p J? *'"»•. J ^ >» wtwom amp wmnw) wren nun (Bo. mo) atoobop »t rmm iwoiowwbi i«', ™itn»post office or new tore.«, t.»r Or«* oitfcoriMiiMi. a. b. g.m. w GLAS NARODA t £ vJJLi^u i. i riiiv/i/ii. ~ rrr, * '°°"mJtTO Uto - T-°° H_Iiat slovenskih delaycer t AmerihL__I 7»000 "" I TELEFON: 387« COETLAHDT. Entered M Second Olui Hetter, September 21, 1903, it the Poet Office at Hew York, M. 7, ante the Aet of Congrm of Marofa 3, 181». TELEFON: 4887 00BTLAHDT. HO. 275. — STEV. 27ft. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 22, 1920. — FONDELJEK, 22. NOVEMBRA, 1920. VOLUME ffV'll — LETNIK XXV11L BELGIJA HOČE VOJAŠKO SILO ZA U60 SENATOR LA FONTAINE JE VLOŽIL PRI LIGI RESOLUCIJO. KI DOLOČA MEDNARODNO ARMADO 8 ŠTABOM. — ČAS ZA &AZ0R02ENJE BAJE ČE NI PRIŠEL. Ženeva, ftvira. JM. no-« n bra. — Senator Henry La Fontaine, belgijski stavili mirovno pogodbo v Versailles, dobro zavedali t«*«a. — V klavzuli ki >-e peča z razorožen jem, se izrecno t iasi. da je »»-ha o1h.*-o/»»vanje* skrčiti. Svet mora priti do prepričati i«, a Fontaine a je sledil sklepu zborniee Lige. da je absolutno potrebno staviti čete na razpolago v poljsko-litvinskem športi. Njegova prošnja, da ae da Ligi na razpolago oborožene čete, je bila deležna podpor*.- eele zborniee, vključno zastopntse Francije. Za kij i h'-no zborovanje v tem tednu so znaeile debate glede raz-11, n i it predmetov, meti katerimi se je nahajal tudi predlog, da se sprejme španski jezik kot nadaljni ofieijelni jezik sveta Lige naslov.__ HARDING NA POTI V TROPIC NE KRAJE. Na krovu pa mika Parismina, 21. novembra. Na poti po mirnem ] morju je dospel parnik Parismina j ki ima tta krovu bodočega predsednika Združenih držav, na polo- j vieo ]x»ta na tvojem potovanju , iz New Orleansa v Panamo, kjer j ] m» bo predsednik prvikrat ®atavil'. na svojem potovanju v Južno Ameriko, Z izjemo lahkega dežja ter ( srednjega vetra, katerega je ved-no pričakovati v Yucatan kanalu, ^ je bilo |Kkt«>vanje doaiedaj nadvse ugodno in odlični potnik je preži- ' vel skoro ve« svoj čas s čitanjem ! ter Sprehajanjem po krovu. Njegova žena je ostala v s%*oji ' kabini, na priporočilo zdravnika, (ilasi ae, da ni ravno bolna, ker i-ma m* vedno dober tek, da pa ji je zdravnik nujno priporočil poči- | tek. (Mahijena in razburjena je . ^ sled dogodkov zadnjega časa in j MOONEY U SE OBETA PROSTOST. Obstaja možnost, da bo Tomaž i*o;>ney, ki je bal obsojen na do- ] m rt no ječo, ker se je navalilo an j krivdo radi eksplozije v ;«in Francisco, izpuščen na prole noge. Mooney je stavil pred-og za nov proee* in državni »ravdnik Brady jc izjavil včeraj: — Ce bo vod i it-e dovolilo nov »roces za Mooney-a, bom najbrž tavil predlog, da se zadevo po-lači ter izpuhti Moony-« iz ječe. Irady je naslednik državnega ;ravdnika Ki« kerta, ki je bil baje ovdeležen pri zaroti delavskih oditeljev, ki je imela za posledi-«i obsodt»o Mooney-a. essi m asss ess ^ oes ►rav poaebno je uplival nanjo si-ajni sprejem, katerega je bil de-ežen njen mož v New Orleansu. Pranara dobre, koniH tasta vročili denar a postati trstori krilili pa zi vožaji Osta. Sedaj Ihte« t la« —faloioaU b aloraba, vitk Mi postat hitro hocat, M »Ud* na avojeca bližaje^a. Bui avenij« in snM nI bankirji mUjo pcvaod, kakor gobe po dtfju. V teh ftaath m a ta vi jo ▼ denarnem pronetn nepričakovane aa preke at an m iaknionha in pr—notnim tvrdkam; kako bo pa — r.etaknŠenia aačotnikom niffii iapolnifti mjo now I valjana obli« bo, Jo valiko vpraAanJe Nate denamo poAUjatra m andnjl fina po nori greni ln na mm ^PUI^Mol M™1™ T daT*13 ^ i ^Vtemj m« vntanU an poBJatr« jncoatavnMkik Km »o al« 300 kron ____ $3.85 1,000 kron ____ % 8£0 400 kron---- $SM 5,000 kron. .... $43.00 m km .... $4.40 10,000 kron .... $83.00 ▼rada—> dannrjn nadaj nI aftahaa. aaanja m ToOcrat naprttn kovano^ la toffm rnaLogra nam ni aiofo8a podati natančne mam vsa ▼ roka. IwWlilDBft111 * 9mwmi Mommy OHm, SB pi Tniii Frank Onksor. Bivši kralj Konstantin, ki nameriva znova r a sesti grški prestol. ANGLEŠKA VLADA BO ZDRUŽENJE AVSTRIJSKE PRIZNALA BOUŠEVIKE REPUBLIKE Z NEMČIJO Ang-lija namerava priznati boljše- Slovo za Hartmana