena tudi najbolj ponižna. V ztr ajala je v s v oji v eri in mo- litvi, k ar je priv edlo do čude ž a – r ojs tv a sina Samuela. Iz t eg a lahk o sklepamo , da je bila v S v e t em pismu ž e z g odaj v zpos t a vljena po- v e z a v a med ner odo vitnos tjo in molitvijo. Ner odo vitnos t t ak o pos t ane pr eizk ušnja v er e v Bog a – in k až e na učink o vit os t molitv e. »Je vir ž alos ti, a tudi moči in blag o- slov ov .« (Br onner 1999, 39) Mary Calla w a y na v aja, da so bili r abini po z orni na z druž e v anje »motiv a ner odo vitnos ti z motiv om uslišane moli tv e /…/ z namenom opo z oriti na učink o vit os t molitv e« (1986, 123). 3. Hanina hvalnica (1 Sam 2,1-10) Han i n a p esem j e p sal m, v k a t er em Han a p o r o j s tvu si n a S amu el a i zr až a h v al o i n z ah v alo Bo žji pr e vidnos ti. V č asu, k o Izr ael v s t opa v ključno no v o obdobje s v oje z g odo vine z us t ano vitvijo kr alje v sk e oblas ti po Haninem sinu Samuelu, Hana g o- v ori pr er ošk o. K ot k až e uv odna vr s tic a, je p salm upor abljen k ot molit e v: »T edaj je Hana molila (wattitpallēl ḥannāh ) /…/.« (1 Sam 2,1) 15 Poglavitni pomen pesmi v t em k on t ek s tu je t a, »da je pos t ala model z a Magnific a t« (Cair d in Schr oeder 1978, 882). P esem v 1 S am 2,1-10 se n e osr ed ot o č a p o seb ej n a Han i n e ok o l i šči - ne – njen namen je izr aziti v er o v Bog a k ot vladarja nad člo v eškimi usodami. Od v ečine drugih p salmo v se r azlik uje po nek aj posebnos tih: - Hanina pesem ni le h v alnic a, ampak tudi pr er ošk a napov ed. Hana v njej g ov o- ri o prihodnjih dog odkih in Bo žjem načrtu z a Izr ael; - pesem vsebuje močne pov e z a v e s pesmijo Device Marije v Lk 1,46-55 (Magnifi- cat). Obe izr až at a h v ale žnos t in z aupanje v Bo žjo pr evidnos t. Nek at eri v erjame- jo , da je Marija Hanino pesem poznala in jo upor abila k ot na vdih z a s vojo pesem; - pesem se izrazito osredotoča na Božjo previdnost in vladavino nad človeškimi usoda- mi. T a tema, ki je v psalmih sicer pogosta, je v Hanini pesmi še posebej poudarjena; - Hanina pesem je t esno pov e z ana z njenim ma t erins tv om in vlogo , ki jo je Hana imela pri v z g oji s v ojeg a sina Samuela z a služ enje Bogu; - vsebuje podobnosti z drugimi deli Sveteg a pisma, pr edvsem s P s 113 in 5 Mz 32. K omen t a t orji z a r az členit e v z gr adbe t e pesmi pr edlag ajo r azlične krit erije, t oda v sebina jasno k až e na delit e v v š tiri kitice: (1) dok sologija; (2) s v arilo pr e v z e tnim; (3 ) B o ž ja obla s t ; (4 ) z a upa nje v pr ihodnos t . U v odna k itic a (1 Sa m 2 , 1 -2 ) iz r a ž a du- še vno in duho vno s t anje Marije ob pogledu na Bo žjo sla v o in njeg o v e las tnos ti: 15 Z animi v o j e, da so po P s 72,20 Da vido vi p salmi o značeni k ot ‚molitv e ‘ (tĕpillôt ). 485 Irena Avsenik Nabergoj - Čudežne poti do materinstva »Moje sr ce se r aduje v Gospodu, moj r og je po višan po mojem Gospodu. Z daj lahk o odpr em us t a pr oti s v ojim so vr ažnik om, k ajti v eseliti se smem tv oje pomoči. Nihče ni s v e t k ak or Gospod, k ajti nik og ar ni r az en t ebe, ni sk ale, k ak or je naš Bog.« V pr vi ki tici (vr s tici 1-2) Hana i zr až a s v ojo h v al e žnos t i n v esel je v Gospodu. Iz- pos t a vlja s v ojo moč, simbolizir ano z ‚r og om ‘ , in zmag o nad s v ojimi so vr ažniki, k ar se nanaša na njen polo ž aj, ki g a je imela k ot ner odo vitna ž ensk a. Z di se , da v s t ar o z a v e zni Hanini pe sm i v ir nje ne g a na jg loblje g a v e se lja ni otr ok , t em v eč Bog , ki je uslišal njeno molit e v . Izr az ‚moj r og je po višan ‘ se namr eč v he- br e jsk i poe ziji upor ablja v pr e ne se ne m pome nu, k ak or ob Hanini pe sm i ug ot a v lja Ol sen : »R o g se v h eb r ejski p o e zi ji u p o r ab l ja me t a f o ri čn o k ot p o seb n a zn ači l n o s t ljudi in drugih živ ali, zlas ti tis tih, ki so ‚po v eč ane ‘ (enlarged), k er jih je Gospod bla- g oslo vil.« (2017, 28) K ot ug ot a vlja K yle McCart er , je v nek a t erih primerih jasno , da se po v z dignjeni r og nanaša pr a v na pot oms tv o – od t od mo žna aluzija na Hano in njeneg a pr v or ojenc a. A v t or meni: »Sklepamo lahk o , da izr az ‚po v z digniti r og ‘ pomeni pomembno izboljšanje s t anja, ki vključuje nek o vidno r azlik o v anje; v nek a t erih primerih se nana- ša zlas ti na v zpos t a v it e v tr ajne g a r azlik o v anja pot om s tv a. Iz t e g a ne sle di nujno , da je pr v otni a v t or pesmi v t em odlomk u mislil na r ojs tv o sina, v en- dar je t o po v sem mog oče.« (1980, 72) Z me t a f or o ‚moj r og je po višan ‘ Hana opisuje s v oj pr ehod iz s t anja sr amot e v polo ž aj č as ti, moči in dos t ojans tv a, ki g a je pridobila z Bo žjo pomočjo. P esem je z a t o izr az Hanine globok e v er e in njeneg a z aupanja v Bo žjo pr e vidnos t. K er je Gospod s v e t, je edins tv en in z a s v oje ljuds tv o neomajen vir v arnos ti. Z a t o n i s k al e, ki b i s e l ah k o z n j i m – k o t vi r o m s t ab i l n o s ti i n mo či v č asu s ti s k e – p ri mer- jala. T e besede poudarjajo nespr emenljiv o Bo žjo nar a v o in nj eg o v o zmo žnos t, da z ag ot o vi tr dno z a v e tje in z aščit o s v ojemu ljuds tvu (prim. 1 Sam 2,3). V d ru gi ki ti ci ( v . 3- 5) se a v t o r Han i n e p esmi o b r ač a n a Izr ael o v e so vr ažn i k e. T i so se v eselili po niž e v anja Izr aela, v endar je Bog pok az al s v ojo moč in usodo ljudi o b rn i l . Bo g p o g o s t o d el u je v n asp r o tj u z n ar a vn i mi p ri č ak o v an j i i n p o v zr o č a p r e- sene tljiv e pr eobr a t e: »Lok močnih se zlomi, slabotni pa se z močjo opasujejo. Siti se udinjajo v službo z a kruh, lačni pa delo odlag ajo. Ner odo vitna r odi sedemkr a t, ma ti mnogih otr ok pa obnemor e.« 486 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Misel »Ner odovitna r odi sedemkr a t, / ma ti mnogih otr ok pa obnemor e« simbol- no poudarja Bo žjo moč z a pr eobr a t življenjskih ok oliščin. Misel namiguje na naspr o- tje med Hano , ki je čude žno r odila Samuela in v eč drugih otr ok, in njeno s t alno pr o- v ok a t ork o P enino , ki je otr ok e ž e imela, pa v endar njena r odbina v S v e t em pismu ni vr edna nadaljnje omembe (Olsen 2017, 28). Št evilo sedem v S v et em pismu pogos t o simbolizir a popolnos t ali celovit os t – pomeni t or ej lahk o , da je Bog Hanino ner odo- vitnos t po v sem pr eobrnil. K on tr as tno nadalje v anje »ma ti mnogih otr ok pa obne- mor e« pa poudarja, da tudi tis ti, ki so bili pr ej blag oslovljeni s š t e vilnimi otr oki, lah- k o do živ ijo t e ž a v e . T ak o be se dilo r azk r iv a, da je Bog tis ti, k i nadz or uje živ lje njsk e ok oliščine – in da lahk o pr eobrne t ak o blag oslov e k ot pr eizk ušnje. Spr emembe usode so posledic a delo v anja pr a vičneg a Bog a, ki v vlogi sodnik a nagr ajuje pr a vične in k aznuje krivične. Hanina pesem v t em delu h v ali Bog a, ki spr eminja usodo ljudi t ak o , da r anljiv ejšim članom družbe z ag ot o vi posebno z a- ščit o , njiho v e z a tir alce pa s trmogla vi. Odlomek izr až a k on tr as tne ok oliščine mo- g o čn i h , b o g a tih i n r o d o vi tn i h t er n ji m n asp r o tn i h – ši b ki h , r e vn i h i n n er o d o vi tn i h . Sklice v anje na ner odo vitno ž ensk o je edina neposr edna v e z med Hanino pesmijo in njenim posebnim polo ž ajem. Aluzija še poglablja br alče v o r az ume v anje Hanine nek danje s tisk e – in sedanjeg a v eselja. Njena pripo v ed spominja na pripo v edi dru- gih ž ensk, ki so bile v enakih ok oliščinah k ot ona. V v seh primerih je poudar ek na Bo žjem v ar s tvu z a r anljiv e. V tr e tji kitici (1 Sam 2, 6-8) je v Hanini pe smi naš t e tih v e č posebnih Bo žjih de- janj, ki spr emenijo usodo naspr otnih k a t eg orij lik o v . V osmi vr s tici je in t erpolir ana r azlag a o ob segu Bo žjeg a delo v anja. Besedilo se glasi: »Gospod jemlje in daje življenje, v odi v podz emlje in dvig a iz njeg a. Gospod deli uboš tv o in bog as tv o , poniž a, pa tudi po viša. Iz pr ahu v z digne ubog eg a, iz bla t a po viša sir omak a, da ju posadi med kne z e in jima odk až e č as tni sede ž. K ajti Gospodo vi so s t ebri z emlje, nanje je pos t a vil z emeljski kr og.« V r s tici 6-7 z g o rn je ki tice tv o ri t a se zn am an tit e tičn i h v zp o r ed n i c, ki k o n tr as tn o prik az ujejo Bo žje ukr epe z a tis t e v naspr otnih ok oliščinah: samo z ados tne in r an- ljiv e. Vlog a t eh k on tr as tnih par o v je izr až anje r esnice, da Bog iz v aja s v ojo oblas t na d v se m i č lo v e šk im i usodam i. J oan Cook pr a v ilno opo z a r ja , da »naspr otja se s t a- vljajo meriz em: Bo žje delo v anje z ajema celotno življenje, od usmrtitv e do vrnitv e v živ lje nje .« (1999, 45) N ame n Bo žje g a de lo v anja je odr e šit e v ljudi v šibk e m po- lo ž aju (v . 8). V se Bo žje las tnos ti, v ods tv o in dejanja so usmerje ni k t emu cilju: »Iz- ja v a o cilju imenuje kr aj po višanja – pr es t ol, na k a t er eg a Bog posadi tis t e, ki so bili r ešeni iz uboš tv a.« (Cook 1999, 45) Razlog in cilj po v z dig o v anja poniž anih, r anljivih 487 Irena Avsenik Nabergoj - Čudežne poti do materinstva in nemočnih je ut emeljen v Bo žji nadvladi nad v sem s tv ar s tv om. T a ut emeljit e v je r az vit a v če trti kitici (1 Sam 2,9-10). T ris tih v vr s tici 9a-b se osr e dot oč a na r e snič no an tit e z o: Bo žjo podpor o v e r nim in naspr otno usodo hu- dobnih. V r s tic a 9c na podlagi izk ušenj hudobnih sklepa, da samopotrje v anje ne z ag ot a vlja uspeha: »T a vrhunsk a ug ot o vit e v se sk o zi pesem poja vlja v s v arilu pr ed pr e v z e tnos tjo t er v opisih Bo žjeg a v ods tv a in dejanj, ki obr ač ajo usodo.« (Cook 1999, 46) V vr s tici 10 so os tr o pr otipos t a vljene omejitv e člo v ešk e in Bo žje moči. »Najvišji bo grmel v nebesih« (v . 10b) v paru z »Gospod bo sodil k onec z emlje« (v . 10c): »Meriz em zno v a poudarja univ erz alnos t Bo žje nadvlade.« (Cook 1999, 47) Mo tiv Bo žje mo či i n o d r ešu j o če p r a vi čn o s ti p o v e z u je z ače t ek i n k o n ec p esmi . Glede odziv a ljudi na Bo žjo moč in odr ešenje Geor g e Cair d in John Schr oeder ug o- t a vlja t a: »V v seh č asih je v eljalo , da je bila z v es t oba, ne v er sk a čus tv a, najpomemb- nejši deja vnik pobo žne Izr aelov e ljube zni do Gospoda.« (1978, 885) V Hanini pesmi je v eč oblik ovnih in r et oričnih značilnos ti, ki jasno k až ejo na pogla vitno t emo pesmi. T a t ema je Bo žje posr edo v anje in pr eobr a t usode, ki se odr až a v Bo žjih dejanjih odr ešenja v k oris t tis tih, ki so krhki in r anljivi. Dog ajanje v s v e tu dojema ti k ot »sle- pi f a tum je nebiblično (unbiblisch)«. Hana vidi »življenje člo v ek a in Bog a vključeno v Boga«. Kjer pa je Bog bliz u, »k aos in nesmiselnos t iz gine t a.