je dalo priliko vike v trgovinski pogodbi. Imeno- za demonstracijo. Zadeva mirov-vanje oficijelnih agentov. ne pogodbe. Washington, D. C. 21. novembra Po mnenju uradnikov državnega departmenta se bo dejanski priznalo rusko sovjetsko vlado od strani Anglije potom predlaganega trgovinskega dogovora med obema deželama. Kopija tozadevnega dogovora je dospela v roke državnega departmenta. Predlagani dogovor, ki obstoji iz desetih členov, določa ne le imenovanje enega ali več oficijelnih agentov, ki bodo vršili svoje pošlo v Rusiji, ne da bi bili izpostavljeni aretaciji, temveč določa tudi i-menovanje agentov, ki bodo imeli pravico diplomatičnih zastopnikov da vizirajo potne liste ter so v stiku z domačo deželo potom šifer In tajnih brzojavnih poslanic. Nadalje se določa, da bodo smeli kurirji teb zastopnikov potovati z zapr-ilmi koveegi, ne da bi bila prtljaga izpostavljena prelskanjti od strani oblasti. . V predgovoru se glasi, da je nujno potrebno ustanoviti trgo-, vinske odnošaje med obema deželama in sieer na korist vseh prizadetih in da pomenja sedanji dogovor le predgovor h končni mirovni pogodbi, ki bo sklenjena v do-glednem času. Prvi člen določa, da se uveljavi dosedaj prekinjene trgovske odno-saje med obema deželama z ozirom na vse mogoče predmete a z izjemo orožja in munieije. Drugi člen določa, da morajo biti deležne ladje obeh dežel v vseh pristaniščih istih pravic in udobnosti, ki so uveljavljene med prijateljskimi narodi v njih trgovinskih odnošajih. Ta dogovor kaže, da je bila Anglija prva, ki je spoznala bed as točo bojkotiranja sovjetske Rusije in njenemu vzgledu bodo sedilt kmalu tudi drugi narodi, a seveda šele potem, ko bo premagano na-sprotstvo kapitalističnih krogov. PREONO SE ODLOČITE ----I za svojo družino sorodnika ali prijatelja naroČiti vozni liatek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik aam kupi, pišite najpr-vo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko 83 OoUaiH Tolfi H« T« -- » Berlin, Nemčija. 21. novembra. Poslovilni obed. katerega so priredili včeraj zvečer profesorju Lu-do Ifartmanu, avstrijskemu poslaniku v Berlinu, ki se vrača na I>u-oaj. je predstavljal priliko za 'jako veliko demonstracijo v prilog 7.vezi Avstrije z Nemčijo. Slavnosti se je udeležil tudi nemški kancelar Fehrenbach v I spremstvu članov svojega kabineta ter odličnih zastopnikov delavstva in industrije. Ijoebe, soeijalistični predsednik 'nemškega parlamenta, je izjavil v svojem govoru, da vse nemške stranke podpirajo stremljenje Hartmanna, da se obe deželi čim-preje združita. Tudi Ilart man n je govoril ter !rekel, da je treba razveljaviti državne črte, katere je ustvaril im-perijalizem. Ovira stare Avstrije je izginila in edinole idealisti sanjajo o podonavski fedeaciji. Bedasto je od državnikov, ee nočejo priznati naravnih meja narodov. Oil pomoč pa imajo v ljudskem glasovanju in tega se bodo tudi poslti-|žili. DEHARinB POftUJATVB ^ ISTRO, Hi GOBlfeKO V VOTKAVJBKO. Izvršujemo denarna IzdUBi popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro pc •cli Istri, na Goriikem in tudi na Notranjskem, po osemljn, ki jf zasedeno po italjanaki armadi VSeraj smo računali za pošilja tve italjanskih lir po aledešD «*enak: 50 lir .... $ 3.50 100 lir ---- $ 4.40 300 lir .... $12.80 500 lir .... $21.00 1000 lir____$40.00 Vrednost denarjn aedaj ni atal oa, menja ao večkrat nepričako rano; la tega razloga nnm nI aao goie podati natančno osno vsa mi ko nnm poaiani donar doapo v roka. Dsmt nnm Jo porfnti nnjbalj p« M Hoaty Ordar. a VO Vow York 3nok Dnft. Mo^mk Bokoo^ KRVAVA NEOEUA V IRSKEM MESTU i — r Pocestni boji — Veliko mrtvih 1 in ranjenih. — Mera trpljenja irskega naroda je dopolnjena. Dublin, Irska, 21. novembra. > "Black and Tan" moštvo je na- < padlo danes množico, zbrano pri; i nogometni igri, ter je pričelo stre-'i ljati v irn-so gledaleev. Nastala Je panika. Poroča se. da je bilo tri- j deset oseb ubitih in mnogo ran- < jenih. V C roke parku je bilo zbranih i okoli 15.000 oseb, ki so opazovale ( ! nogometno igro, katera se je vr- j nila me«i kluboma "Tipperarv** in ] dubl nskini klubom. Mahoma