« (Die trich 2011, 107) 4. Motivi Hanine hvalnice v Marijini hvalnici (Lk 1,46-55) Hanina pesem se je z ar adi s v oje izr azit e podobnos ti z Magnific a t om No v e z a v e- z e pog os t o doje mala k ot pr ot otip Magnific a t a, Marijine h v alnice v Lk 1,46-55, ali k ot »Magnific a t St ar e z a v e z e« (Haup t 1904). Marijina sla vilna pesem je znana k ot Magnific a t, saj se v la tinsk em pr e v odu V ulg a t e z ačenja z Magnific a t, k ar pome- ni ‚po v eličuje ‘ . P esem je pos t a vljena v drug ačen k on t ek s t k ot Hanina pesem – t o je v k on t ek s t ok oliščin Je z uso v eg a r ojs tv a znotr aj Luk o v e pripo v edi o Je z uso v em spoče tju in r ojs tvu (Lk 1–2). P odobno k ot v pripo v edi o Hani v 1 Sam 1 tudi v Luk o vi pripo v edi o otr oš tvu z aple t sledi v z or cu ner odo vitne ma t er e na primeru Eliz abe t e. Eliz abe t a, Marijina t e t a, »je bila ner odo vitna (steȋra)« (Lk 1,7); is t o s t anje (hebr . ‘ăqārāh) je na v edeno z a Sar o v 1 Mz 11,30. Marija ni bila z ar es ner odo vitna, v endar je aluzija na t a tip situacije jasna: njen s t a tus nepor očene, a z ar očene ž ensk e je bil r azlog z a njeno s t anje br e z otr ok. P odobnos t med vlog ama Eliz abe t e in Marije je pomembna: »Obe ž eni s t a z Bo žjim posr edo v anjem r odili sino v a, na t o pa izpolnili pr ed- pisane obr ede z a uv ajanje sino v v s v oje sk upnos ti. Oba sino v a s t a služila ljudem t ak o , da s t a pr enašala Gospodo v e obljube Izr aelu. Oba sino v a s t a pripomogla k pomembnim spr emembam, Jane z k ot glasnik in Je z us k ot us t ano vit elj Bo žjeg a kr aljes tv a.« (Cook 1999, 97) 16 16 Z a podr obnejšo pr eds t a vit e v podobnos ti in r azlik med z g odbo o Hani v 1 Sam 1–2 t er pripov edmi o otr oš tvu pri Ma t eju in Luk u glej Br o wn 1977. 488 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 K o je Eliz abe t a spočela, se je r az v eselila in r ekla: »T ak o mi je s t oril Gospod v dneh, v k a t erih se je o zrl name, da mi odv z ame mojo sr amot o pri ljudeh.« (Lk 1,25) Njeno v eselje namiguje na v ese lje Sar e, ki je ob Iz ak o v em r ojs tvu v zkliknila: »Bog mi je pripr a vil smeh! K dor bo t o slišal, se bo smejal z ar adi mene.« (1 Mz 21,6) K o se je r odil Jo ž e f , je Rahela v zkliknila: »Bog je odv z el mojo sr amot o.« (30,23) V sr edišču naše po z ornos ti je podobnos t odziv o v blaž enih oseb na Bo žje posr e- do v anje. Marija ob na v z očnos ti Eliz abe t e s v ojo h v ale žnos t Bogu izr azi s pe tjem pesmi, znane k ot Magnific a t (Lk 1,46-55). Njena sla vilna pesem je Hanini pesmi podobna v v eč pogledih. Z aharija po drugi s tr ani s v ojo h v ale žnos t Bogu izr až a sk o- zi prizmo izr aelsk e z g odo vine in tr adicije (1,68-79). Eliz abe t a, ki je dolg o trpela z ar adi ner odo vitnos ti, se Bogu z ah v aljuje, da je njeno sr amot o ods tr anil (1,25) – in hkr a ti spr ejme Marijo , ki jo opisuje k ot »ma t er mojeg a Gospoda«, v s v ojem domu (1,43). Marijina h v alnic a (Magnific a t), ki jo je izr ekla v na v z očnos ti Eliz abe t e, je ena od š tirih h v alnic, ohr anjenih v Lk 1–2 (vr s tice 1,46-55; 1,68-79; 2,14; 2,29-32). P o m ne nju Fit zm y e r ja (1 9 8 1 , 3 5 8 ) je tr e ba upoš t e v a ti, da so h v alnic e Mag nific a t, Be- nedictus in mor da Nunc Dimittis iz vir ale iz s t ar ejšeg a izr očila, ki g a je Luk a pr e v z el. Magnific a t očitno t esno sledi Hanini pesmi v 1 Sam 2,1-10: sk or aj v sak s t a v ek v Magnific a tu ima s v ojo v zpor ednic o v 1 Sam 1,11; 2,1-10 ali drug od v St ari z a v e zi. Joseph Fitzm y er ug ot a vlja: »T ak o Marija k ot Hana s t a ž eni, ki h v alit a Bog a z a dejanje, ki g a je s t oril, k o ju je izbr al z a ma t eri or odij s v ojeg a odr ešilneg a posr edo v anja v z g odo vini Izr aela. Splošni v z or ec in namen pesmi s t a enak a, š t e vilne podr obnos ti v Magnific a tu pa so odmev tis tih, ki jih najdemo v Hanini pesmi.« (1981, 369) Hanina pesem je bila r ados tna h v alnic a ž ene, k a t er e dolg o obdobje ‚ trpljenja ‘ br e z otr ok se je k onč alo z Bo žjim odg ov or om na njeno molit e v (1 Sam 1,11). V Marijinem primeru je bila Eliz abe t a »napolnjena s S v e tim Duhom« (Lk 1,41). P o v seh gr ških r ok opisih in sk or aj v seh pr e v odih je g o v ornic a Magnific a t a Marija. Fi- tzm y er u g o t a vl ja: »Hv al n i c a je v n ajb o l jšem b esed i l n em i zr oči l u p ri p i san a Mari ji in jo je tr eba r az ume ti k ot izr az njene h v ale Bogu z a t o , k ar se ji je z g odilo.« (1981, 358) T od a pr ed Marijinim sla v ospe v om je v Lk 1,42-45 Eliz abe tin blag oslo v: »Bla - g oslo vljena ti med ž enami in blag oslo vljen sad tv ojeg a t elesa! ...« Pr esene tljiv e podobnos ti med molitvijo Hane v 1 Sam 2,1-10 in Marijino h v al- nic o v Lk 1,45-56 kličejo k na t ančnejši analizi Marijine h v alnice. Celotna pesnit e v Magnific a t v Lk 1,46-56 se glasi: »Moja duša po v eličuje ( megalúnei hē psuchē mou) Gospoda in moj duh se r aduje (kai ēgallíasen tò pneûma mou ) v Bogu, mojem Odr ešenik u, k ajti o zrl se je na nizk os t s v oje dekle (tês doúlēs autoû). glej, odslej me bodo blagr o v ali v si r odo vi, k ajti v elik e r eči mi je s t oril Mog očni ( ho dunatós), 489 Irena Avsenik Nabergoj - Čudežne poti do materinstva njeg o v o ime je s v e t o. Njeg o v o usmiljenje ( tò éleos outoû) tr aja iz r oda v r od njim, ki se g a bojijo. Moč je pok az al s s v ojo r ok o , r azkr opil je tis t e, ki so ošabni v mišljenju s v ojeg a sr c a. Mog očne (dunástas) je vr g el s pr es t olo v in po višal je nizk e. Lačne je napolnil z dobr ot ami in bog a t e je odpus til pr azne. Z a v z el se je z a s v ojeg a služ abnik a Izr aela in se spomnil usmiljenja, K ak or je g o v oril našim oče t om: Abr ahamu in njeg o v emu pot oms tvu na v ek e.« V k omen t arjih pesem opr edeljujejo na r azlične načine, med drugim k ot esha- t ološk o him no , indiv idualno z ah v alo in me šano z ah v alno himno z a nar odno odr e- šit e v (Cook 1999, 103). Glag olski v z or ec v himni se osr edot oč a na dejanje. Pr v a kitic a obr a vna v a neposr edne ok oliščine (v . 46-50), medt em k o drug a kitic a sla vi Bo žj a d ej an j a i n p o ti v b o l j sp l o šn em smi sl u ( v . 51-55) . D ese t o d sed emn aj s tih s ti- ho v se z ačenja s tv ornik om. Be se di ‚ nizk os t ‘ (v . 48) in ‚ nizk i‘ (v . 52) po v e z uje t a t e mi obe h k itic. Be se da ‚ s v o- je dekle ‘ (v . 48) je v naspr otju z besedo ‚ Gospod‘ (v . 46) in Bog (v . 47). Beseda ‚niz- k i‘ je v na spr ot ju z be se do ‚ m og oč ni‘ v is ti v r s tic i (v . 5 2 ). B e se da ‚ m og oč ni‘ v m no- žini (dunástas) v vr s tici 52 je po v e z ana z besedo ‚Mog očni‘ (dunatós) v vr s tici 49. V z aklju čkih obeh vr s tic (v . 50 in 54) t ema bo žjeg a usmiljenja primarno pr ejemni- c o Marijo po v e z uje z v semi, ki se bojijo Gospoda. Marijina h v alnic a ima š tiri s t op nje: pr eobr a t Marijineg a s t anj a iz nizk os ti v po- višanje (v . 46-49); splošna izja v a o Bo žjem usmiljenju do tis tih, ki se g a bojijo (v . 50); na v edba pr e t eklih in sedanjih pr eobr a t o v (v . 51-53); izja v a, k ak o se Izr aelu usmiljenje sedaj k až e v izpolnitvi Bo žje obljube Abr ahamu (v . 54-55) (Johnson 1991, 43). Z ače tni glag oli določ ajo t on ak cije in zmag osla vne moči, ki pr e v e v a pesnit e v . K ot v drugih himnah se pesnit e v z ačne z uv odno h v alnic o , na t o so na v edeni r azlo- gi z anjo. P ar aleliz em hē psuchē mou // tò pneûma mou v Lk 1,46 nak az uje, da med ‚mojo dušo‘ in ‚mojim duhom ‘ ni r azlik e. Značilnos t par alelizma hebr ejsk e poe zije je, da drugi s t a v ek pono vi pr v eg a, s čimer se poudari osno vni sinonimni pomen upor abljeneg a besedišč a. Glag oli t ak o us tv arjajo v z or ce f ormalneg a par alelizma in v dv eh sinonimnih s tihih napo v edujejo t emo pesmi. V vr s tici 51 besedilo od sla vljenja Bo žjeg a usmiljenja pr eide k potr ditvi Bo žje moči. Si nonimn a oblik a par alelizma v vr s tic ah 51b in 52a pou darja dejanja Bo žje moči, ki zruši pr e v z e tne in mog očne. An tit e tični par aleliz em v vr s tic ah 52-53 se nanaša na Bo žja dejanja pr oti tis tim, ki z a tir ajo nizk e in lačne. P omen ‚lačnih ‘ se z di r az širjen iz v en dobesedneg a pomena in vključuje tis t e, ki hr epenijo po š t e vilnih oblik ah polnejšeg a življenja. P e snit e v se »z ačne s poudark om na Mariji k ot posa- 490 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 me znici, se r az širi in vključuje v es Izr ael, k onč a pa se z Abr ahamom k ot posame- znik om. T ak o je Marija, najno v ejša pr ejemnic a Bo žjeg a daru sina, po v e z ana z Abr a- hamom, pr vim pr ejemnik om Bo žje obljube o pot oms tvu.« (Cook 1999, 107) Če Hanino molit e v v 1 Sam 2,1-10, in Marijin Magnific a t v Lk 1,46-55 analizir a- mo na t ančneje, opazimo , da s t a obe himni po s v oji osnovni s trukturi h v alnici Bogu, ki jima sledi ut emeljit e v h v alospe v a. Obe z a t o , da bi poč as tili Gospodo v o spr e- membo usode mog očnih in šib kih (1 Sam 2,4; Lk 1,52), lačnih in sitih (1 Sam 2,4; Lk 1,53) , bog a tih in r e vnih (1 Sam 2,7-8; Lk 1,53), upor ablja t a an tit e tični par aleli - z em. Obe g o v orit a o Bogu k ot s v e t em (1 Sam 2,2; Lk 1,49) in obe ob soja t a pr e v z e- tnos t (1 Sam 1,3; Lk 1,51). P ogla vitni namen obeh himen je o znaniti, da je člo v ešk a r anljiv os t boleč a r e- sničnos t, v endar je ljudem, ki z aupajo v Bog a, lahk o podarjeno čudovit o Bo žje posr edov anje. Odrinjene ž ensk e imajo v upanju na pr eobr a t vr ednot, ki je značilen z a s v e t opisemski k oncep t Bo žjeg a kr aljes tv a, z elo moč an glas. 17 Mesijansk a pr e- no v a pomeni tudi r az v e z o in sodbo v samem Izr aelu, k ar v odi do poja v a idealneg a, mesijansk o pr eno vljeneg a Izr aela z adnjih dni (Schürmann 1969, 76‒77). 5. Hanini molitvi iz 1 Sam 1‒2 v apokrifnem delu Liber Antiquitatum Biblicarum Skladno z v e činskim mne nje m znans tv ene sk upnos ti je bilo apok rifno de lo , v la- tin sk em p r e v o d u o h r an j en o p o d n asl o v o m Liber Antiquitatum Biblicarum (L AB), napisano v hebr ejščini v pr v em ali drug em s t ole tju: pr ed le t om 70 ali po njem. T ak o hebr ejski iz virnik k ot njeg ov gr ški pr ev od s t a se iz gubila (Jac obson 1996, 195‒280). LAB je pripo v edno por očilo o s v e t opisemskih dog odkih, ki seg ajo od Adama do smrti kr alja Sa vla. Delo poudarja osr ednjo vlog o Bog a v z g odo vini od- r ešenja. Spor očilo , ki g a LAB s pr edela v o s v e t opisemskih pripov edi in pesnit ev prinaša, je pr eprič anje, da so v se nesr eče, pa tudi v sa zmag osla vja in zmag e del Bo žjeg a načrt a v njeg ovi pr e vidnos ti. Bo žje v ods tv o in z aščit a s t a na poseben način po v e z ana z moškimi in ž enskimi v odit elji. LAB ž ensk am pripis uje »v ečjo in v elik o pomembnejšo vlog o v z g odo vini Izr aela, k ot jim jo pripisuje S v e t o pismo« (V an der Hor s t 1989, 45‒46). Pripov ed o Hani iz 1 Sam 1‒2 je v LAB pr eoblik ov ana in z apisana v pogla vjih 49‒51. A v t or ž ensk e sp oš tu je k ot mod r e uči t el ji ce sk upnos ti. Pri po v ed o Hani je uv edena z z ah t e v o ljuds tv a po idealnem sodnik u. Bog ni na s tr ani zmag osla vne 17 Heinz Schürmann r azlag a pomen druge kitice (v . 