pa je vdrlo skozi oba vhoda moštvo 3 | Back and Tans" v park, nakar )je pričeo streljati na nič hudega • slutečo množico. ; Neko uradno poročilo naznanja,' Ida je bilo tekom vnaprej priprav-i J jeni h napadov na vojaške Častni- ] jke ter na bivše častnike v različ- ' jnih mestnih delih ubitih 14 oseb, 1 šest jih je pa bilo ranjenih. Po mestnih ulicah so pričele ta- 1 koj patrulirati močne vojaške straže, ki so pričele strejati s svo- -'jimi puškami, da razženejo jud-i! ske množice. Napadi na .vojaške častnike, ki so bili napadeni v 1 svojih stanovanjih, so se izvršili ] ob devetih dopodne. j: j V nekem slučaju sta bila vjeta 1 dva moža od "Black and Tan", ko 1 Sta bila ravno na potu k svojim tovarišem. Razjarjena množica ju je na mestu ubila. Med ubitimi sta tudi dva častnika - avditorja. Zgodaj zjutraj je bil obstreljen »v svoji postelji kapetan Fitzgerald. Enaka usoda je zadela tudi dva ! nadaljna oficirja v njunem stano- : vanju na Pembroke St.; oba sta bila smrtnonevarno ranjena. Troje mož, ki so bili osumljeni, da so agentje tajne službe, je bilo napadenih in ustreljenih. V Gres-ham hotelu sta bila ubita dva Častnika v boju z ljudmi, ki so najbrž pripadali "Black and Tans" skupini. Na Mount cesti so nili u-streljeni trije možje. V splošni zmešnjavi, ki je vladala na Mount St., so prihiteli na lice mesta možje "Black and Tan" skupine. Takoj se je vnel vroč boj med njimi in irskimi prostovoljci. Tekom boja je bilo na obeh straneh nekaj ubitih in ranjenih. Nogometna igra se Je vršila nekako 15 minut, ko je dospela na lice mesta policija. Policisti so obkrožili park, razpostavili strojne puške, nato pa vdrli v park. Najprej so pričeli streljati v zrak in ifffcd množico je nastala panika. Nato pa je pričela policija od vseh strani obstreljevati množico. ' Po uradnem iz vest ju je odšla po licija v park, da preišče množico, kajti oblasti so izvedele, da je med ljudmi v parku tudi nekaj o-seb, ki so se baje udeležile dopoldanskih izgredov. Isto poročilo nadalje navaja, da je bilo ▼ parku deset oseb ubitih. Na prostoru so našli nato, ko se je množica razšla nič manj kot trideset revolverjev. Neki očividec pripoveduje- da so pričeli možje "Black and Tan" skupine, ki so bili od množice zasmehovani, takoj streljati v ljudsko maso. Isti očividec je videl, da je padlo tekom streljanja preko trideset oseb. Kmalu nato so se pojavili nad mestom aeroplani. Povsod je bilo slišati govorice, da se bodo nemiri ponoči najbrž ponovili. IB53IBS3IBS9 ZDRAVSTVENO STANJE BIVŠE KAJZEBICE. Haag, Holandsko, 21. nov. — Bivši nemški kraljici Avgnati Viktoriji se je zadnje dni zdrav-stveno stnje jako poslabšalo. Včeraj je dospel k nji am Adalbert ■ avojo ženo, i FRANCOSKE BOJNE |iDJE OBSTRELJUJEJO RUSE HLAC08KE BOJNE LADJE SO OBSTRELJEVALE TEODOZUO J POVRAČILO ZA STRELJANJE BOLJ&EVIKOV NA FRANCO >KE LADJE Z BEGUNCI NA KROVU. — STRA&NA USODA WRANGLOVTH VOJAKOV. Carigrad, Turčija, 21. novembra. — Teodozija. ki leži na iztočnem koncu polotoka Krim, je bila Izpostavljena obstreljevanju fran-■oskih bojnih ladij in sicer v povračilo na streljanje boljševikov la francoske torpedne rušilre. ki so imeli na krovu begunce. Dva nornarja na francoskih ruailcih sta bila ranjena. General Wrange! jj imenoval (H admirala Kupetova vrhovnim poveljnikom ruskega bj-odovja v Črnem morju. Ruske bojne la-Ije imajo razvito francosko bojno zastavo. General Wrangel je izjavil v petek, da sta on in njepova arkada pripravljena takoj zopet pričeti z bojem, da. pa ni še odločen rleac njegovega bodočega teka. Ladja generala Wrangla je zasidrala v Marmarskera morju, a on se noče izkrcati, ker trdi, da hoče de-■ti vse težkoče z begunci vred. Prizor na krovu ladje generala "Wrangla je prav tako sijajen iot žalosten. Njegovi častniki nosijo raztrgane uniforme, d očim tjili prša pokrita z različnimi redovi. General Wrangel sam ti.'-i s»-. edno v svoji črni kozaški uniformi. — Storil sem vse, kar je bilo čioveško mogoče in moja vest je [ista, — je rekel. — Moje čete so bile poražene čele po šestih obup »ih napadih šestih sovjetskih armad. Zavrnile so napade 28 divizij er se umaknile šele potem, ko so bile popolnoma izčrpane. P. naj )olj junaškem odporu so padle nazaj proti obali, zasledovane od joljševiške kavaleri.je, ki je prodirala v južni smeri. Na »a način so noje čete omogočile izpraznenje Krima. — Naša skupna s;ila je znašala 270.000 mož in ena t retina teli ic bila uničena od boljševikov. Pustili smo za »eboj 15.000 mož. ki »o bili vsi invalidni. — Rusija ne more ostati bo!jše\iška. Dežela je obubožana. De-avci stradajo in km*te se ropa neprestano. Raz*nt.e so take, da je pričakovati skorajšnjega poloma. Boljševizma re podpira inssa ru-kega naroda, sedaj pod kontrolo terorja, ki je popolen. Nikdo si ne ipa upirati se brez pomoči od zunaj. Absolutno bistveno jc zopet-io ustanovljenje demokratične vlade. IZ.Lt 1NU rUlUVANJt SENATORJA HARDINGA Na člane trgovske zbornice je 1-mel jako značilen nagovor. — Poziv na vočjo varnost. I Na krovu parnika "Parismina" 19. novembra. Novoizvoljeni predsednik Haring se nahaja sedaj na svojem izletnem potovanju v Pa-' namo ter bo v torek naslednjega tedna najbrž dospel v Cristobal. Na poti parnika iz New Orleansa pa do izliva Mississippija so od vseh strani pozdravljale parne piščalke vlačilnih čolnov in drugih vozil pamik, s katerim *e je vozil novoizvoljeni predsednik.. Senator Harding je imel včeraj pred svojim od potovanjem, nagovor na člane trgovske zbornice New Orleansa, v katerem je rekel med drugim: — Pametni preudarek ter neomajno zaupanje v republiko sta tekom kritičnega časa zopetnega zgrajen ja po vojni neobhodno po-1 trebna. Najti bo neskončna razo-j čaranja, ki morajo priti kot po j slediea svetovne vojne, a vse je! lahko premagali. Če ne bo narod izgubil svoje glave ter se držal starih kreposti varčnosti, poštenosti in pameti. — Zaupanja polna Amerika, — je nadaljeval senator — utrjena vsled nezaslišnih naravnih virov ter vodena od proste ter narod zastopajoče administracije, to je ideal, katerega moramo ohraniti vedno pred očmi. Nihče ne zahteva, da se stari red stvari zopet vrne. a pri zgradbi novega reda se ne smejo pojaviti nikaka tuja zdravilna sredstva in nikake lepe teorije. Mf>«ii ŠPANSKE ŽENSKE ZA ENAKOPRAVNOST. Madrid, Španska, 21. novembra. Zveza španskih žensk je uvedla veliko kampanjo, katere cilj je enakopravnost pred postavo. Baje so sedanje postave krivične napram ženskam. VENIZELOSOVO POTOVANJE. Mamina, Sicilija, 21. novembra. Pivii grški ministrski predsednik Venizelos je doapel danes sem t svojim spremstvom. Spremlja ga * "" v M* a uw inn i »n UVDU VOJA&KE OBVEZNOSTI L. 1922 - • Pariz, Francija. 18. novembra. Pričenši z oktobrom 1. 1922 bo trajala perijoda vojašhega službovanja. v Franciji samo osemnajst mesecev. Tako je sklenil včeraj francoski ministrski svet. Do tega časa pa bo trajalo vojaško službovanje dve leti, kot je trajalo do sedaj. Ta odlok je rezultat kompromisa, ki ga je priporočal maršal Foch ter s tem dosegel Sporazum meri ono skupino, katero vodi vojni minister Lefevre in ki se zavzema še za nadaljno dveletno vojaško službovanje ter med bolj radikalno skupino, ki je zahtevala, da naj se vojna obveznost zniža. Splošno mnenje vojaških izvedencev je, da osemnajst -,mesečno vajaško vežbanje popolnoma zadostuje za modernega vojaka, zlasti če ima tak vojak dovolj tehničnih veščakov in če je na razpolago dovolj velika zaloga topov, tankov ter ostalih vojnih potrebščin. ZAPUŠČINA GENERALA. Naklonjenost generala Rush Iiawkinsa do živali, ki je napravila iz njega odločnega nasprotnika vivisekcije ali raztelesenja pri živem telesu, je našla izraza tudi v njegovi oporoki, katero je bil sestavil še predno ga je povozil neki avtomobil pred njegovim domom v New Yorku. General je podlegel dobljenim poškodbam. General j« namreč zapustil 00,000 za boj proti vivisekciji, torej proti eksperimentom na živih živali. Zapuščina je znašala nad pol miljona dolarjev. General je bil veteran iz Državljanske vojne. EMMA GOLDMAN SE HOČE VRNHX London, Anglija, 21. novembra. Časnikarski poročevalec Mr. Van-derlip poroča: Na svojem potovanju po Rusiji sem srečal Einmo Goldman, ki je bila pred meseci deportirana iz Združenih držav. Takoj po prvem pozdravu mi je rekla: — Za božjo voljo, vzemite me nazaj v Ameriko. Tukaj mi ni mogoče vec cbstati. 