51-55) s politično-socialneg a, mesijansk eg a in esha t ološk eg a vidik a: »V endar pa tu ne gr e z a člov ešk o r azr edno r azmišljanje, t em v eč z a r esnični vpogled v ernik a v r az ode tje, ki z Bo žjimi očmi vidi dejansk o s t anje s v e t a in se z a v eda, da mor a, če naj bi se po- ja vil Bo žji r ed, Bog s t anje s v e t a spr emeniti. Gledano t ak o je politično-socialno s t anje s v e t a br e z upno neur ejeno – politično-socialno s t anje s v e t a je r a vno naspr otno od tis t eg a, k ar je imel Bog v mislih. T o lahk o popr a vi le r e v ol ucija, ki pri haja od Bog a, al i bol je: r esničnos t, ki pri haja s prihodom Bog a. T a r e v o- lucija bo tudi politična r e v olucija, ki bo obrnila r a vno v esje moči. /…/ Mesijansk a pr eno v a pomeni tudi r az v e z o in sodbo v samem Izr aelu – in na plano bo prišel idealni, mesijansk o pr eno vljeni Izr ael z adnjih dni.« (Schürmann 1969, 76‒77) 491 Irena Avsenik Nabergoj - Čudežne poti do materinstva P enine, t em v eč na s tr ani poniž ne in trpeče Hane. K o ljuds tv o vpr aša, k a t er eg a od dese tih P enininih sino v bo izbr alo , Bog odg o v ori: »Nihče od P enininih sino v ne mor e vlada ti ljuds tvu, ampak tis ti, ki se je r odil iz ner odo vitne ž ensk e (natus de sterili), ki sem mu jo dal z a ž eno , bo pr er ok pr ed menoj. In ljubil g a bom, k ak or sem ljubil Iz ak a (Et diligam eum quemadmodum dilexi Isaac), in nje g o v o ime bo v edno pr ed menoj.« Ljuds tv o se je odz v alo: »Glejt e, mor da se je z daj Bog spomnil na nas (Ecce nunc forsitan memor fuit nostri Deus), da bi nas r ešil iz r ok naših so- vr ažn i k o v . « (L AB 49,8; Jac o b so n 1996, 72, 175) Mo tiv a l ju b e zn i i n sp o mi n a s t a v t em delu LAB z elo pomembna. V LAB a v t or P eninino posmeho v anje Hani z ar adi njene ner odo vitnos ti r az širi t ak o , da P enina Hano ne le dr aži, ampak tudi poudarja s v ojo plodnos t k ot merilo ljube zni in naklonjenos ti. T a poudar ek na r odo vitnos ti k ot merilu ljube zni in vr e- d n o s ti v d ru žb i Han i n o b o l eči n o i n o b ču t ek man j vr ed n o s ti z ar ad i n j en e n er o d o vi- tnos ti še poglablja. T ak o a v t or LAB k on flik t med Hano in P enino , ki je prik az an v s v e t opisemsk em besedilu, še poglobi. P o drugi s tr ani pa Hana, ki je op isana k ot ‚bog aboječ a od mlados ti‘ , izr až a ž eljo po sinu k ot priznanju z a s v ojo pr a vičnos t. Izr až a pr eprič anje, da je Bog pr e v eril sr c a v seh r odo v , pr eden je us tv aril s v e t, in da je odprt os t ali z aprt os t ma t ernice odvisna od Bo žje v olje. Hana s v ojo molit e v naslo vi neposr edno na Bog a. Izr až a ž e ljo , da ne bi odšla pr aznih r ok , in poudar ja, da Bog nje no sr ce in nje no z v e s t obo po zna od mlados ti. Pr a vi: »Ali nisi, Gospod, pr e v eril sr c a vseh r odov , pr eden si us tv aril s v e t? K a t er a ma t ernic a se z daj r odi odprt a ali umr e z aprt a, če ti t eg a ne ž e liš? Z daj pa naj se moja molit e v dane s dv ig ne pr e d t e boj (Et nunc ascendat ora- tio mea in concpectu tuo hodie), da ne bom odšla od t od pr aznih r ok, k ajti ti po- znaš moje sr ce, k ak o sem hodila pr ed t eboj od dni s v oje mlados ti.« (LAB 50,4; J a c ob son 1 9 9 6 , 7 2 , 1 7 5 ‒ 1 7 6 ) Hanina m olit e v odr a ž a nje no pr e pr ič a nje , da je B og pr a vičen in da bo njeno z v es t obo nagr adil z dar om, ki si g a najbolj ž eli – s sinom. K ot odg o v or na P eninino samopr e v ar o se Hana ne osr edot oč a na z unanje priznanje v družbi, ki bi g a bila z ar adi r odo vitnos ti dele žna, niti ne na lju - be z en mo ž a, ki bi jo mor da s t em pridobila ali utr dila. Names t o t eg a se osr edot oč a na k oncep t bog as tv a, ki iz vir a iz njeneg a sr c a. Izr až a pr eprič a- nje, da pr a v o bog as tv o ni odvisno od š t e vila otr ok, t em v eč od obilja Bo žje dobr e v olje. Pr a vi: »Mor da nisem vr edna, da bi me poslušali, in P enina me bo v s v oji z a vis ti do mene še bolj z asmeho v ala, k ak or v sak dan pr a vi: ›Kje je tv oj Bog , v k a t er eg a z aupaš?‹ V em, da ni bog a t a ž ensk a, ki ima v elik o sinov , niti ni r e vna tis t a, ki jih ima malo , ampak je bog a t a tis t a, ki ima v obilju Bo žjo dobr o v oljo.« (LAB 50,5; Jac ob son 1996, 72, 176) Hanina pesem se v LAB 51,3-6 poja vlja v is t em k on t ek s tu k ot s v e t opisemsk a r azličic a po Hanini pos v e titvi Samuela v s v e tišču v Šilu. T a r azličic a je r az širjena v pr o zni obliki. Njen ž anr se bolj ujema z ž anr om opor ok e k ot z z ah v alno himno. Hana na z ače tk u v se nar ode in kr aljes tv a po v abi, naj bodo po z orni na njen glas, k er je bilo njenim us tnic am nar očeno , naj pojejo h v alnic o Gospodu. Hanin nag ov or 492 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 v sebuje v eč nauk o v , ki k až ejo na ključne t eme, ki so bile z a pis a t elja pr v eg a s t ole- tja t er z a njeg o v o v er sk o in k ulturno ok olje pomembne. Gr e z a t eme v ods tv a Bog a z a iz v oljeno ljuds tv o – t ak o z a posame znik e k ot tudi sk upnos t – sk o zi t e žk e č ase v z g odo vini; sklice v anje na z a v e z o , ki jo je Bog sklenil s s v ojim ljuds tv om; t er esha- t ologijo , idejo o k ončni usodi člov eš tv a ob k oncu s v e t a. Joan Cook na v aja: »Njene besede širijo pomen smrti v mos t med pr e t eklos tjo in prihodnos tjo. T o je tr enut ek, ki določ a življenje posame znik a, k o Gospod sodi hudobne ž e, jih ob sodi na t emo in smrt, pr a vičnim pa izk až e usmiljenje in jih nagr adi z lučjo in življenjem. V esha t ološk em smislu t ema pomeni z apor , medt em k o s v e tloba pomeni s v obodo. T a t ema pa poudarja pomen z v es t obe z a v e zi, ne le z a t o življenje, t em v eč tudi z a prihodnje. Hkr a ti pa jasno pok až e, da ima- jo dos t op do znanja o t em, k ak o živ e ti pr a vično , v si.