4BS3 tfc HESS BSS9 !WSM "GLAS NAHODA" ItLOVtNIAN DAILY) SLOVUIO PUBLISHIlfO OOHPiVT t*«—W. ._LOUIS BKNCDIK. Tramanr Sudnaw af th« CorgorattM im ......... o« A bova Offlelfi ___■ Ireet. »ereu«a ef MawHtttaw. New York City. H. V._! __________ *Qi— WtfXr tabele »sek gen jgggsjl nedelj »n »finifcov._| C« nta IM «MM M M Aliil IH Ca Nw Vertt M eele tat« «*-SS In Curii |Ul u l«ta B3-M ; ga pa« lete Ca iwMiwt¥u sa celo lato PJS, «• _wji__M pi na_»m , ILAl NARODA I 'lil (Vala« af the People) taM a«wy MHBt tundira «n* KtlUn« _______a«*scrl»tlen yeeHy HM_ A^vtflltifviffit B0f8§fn#fil Mait OH« Prt mt nuifcl kMii DJtra^BuTov preaaJI'L a^alla lL» '»li _1» n*yna.nl, da httr«> n»)d*mo DMlomlka. OLAI NARODA ■ ItrtluM Street. Soroueh of Manhattan. Nt« VM. M. V. Tlapltow: CortUndt VI I m ^^"T^BiTrTl * 1 Upoštevanja vredne besede Hardinga. --I Š. natnr Harding *e je obrnil na južne države, na oni izraziti in n;i« ri» način, ki je bodočemu predsedniku Združenih držav že izza prieetka voliln*- kampanje pridobil toliko priju'eljev in občudoval-rev. Kot prvi vt-r-ji trovor Ilardinyi po njegovi izvolitvi,'zasluži izjava, katero je podal v N»\1' Orleans pred tam t »šn jo trgovsko zbor-j i ■ leo ^ t > 1 • • š 11 o in prav posebno po/oruos*. Snov teira govora je v sedanjih dn«-h, ko j«- opaziti v trvovakein in iiidusf r*jalnem ifcivljertju de-/• !•■ \ • ! i k • m in 11 * ■ 111* i.'pr«-m ri1"-. prav poselmn i'asu primerna. Il.tt !mtr i.•• \ i«l» nik.ik* •_. kr»Mi a prosperitete, temveč le pri- . •"etek nove dobe hlai*r«sfaiija. To f»a se J»o seveda zgodila le pod po-< gojeni, da aki ekstravaganei.! Ka/valhi< kater«' je pusfila za s« l»oj vojna, je treba spraviti na' vran in ItoHoro /i:ra ie naloga. ki je bila in osta.re še danes ona naroda samega. da namreč najde pod dobrim vodstvom rešitev številnih problemov, kojih rešitev je neobhodno potrebne. - Ta republika ne mol*e poginiti ter ne bo poginila. če bo stori! ■ vsakdo svojo dolžnost, — je rekel M't.ator Harding koncem svojega nagovora. " j ---- i ' S • ^ Tako gre eden za drugim. --I Francozi mi poslali k.ir trdi od\strahri. k» je i enkrat padel1 Tijih tovariš in sozarotnik. Venizelos. z. veje, na kateri j*> sedel tako udobno, (»riki narod, ki je politiko tega moža sk>zi par let mirno' prenašal, j«* odiapal vejo, i ;i kateri je vedel in sicer brez vsakega prejšnjega obvestila. Nenaduost. s kater) j»- zadela Venizelosa njegova usoda, je v veliki meri povečala 'trali onih Franeozuv, ki s.» vajeni delati f ran-, eosko politiko. Ali ni narodom, katere so vodili zavezniški držav-, riki ud /muge do zmage; v resim-i nobena vte s\ -ta? ('«• bi edi-, i.ol« VejMzelos postal žrtev tega velikanskega preob ata v razpolo- > ži-njii naroiiov, bi stvar ie šla. V t<» .n- moral vrjeti tr
  • rlan»io sta morala odstopiti. Celo Wilsor. oče Litre narodov, najbolj mogočni v ozkem krogu velesil, je bil za tajen od svojega lastnega naroda ter potisnjen na stran, kot da bi njegova nekdanja veli«"iiia sploh nikdar ne obstajala. Razpoložen je narodov, ki je razvidno iz teh resi uaeij in odsto-„ j,o v, se je moralo izza sklenitve premirja pač izdat no i.-premeniti.' kajtin drugeče bi ti »ospodje š«> v«*dno sedeli n i svo ih stolčkih. j Pretehtali so j., ter jih našli firclahke, te prvfdv '^vnike na' svetovni pozorniei. Narodi, ti*. 1 i oni, so zmagali, prihajajo vedno l. >lj do prepri-• anja. da s»> jih ni povedlo k zmaeri. temveč dri so jih povedli njih voditelji na rob prepada. Dopisi James City, Pa. Bv t;-»«»h. ni kdo se tie oglasi s kakim dopisom v Ulasn Naroda. Ne veni, kaj je temu vzrok. — pa i menda nrste vsi zaljubljeni? Pomčil se je 14. novembra An- < ton Valenčič * gfl«». Matildo 6u-lič. Svadba s»> je vršila na neve- ] »t i nem domu. Da smr» plesali, vam ni treba praviti. Moj želodec je en teden poprej krulil. Čakaj, sem si-itiiidfl, te bom že sfiksall Ko pridem na svadtm, naj prvo dobim špaheo. Potem, ko sedem za i mizo, sem si mislil: fant. zdaj i ifiiaii lep četi*, da m* naloži« pošteno vsake vrste pečenke. Hitro < poseženi na krožnik in spraven i p«*i streho. Potem pa zopet dru- ! gega in tretjega. Moj sitni dee pravi: »laj še. potem ne bo več take »vete prilike. No, ko sem se 1 pošteno najedel, potem pa tiste < žlahtne kcptjire ni hotelo biti ni- i kdar dovolj. Da bi vi vedeli, kako ■ nem hodil domov! Mislite, da vam i bom povedal, ja, kaj Se. ] O delavskih rwmierah ne bom < pi«al, samo toliko vam povem, da < *daj, ko vadijo «ieg, naj le jpovo- i rijo, da i nam bodo prikrajšali I plačo. } * Doadaj smo imeli sajpo pol pro- ; P»" _ [1 [velika in še preeej Upo urejena. ' (Poprej smo moral za vsako malo { reč v Kane: se v is 1 a nas je preeej * stalo, posebno pred prohibieijo. Petru Zgagi na tiho povem, ka- ^ dar prišle kakn slovenska eve tka > iz starega kraja, da jo p*«lje na- ' prej. tla^Tie 1h» tolik«i trubla. Na zdar! s Kden. ki piš** s tremi križi. ; i Chicago, IU. Tukari v Chieagi nam d»>sedaj 3 še dobro ^re z delom, seveda, ve-'' like cene pa le pomalem padajo. ' Veseli smo pa. ker *e nam bliža 1 dan veselja. I>ne novembra bo'i nam zoj»et Slovenski Delavski So- • kol priredil lep javni nastop s te- , J lovadbo, kjer bodo čvrsti Sokoli. 1 kakor tudi vrle naše Sokolice po- 1 kazale lepe vaje. Nastopil bo ob-[< enem tudi moSki in ženski nara-'i ščaj. S]x>ufladanski sokolski na-|l stop nam je pokazal, da naš na- i ropoldne v Pilsem Audito-riumu na Blue Island Ave. in 18.; cesti. Vstopnica samo 50e za osebo. Dobro zabavo in ples. kakor tudi dobro postrežbo bo vam pre-' 'skrbel inlbor. Na veselo svidenje!' I | Pekin, m. j Iz tega kraja še ni bilo nikoli i nobenega dopisa, zatorej jaz na-: [pišem par vrstic. V tukajšnji okrajni ječi (eoun« tv jail) se je olijpsil Slovenec Ali--ton Podobnik, doma z Gorenjskega. Tukaj se je nahajal že okolij 10 let. Aretiran je bil :lO. oktobra' zaradi prohibicijskih postav. Zvečer so uradniki stopili v njegovo ]>ečlarsko kočo. On je segel po re-;volver in ukazal: ''Hands up!" i Roke gori!) ko so mu j>ovedali, da so poslani, se je Anton podal. 'Nitšli niso ničesar posebnega, kakor majhno posodo, samo 5 galo-; nov, ter 10 galunov namočenih ičešjielj. To s. novembra opolnoči - . prišli U njemu trije "detektivi". ki s«, pokazali uradna znamenja in mu vzeli ld kvartov žganja. Vprašal je na p<»lieijsketu uradu, če vedo kaj o tem, pa so! mu rekli, da policija ni nikogar poslala v njegovo stanovanje. Okoli poln«m-i 9. nov. je bila napa« lena Mrs. Mary Vit igo j v go-j stilni na ."W32 Lakesule Ave. od treh oborožiMfili band it o v, ki soi odnesli .flTO denarja. Policija za-man iišče lopove. Banditski rekord so dosegli 4 roj>arji. ki so operirali 11. nov. >.večer. Najprej so izropali neko, pisarno, nato so šli na 964 Addi- . .i s<.ji Ifoad, kjer imajo Hočcvarjevi g »stilno z mehkimi pijačami. Dva j roparja sta š!a v gostilno pri: prednjih, dva pri zadnjih vratih. Potegnili so revolverje in posta-, vili navzoče ob steni, sami pa so: prijeli 400 funtov težko blagajno,j kjer je bilo ^HOO^v gotovini in za *> v Liberty b >ndili. Nato so! nesli blagajno na cesto in potem so za'-fli šele misii.i, kako bi zbe-i žali. Pred hišo Josipa Iiirka čez eesto so videli stati avtomobil,! Birkova last. hajd, naložili sf>! blagajno na ta avtomobil in sej odpeljali z največjo naglico. Na vogalu 4*). eeste i-i St. <'lair Ave.j so povozili do smrti neko žensko., Cez nekaj časa so se vrnili in za-vozili v avtomobil trgovca Jaeob-sona, kjer sta se razbila oba avtomobila, nakar so roparji zbežali. Kden izmed njih je izgubil zelen klobuk, katerega je vzela polici-1 ja. 1'kradene blagajne niso dobili, \ razbitem avtomobilu in 'so jo najbrže banditje spravili pri kakih prijateljih, predno so se vrnili; nazaj po St. Clair Ave. Radi kršitve prohibicijske postave -v* bili V.\. nov. aretirani sle-! deč* Jos. DivLš. :{29G VV. 61. St.J Anton Porak, 5*U>1 St. Clair Ave.,, Nick Kosov, 1225 Orange Ave.. Jos. Birk, 955 Addison Road, Ig. Schuster. 1144 E. 71. St., Julian Ijiišin. 1105 E. 74. St., Frances Hočevar, !W>4 Addison Road, Geo. Karvan. 4236 St. Clair Ave.. Anton Pot ok a r.