« (1999, 68) 6. Hanina hvalnica iz 1 Sam 2,1-10 v Targumu prerokov Targum prerokov, s t andar dni ar amejski pr e v od Pr er ok o v , je najv erje tneje nas t al v Judeji in se je oblik o v al v eč s t ole tij – z z ače tk om ok oli le t a 135 v P ales tini. Le t o 135 o značuje k onec drug e judo v sk e v ojne, ki je bila v judo v ski z g odo vini pomem- ben dog odek in je na judo v sk o sk upnos t in k ultur o v tis t em č asu močno vpliv ala. Pripo v ed o Hani v t em t ar gumu izhaja iz s v e t opisemsk e Hanine z ah v alne pesmi (1 Sam 2 , 1 -1 0 ), v e ndar pr e v ajale c t o pe se m dr am a tič no r az šir i, da bi jo pr ir e dil z a sk upnos t sinag og e iz obdobja po iz gnans tvu. Hanina molit e v v t em t ar gumu v se- buje ob se žne doda tk e, hkr a ti pa na v eč načino v spr eminja poudark e. Najpr ese- ne tljiv ejša spr ememba pri poudark u je spr ememba ž anr a iz himne v apok alip so. Joan Cook ug ot a vlja: »P esnit e v izr až a dv a r azlična č aso vna načina, ki jo delit a na dv a dela, v vr- s tice 1-5 in 6-10. Pr vi del je prib ližno dv akr a t daljši od drug eg a. Pr vi napo- v eduje določena obdobja in dog odk e v z g odo vini Izr aela, drugi pa napo- v eduje in opisuje poslednjo sodbo in njene posledice. T ema tsk o r az širjena pesem k onkr e tizir a in r az širja ob seg Bo žjeg a g ospos tv a. Geogr a f sk o se r az- širi t ak o , da vključuje Izr ael in g eheno , č aso vno pa se r az širi t ak o , da vklju- čuje t o in naslednje življenje. /…/« (1999, 79) 18 Dr ama tično r az šir je ni vr s tici 4-5 v z or cu pr e obr a t o v v s v e t opise msk i Hanini mo- litvi sledit a le t ema tsk o , pri t em pa se splošni s v e t opisemski v z or ec k on tr as t ov spr emeni v v z or ec k on tr as tne usode Izr aelo vih so vr ažnik o v in usode Izr aela. S v e- t opisemsk a pesnit e v v pr vi vr s tici upor ablja besedo ‚so vr ažniki‘ , t ar gum pa v vr s ti- c ah 1-5 om e nja Filis t e jce , asir sk e g a k r alja Sanhe r iba, babilonsk e g a k r alja N e buk a- dne z arja, kr aljes tv a diadoho v in Hamano v e sino v e, Mor dohaja in Es t er o t er Rim. 18 V t em k on t ek s tu ‚gehena‘ pr eds t a vlja kr aj, kjer bodo po Bo žji sod bi k azno v ani hudobni. Iz vir a iz hebr e- jsk e z v e z e gey’ hinnom k ar pomeni ‚dolina jok anja ‘ . V judo v ski esha t ologiji je g ehena pos t ala simbol z a kr aj Bo žje k azni. Gl. Riber a 1985. 493 Irena Avsenik Nabergoj - Čudežne poti do materinstva V Targumu prerokov je Hana pr eds t a vljena v v ečplas tni vlogi: ne samo k ot z v e- s t a ž e na, k i se v e se li s v oje g a m a t e r ins t v a, t e m v e č tudi k ot pr e r ok inja. N e sla v i do- se ž enih zmag – napo v eduje Bo žjo v ojašk o moč in sodbo t er uči o življenju po smr- ti. Ni al u zi j n a n er o d o vi tn e ma t er e k o t p o same zn i ce. P o memb en p o l o ž aj Han e v Targumu prerokov odpir a vpr ašanje, ali je judo v sk a sk upnos t v rimsk em č asu na ž ensk e r es gledala k ot na učit eljice in pr er okinje. Drugi del Hanine molitv e, ki je z apisan v Targumu prerokov (vr s tice 6-10), se s s v e t opisemsk o Hanino molitvijo ujema bolj k ot pr vi del. Besedilo iz univ erz alne č as o vn e p er s p ek ti v e, zn ači l n e z a s v e t o p i s ems k o b es ed i l o , p r eh aj a v es h a t o l o š k o per spek tiv o , ki opisuje Bo žje posr edo v anje ob k oncu č aso v . V t em k on t ek s tu Bog pr eobr ač a blag os t anje in mor alno usodo ljudi – t ak o v sedanjos ti k ot v prihodno- s ti. V r s tice 6-8 sledijo osnovni s truk turi s v e t opisemsk eg a besedila in ohr anjajo an tit e tične par e, ki poudarjajo Bo žjo odločenos t obrniti usodo hudobnih in pr a- vičnih: »6. V se t o so mo g o čn a Gospodova d el a. ki j e mo g o čen n a s v e tu . On usmr- ti in g o v ori t ak o , da o živi; on spravi dol v šeol in je tudi pripr a vljen spraviti gor v v ečno življenje. 7. Gospod dela revne in bogati; ponižuje, pa tudi povzdiguje . 8. Uboge dvigne iz prahu, iz gnoja povzdigne uboge, da jim pomag a pr e- biv a ti s pr a vični mi, poglavarji s v e t a; in jim z apiše prestole slave, k ajti pr ed Gospodom se r az ode v ajo dejanja člo v eških sino v . Z a br e zbo žne je spodaj us t ano vil g eheno. Pr a vičnim ‒ tis tim, ki delajo po njeg o v em dobr em ok u- su ‒ pa je določil s v e t. 9. T elesa s v ojih služ abnik o v , pr a vičnih, bo zadržal stran od g ehene. Hudob- ni pa bodo v geheni hodili v temi, da bi se r az v edelo , da ni nik og ar , v k a t e- r em bi bila tr dnos t, ki bi imel pr a vic o do sodneg a dne.« (Sperber 1959, 97) T ar gum besedilo iz virnik a v luči esha t ološk e in t erpr e t acije Bo žjeg a delo v anja pr ecej pri r edi. V vr s tici 6 dodaja motiv v ečneg a ži vl jenja (Harri ng t on i n S aldari ni 1987, 106). Besedilo r az širja ob seg Bo žjeg a delo v anja, ki pr eseg a z emeljsk e meje in se r az- t e z a v podz emlje z a hudobne. Pr eseg a tudi č aso vne meje z g odo vine in se r azt e z a v v e čno življe nje z a pr a vične . Usoda pr a vičnih in krivičnih bo določena na dan po- slednje sodbe. V r s tic a 8 tr di, da so pr a vični, ki bodo nagr ajeni, r e vni in ubogi, ki se z anašajo na Bo žjo ‚dobr o v oljo ‘ , medt em k o so z a vrž eni hudobni tis ti, ki se z ana- šajo na las tno moč. 7. Sklep Analiz a biblične pripo v edi o Hanini s tiski z ar adi ner odo vitnos ti in njene z ah v alne pesmi po čude žnem Bo žjem po segu v njeno življenje – v dobr o Izr aela v obdobju pr ed v zpos t a vitvijo monarhije (1 Sam 1‒2) –, por očilo o Je zusov em otr oš tvu v 494 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Luk o v e m e v ang e liju (Lk 1 ‒2 ) t e r dv e pr ir e dbi pr ipo v e di o Hani v obdobju