* 1440 E. 41. St.. L.j l>orko, 2^15 York Ave., in še več r je ušel s kaznijo $100 in! enomesečnim zaporom, se je lahko štel srečnim. Zopet jje mogočna roka usode zaznamovala dva nova križa V( svojem dnevniku. Krik gledaleev —• samo za hip je oblil smrtni znoj dve človeški bitji, samo za hip je oledenela kri v njunih žilah. nato silni tresk — in dve člo-i veški srci sta prenehali utripati in deset otrok je zaplakalo za o-i •"etoni... Ravno na mestu, kjer je bilo že toliko človeških žrtev, kjer je vlak ubil župnika Pavla Hribarja in njegovo sestro pred dvema letoma, na železniškem kri-j žišču v bližini Louis Recharjeve farme v sosednem Enclidu. je sto-! ril žalostno smrt nas rojak, sploš-. no znan malodane po vsej Ame-j riki. John Krackar in njegova so-j rod niča. 241etna Marija Schauer. Rajni John Kraekar se je peljal 13. nov. opoldne s Ford-avtomobi-lom, hoteč v mesto. Poleg njega je sedela na avtomobilu njegova »tričciica, katero je pripeljal s seboj iz stare domovine na prošnjo / njenih starišev. da bi ji preskrbel kako službo v Ameriki. Pri R-e-idiarju je hotel čez železniški tir. štirje železniški vagoni, ki so stali tam, so mu zabranili pogled na lir. priliaja-li kak vlak ali ne. Zapeljal je torej avtomobil na tir. Ko je bil že sredi tirov, je zapazil, da prihaja proti mestu sem osebni vlak. Očividci pripovedujejo. da je bil avtomobil za hip postal, nato pa planil naprej. Najbrže se je John ustrašil, videč, da prihaja vlak s silno naglico in prvi hip ni vedel, kaj bi napravil. Dobiti pa je moral takoj ravno-dušje, da je pritisnil na gas, ali ^sled mrzlega vremena je bil avtomobil mrzel in ni storil službe, kot bi jo moral. Avtomobil je sicer skočil naprej, vendar ne zadosti naglo, in samo en čevelj in pol je manjkalo in John Kraekar ter dekle bi bila rešena. Lokomo-I tiva je zadela z vso silo v zadnji konee avtomobila, silen tresk se je slišal. Avtomobil je razneslo dobesedno na vse štiri vetrove. Krackarja je vrglo daleč >roč. popolnoma razmesarjenega, Mary Sel taner je bila zadeta v tilnik, katerega ji je zlomilo ter tudi eno m'go. J < Jui Kraekar je prišel iz stare domovine 25. oktobra s par-iiikom "President Wilson". Sel je domov, da vidi svojo 741etno mater. S seboj je pripeljal pmie-srečeno Marijo Schauer, ker je doma velika revščina. Za domačo cerkev je kupil zvon, za katerega je dal 60,000 kron. Pri zadnji po-šiijatvi blaga v domovino je kupil dva velika zaboja čevljev ter jih poslal revežem v domačo vas. Imel je zlato srce. Dolgo let je bil fiostflničar na 6102 St. Clair Ave. in njegov "Krackarjev brinje-vec je bil znan po vsej Ameriki. Hi 1 je star 54 let in vdovec. Tukaj zapušča 10 otrok, 7 hčera in 3 sine. 1 brata in 5 sester, v s»tari domovini pa mater. Doma je bil iz Poljan pri Četmošnjicah na Dolenjskem. Zadnjih 10 let je stanoval v Euclidu v bližini Rechar-ja. Pogreb se je vršil 16. nov. na pokopališču sv .Pavla. Fmrla je 11. nov. zvečer l.'llet-na Mary (jornik, hčerka rojaka Louis Gornika, lfX>7 E. 72. Place. Pokojna je bila članica Otroškega oddelka pri društvu Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb je bil 15. nov. 1'nirla je 14. nov. zjutraj Lucija Kova.- na 1245 E. 6(J. St. Zapušča 4 otroke. Sedaj, ko imajo ženske volilno pravico, imajo tudi iste dolžnosti kotkot moški. Med te dolžnosti spada tudi porotniška služba. Med 13 ženskami, ki so se morale 13. nov; zulasiti na Common Pleas sodniji. 2.*». Tedaj pa nova pol it iT-na era vpe'je v Evropi no-\<» vojno. Nobenih kraljev in risarjev ni več, pa vseeno ^e ljudje tepejo med seboj. Končno s<- vse države združijo. (Litra naro«lov.'. Ostanejfl(Sštirje nannli: l^itini. Germani, Slovani in Moniroli. L. NAZNANILO. Homer City, Pa. Na zadnji seji Slov. Nar. Doma v Homer City je bilo sklenjena, da doplača sleherni delničar na vsako delnico, vredno $10.00, po "r-1.50. da bomo plačali dolg na banki. Sprevideli smo lamreč. da je bolje, da salni dobimo obresti, katere moramo banki plačati. Zato pozivam vse delničarje, da se vdeleže seje dne ."». decembra 1.1. ki se vrši ob treh popoldne v S. N. I). Ob tej priliki bo tudi volitev novega odbora za b Kloče leto. Ta seja bo zelo važnega pomena in zato ne sme manjkati nobenega delničarja. Obenem poročam tu zdolaj skupni račun od 1. jamarja do 7. novembra t. 1. Skupnih dohodkov smo imeli $1)51.27 in izdatkov v tem času '$650.86; torej ostane v blagajni $300.41. Prosi se vsakega posameznega delničarja, da prinese denar s seboj in da bo plačal zgodaj omenjeno svoto, oni pa. ki so oddaljeni. naj pošljejo denar tajniku. • Dan zadnjega obračuna bo 15. februarja in takrat bomo plaeali j banki posojilo. — FVank Ouietz,! tajnik S. N. D. v Ilomer City, Pa. Box 264. (20-33—11)! 