r im sk e vlada vine r azkriv ajo pomembne podobnos ti in r azlik e v prik az o v anju ok oliščin in vlog e osr ednjih ž enskih lik o v . Prik az ana je in t er ak cija Bo žje in člo v ešk e v zr očnos ti, ki pa ni v v seh primerih enak a. Hana je pobudnic a pr ošnje na ja vnem kr aju in ob ja vnem č asu, s v ojo pr ošnjo po dkr epi z z aobljubo , da bo sina vrnila Gospodu – in ob pr a v em č asu s v ojo z aobljubo tudi izpolni. P o Luk o v e m e v ang e liju v si dog odk i, po v e z ani z Je z uso v im spoče tje m , r ojs tv om in otr oš tv om, iz vir ajo neposr edno iz Bo žje v olje in delo v anja – Je z uso v a ma ti Ma- rija pa je pr eds t a vljena k ot skr omna ž ensk a, ki Bo žjo v oljo spr ejema v vlogi ponižne ‚ Gospodo v e dekle ‘ . V naspr otju s t ekmo v alnos tjo , ki jo med Hano in P enino opaz imo v 1 Sam, Lu- k o v a pripo v ed o Je z uso v em otr oš tvu poudarja sodelo v anje in medsebojno pod- por o med Marijo in Eliz abe t o. V po znejših prir edbah Hanine pripo v edi se medt em t ema ner odo vitnos ti nek olik o pr eoblik uje. Izpos t a vljeno je dos t ojans tv o Hane k ot ž ensk e, ki v s v oji s tiski z aupa v Bog a in ima pogum, da se s pr ošnjo obrne nanj. Hana je prik az ana k ot močna ma ti, ki ima do s v ojeg a otr ok a poseben odnos – k ar je po v e z ano z njeg o v o vlog o v sk upnos ti izr aelsk eg a ljuds tv a. Oba biblična modela ma t er e, ki ji je Bog dodelil posebno poslans tv o (1 Sam 1‒2 in Lk 1‒2), izr až a t a pr eprič anje, da z g odo vino iz v oljeneg a ljuds tv a usmerja Bog – in z a s v oj odr ešilni načrt s v obodno izbir a sodela v ce med ponižnimi služ abniki in služ abnic ami. T oda s v e t opisemsk a Hana, ki z Bo žjo pomočjo išče izboljšanje s v o- jeg a pol o ž aja v družini in s v e tišču v Šilu, se od Marije v Luk o vi pripo v edi o Je z uso- v em spoče tju, r ojs tvu in otr oš tvu r azlik uje. Luk o v a pripo v ed namr eč izr až a pr epri- č anje, da je no v ous t ano vljeno nebešk o kr aljes tv o neločljiv o po v e z ano s posebnim s t a tusom Izr aela med v semi nar odi, k ar omog oč a odr ešit e v v seh ljuds t e v . V L AB se Bo žj e d el o v an j e i z o mej en e č as o vn o s ti r az š i ri v n es k o n čn o s t v ečn o s ti , ki je po v e z ana z n ap o v ed jo k o nčn e sodb e nad n epr a vi čn i mi vl ad arji i n n ji h o vi mi žrtv ami. V o z adju je očitno z a tir anje ljudi pod rimsk o vlada vino , ki je ponujala malo mo žnos ti z a nagr ade v t e m živ lje nju. V Targumu prerokov pa pr e v ajale c biblično besedilo o Hanini pripo v edi dr ama tično r az širi, da bi vključil pr ejšnje odr ešilne Bo žje po seg e v z g odo vino Izr aela. T ak o se v ospr edje pos t a vlja motiv spomina na pr e t ekle dog od k e, ki so pos t a vljeni v šir šo per spek tiv o univ erz alne z g odo vine od- r ešenja. V se š tiri dok umen t e po v e z uje osr ednja t ema – v er a v Bo žjo moč, sočutje in pr a- vičnos t. T a t e ma, k i ošabne vladar je ž e v osno vi z a vr ač a, po v z diguje pa ubog e in z a tir ane, sodob ne br alce mor da nag o v arja najbolj sug es tivno. V abi jih, naj pripo- v ed u jejo p ri p o v ed o Han i , d a b i o p o z o ri l i n a so d o b n e r azmer e z a tir an ja ž en sk i n drugih r anljivih sk upin v družbi . S t em bi lahk o prispe v ali k pr eoblik o v anju z g odo- vinsk eg a t ok a iz sužnos ti v seh vr s t v s v obodo Bo žjih otr ok. Hana, k ot jo po znamo iz S v e t eg a pisma, je simbol pogumne ž ensk e, ki se v s v o- ji s tiski obrne na Bog a in s v ojo obljubo z v es t o izpolni. V endar pa Marija, Je z uso v a ma ti, t o vlog o pr ese ž e. Izbr ana je bila z a Bo žjo ma t er – ne na podlagi s v oje las tne pobude, t em v eč Bo žje odločitv e. S ponižnos tjo spr ejme s v oje posebno poslans tv o 495 Irena Avsenik Nabergoj - Čudežne poti do materinstva k ot Bo žja ma ti, obenem pa pon udi podpor o tudi s v oji sor odnici Eliz abe ti, ki je ž e v le tih. Marijin obisk pri Eliz abe ti je t ak o lahk o r az umljen k ot posebno znamenje solidarnos ti. V č asu rimsk e dobe je judo v sk a sk upnos t Hanino pripo v ed iz 1 Sam 1‒2 ak tua- lizir ala in jo vključila v s v ojo življenjsk o s truk tur o t er prič ak o v anja o mesiji in esha- t o l o ški h č asi h . Han a, k o t j o p r ed s t a vl j a L AB , j e u či t el j i c a, ki l j u d em k až e, k ak o ži- v e ti, in jih spodbuja, naj se z anašajo na nagr ado po smrti. Hana, k ot jo pr eds t a vlja Targum prerokov, utrjuje v er o v nespr emenljiv o Bo žjo dobr ot o , ki podpir a vse z v es t e. V sak a r azličic a Hanine z g odbe in njene z ah v alne molit v e na s v oj edins tv e- ni način pr enaša spor očilo , ki je t emeljneg a pomena z a v sak eg a posame znik a – poudar ja pom e n v e r e v B o žjo pom oč , soč ut ja do ubog ih in z a tir anih t e r pr a v ič no- s ti, ki z a vr ač a ošabne vladarje. T e t eme so v današnjem č asu, k o se sooč amo z r azl i čn i mi o b l i k ami su žn o s ti i n z a tir an j a t er si p ri z ad e v amo z a s v o b o d o i n p r a vi č- nos t, še posebej ak tualne. Kratice ANET – Prit char d 1969 [Ancient Near Eastern Texts Relating to the Old Testa- ment]. KJV – King James Version: The Authorized English Bible (1611–1769). LAB – Jac ob sen 1996 [Liber Antiquitatum Biblicarum]. NRSV – New Revised Standard Version (1989). SPJ – Sveto pismo: Stara in Nova zaveza 2024 [S v e t o pismo: Jeruz alemsk a iz daja]. Reference Bar-Ilan, Meir . 201 8 . Pr ay e r s b y W o m e n . V : Some Jewish Women in Antiquity , 7 8 ‒ 11 3 . At l a n t a, G A : S c h o l a r s Pr e s s . Bronner, Leila Leah . 1 9 9 9 . H a n n a h ’ s Pr ay e r : R a b- b i n i c A m b i v a l e n c e. Shofar 1 7 , š t . 2 :3 6 ‒ 4 8 . htt ps : / / d o i . o r g / 1 0 . 1 3 5 3 / s h o . 19 9 9 . 0 1 0 3 Caird, George B., in John C. Schroeder . 1 97 8 . The First Book of Samuel . T h e I n t e r p r e t e r ’ s B i b l e 2. Na sh v i ll e : A b i n g d o n . Callaway, Mary . 1986. Sing, O Barren One: A Study in Comparative Midrash . Atlanta, GA: S cholar s Press. Cook, Joan E . 1 9 9 9 . Hannahʼs Desire, Godʼs De- sign: Early Interpretation of the Story of Han- nah . S h e ffi e l d : S h e ffi e l d A c a d e m i c Pr e s s . Dietrich, Walter . 2011. Samuel: 1 Sam 1‒12 . Bibli- s c her Komment ar: A l tes T es t ament viii/1. Neukir - chen - Vluyn : Neukirchener V erlagsgesellschaft. Fitzmyer Joseph A . 1 9 8 1 . The Gospel According to Luke (I ‒IX): Introduction, Translation, and Notes. T h e A n c h o r B i b l e 2 8 . G a r d e n C i t y : D ou bled a y . Grüneberg, Keith N . 20 0 3 . Blessing: Biblical Mea- ning and Pastoral Practice . C a m b r i d ge : G r o v e B o ok s. Harrington, Daniel J, in Anthony J. Saldarini . 1 9 8 7. Targum Jonathan of the Former Prophets:Introduction, Translation and Notes . T h e A r a m a i c B i b l e : T h e T a r g u m s 10 . Ed i n b u r g h : T . & T . C l a r k . Haupt, Paul . 1 9 0 4 . T h e Pr o t o t y p e o f t h e M a g n i fi- c a t . Zeitschrift Der Deutschen Morgenländi- schen Gesellschaft 5 8 , š t . 3 : 6 1 7 – 6 32. Horst, Peter Willem van der . 1 9 8 9 . Po r t r a i t s o f W o m e n i n P s e u d o - Ph i l o. Journal of the Study of Pseudepigrapha 5 :2 9 ‒ 4 6 . h tt p s: / / d o i . o r g/ 1 0 . 1 1 7 7 / 09 5 1 8 2 0 7 8 900 3 00 5 0 3 Jacobson, Howard. 1 9 9 6 . A Commentary on Pseu- do-Philo’s Liber Antiquitatum Biblicarum: With Latin Text and English Translation . Kö l n : B r i l l . 496 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Koehler, Ludwig, in Walter Baumgartner . 1 9 9 6 . The Hebrew and Aramaic Lexicon of the Old Testament . Z v . 3 . Kö l n : B r i l l . Köhler, Ludwig. 1 9 5 7 . Old Testament Theology . Pr e v e d e l A . S . T o d d . Ph i l a d e l p h i a : T h e W e s t - m i n s t e r Pr e s s . McCarter, P. Kyle Jr. 1 9 8 0 . I Samuel: A New Tran- slation with Introduction, Notes & Commenta- ry . T h e A n c h o r B i b l e 8 . G a r d e n C i t y : D o u b l e - d a y. McKeown, John. 201 4 . T h e O l d T e s t a m e n t C o n- t e x t . V : God’s Babies: Natalism and Bible Inter- pretation in Modern America , 10 9 – 1 4 4 . C a m- b r i d ge : O p e n B o o k P u b l i s h e r s . Meyers, Carol, ur. 20 0 0 . Women in Scripture: A Dictionary of Named and Unnamed Women in the Hebrew Bible, the Apocryphal/Deuteroca- nonical Books, and the New Testament . C a m- b r i d g e : W illiam B . E e r dm ans . Olsen, Steven L. 2 0 1 7. B i r t h a n d C a l l i n g o f t h e Pr o p h e t S a m u e l : A L i t e r a r y Rea d i n g o f t h e B i b l i c a l T e x t . BYU Studies Quarterly 5 6 , š t . 1 :7 – 4 4 . Osredkar, Mari Jože. M o l i t e v ko t izr az p r e p ozn a - v a nj a B o žj e p r i s o t n o s ti. Bogoslovni vestnik 8 3, š t . 1 : 9 ‒ 20 . h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 3 4 2 9 1 / bv 2 0 2 3 / 0 1 / o sr e dk ar Palmisano, Maria Carmela. 202 3 . Ru t: r i t r a tt o d i ‘ u n a d o n n a d i v a l o r e ’ s t r a n i e r a n e l c a n o n e e b r a i c o. Edinost in dialog 7 8 , š t . 2 :5 1 ‒ 6 8 . h tt p s : / / d o i. o r g / 1 0 . 3 4 29 1 / e di n o s t / 7 8 / 0 2 / palmisano Penner, Jeremy . 201 2. Patterns of Daily Prayer om Second Temple Period Judaism . St u d i e s o n t h e T e x t s o f t h e D e s e r t o f J u d a h 10 4 . B o s t o n : B r i l l . Perdue, Leo G. 1 9 97 . Families in Ancient Israel . L o u i s v i l l e : W e s t m i n s t e r J o h n K n o x Pr e s s . Pritchard, James B., ur. 1 9 9 6 . Ancient Near Ea- stern Texts Relating to the Old Testament . 3 . izd aj a . Pr i n c e t o n : Pr i n c e t o n U n i v e r s i t y Pr e s s . Ribera, Josep . 1 9 8 5. T h e I m a ge o f t h e Pr o p h e t i n t h e L i g h t o f t h e T a r g u m J o n a t h a n a n d J e w i s h L i t e r a t u r e i n t h e Po s t - B i b l i c a l Pe r i o d . V : Proce - edings of the Ninth World Congress of Jewish Studies. Z v . A , The Period of the Bible , 1 27– 1 3 4 . J e r uz a l e m : W o r l d U n i o n o f J e w i s h St u d i e s . Schürmann, Heinz . 1 9 6 9 . Das Lukasevangelium: Erster Teil . H e r d e r s t h e o l o g i s c h e r Ko m m e n t a r zu m N e u e n T e s t a m e n t 3 . D u n aj : H e r d e r . Skralovnik, Samo . 202 2. T o b i t ʼ s Pe n i t e n ti a l Pr ay e r . Edinost in dialog 7 7 , š t . 2 :2 6 5 ‒ 2 9 1 . h tt p s: / / d o i . o r g / 1 0 . 3 4 29 1 / e di n o s t / 7 7 / 0 2 / sk r al ov n i k Speiser, E. A. 1 9 8 2. Genesis: A New Translation with Introduction and Commentary . T h e A n- c h o r B i b l e 1 . G a r d e n C i t y : D o u b l e d ay . Sperber, Alexander . 1 9 5 9 . The Bible in Aramaic Based on Old Manuscripts and Printed Texts. Z v . 2, The Former Prophets according to Tar - gum Jonathan . L e i d e n : B r i l l . Sveto pismo: Stara in Nova zaveza . 202 4 . J e r uz a- l e msk a i z d a j a . L j ub l j an a : S l ov e nsk a š k o fov sk a ko n f e r e n c a ; Z a l o ž b a D r u ž i n a . Weiss, Avraham. 1 9 9 0 . Women at Prayer: A Hala- khic Analysis of Women’s Prayer Groups . H o b o- ke n : K t av . Westermann, Claus. 1 97 8 . Blessing in the Bible and the Life of the Church . Pr e v e d e l Ke i t h C r i m . Ph i l a d e l p h i a , P A : F o r t r e s s Pr e s s .