1925. nastane tudi velika sprememba v verskem pomenu. Dru-•ra baklja namreč proj»oveduj« 1 prepad vere. Ljudje bodo izgu-ibili vse »-tir-uo pojmovanje, izjxu-i Lili bodo moralo, nauk "ljubi svojega bližnjega kot samega se* be" bo prepadel. T'»da s^Mlaj se 1k» dvignil velik j reformator, svet se bo osvoImkIiI, jinonoteizem l»o izirinil in lj.udje [se boa danes «e ne zave-lajo svoje moči. Tedaj bo padla vsaka morala. I"-inet nost bo popoji. Te vojn« i bodo pahnile človeštvo za stoletje nazaj. Iz latinskega naroda pa bo tedaj vstal junak, ki bo očistil svet. Vera se bo vrnila, morala in ljubezen do bližnjega bo praznovala triumfe, svet bo vladan od hjftiianitete. Kaj ima opraviti to prerokovanje Tolstega z resnico? To pokaže bodočnost. Eudimpeštanski trgovec z vinom. Landau j** umrl tajinstvene ».mrli. Dva tajna a«renta in neki advokat so ga prijeli in zaprli ter zahtevali t spravili v kleč vojnega ministrstva v Budimpešti ter tam pri-ec-li mu«'iti. Med drugim j»* moral I opiti veekrat velikr» kolieino vo-Neki dnn so ga našli mrtvega. Sjvar je prišla pred madžarski parlament i;i predsednik'je oblju-1- ! natančnejši odgovor, kadar bf» končana preiskava. ————————— v PESMI ZA NAŠE OTROKE. Spisal Oton Župančič. Žabe. Rega. rega. rega, rega. vedno hujša je zadrega, solnee že robode za \ %4- nar>»de, samo za Slovenec ne.t Ti l»i morali tako tuliti, kakor) jim par oseb diktira. Itilo je pred nekaj leti, in ta- krat ni bilo korita pri gotovi or« ani/.aeiji. Neki N«-danji radikal«- je držal za tri dolarje govor za republikanskega kandida- . ta v mestu Cleveland«. l.e!a pozneje je iskal on kot', *vob« do.nislee in s<*'ijali>* krogi nekega duhovna, «La bi «»-1 ž njim, j J ker j*- veie angled'i ne. da bi vze la M"lui>»ko prepoved če* organi l' /arijo, pri kateri ima sedaj »voj'l Rojaki, t« *o značaji, in vredno'* je da s. slovenska javnost ravno »o nj*b. 1 Ve*!no s.- kriči: Mi smo nap m I-M tu demokrati-iu ter ne i»- nt- i h voh- >da ve! a v Auteriki za ' v*«-, n«* velja /a SiuVrtie«1, AUo MM.i jas rrrradikalin. ino- ' rajo biti tudi drugi. Da setn rrra- < dtkalen naj i/prieuje to. da. ko » je bil. dr/.,vno poslopja pofilcodo- i van o v fbteasrt. bili tekom t>- »1 i > . • ___' I ure detektivi v mojem taanova- njtt. Je li b.I kdo ]>ri va», ko -»e je i e k upi t »zija i*v rida v Sen York« t i fore j aWo sem pri oblastih tako j P -ztian. tudi lahko *l«>venskensu - narodu \enko pomagam. t Voliti morate delavskega (ne h «-.. -i i tn-ga kandidata. Kere dandan"*' "IJlas Naroda**? Rojaki-delawi.L sploh ljudje treznega mišljenja, j ki fioseilujejo posestva, trgovine iu kolikor toliko odgovorna nie-j, sta \ industriji. Narodnjaki, ki so(1 ' si pa vendar priboriti eksistenco . }hhI tu« dro zvezdnato ameriško , •zastavo. Ljudje, ki so dobri Aliie-. rieam. Ui vi {»»znali, da edina,« iirn.-rtaka država jim daje vse po-jj goji- /a napretlek. Ljudje, ki ne , verujejo v berilo, kjer sc vsaka', novie« k«mčuje monotono; "ako1; bi delavci imeli pallet..." In ta-^. k., .UII, \ se jim j<» narobe v Ameriki.!, izkoris.anje na vseh koncili iuj] krajih. (to^poda. <*-daj je pot. j odprta.— odlazite. j, Koliko trušča in agitacije je bihi za Jugoslov. Republ. Združi*-nje. Kdor ni ž njimi tulil, je bil lonarhist. iz1 i ko tisočakov s<» je že stopi ( lo *— za narod. •JRZ. je danes mrlič, katerega ni imeti za v hiši pokopati en. jih l je pa strah. Mogoče ga ^»kopljejo. ko s.- domenijo še za ostalo! «b a sta se vozila v prvem razredu.! je krivo temu to. ker v tretjem razredu daje Sakser preslabo hra-J no. Samo čorbo. Vsak, knteri je k M tč k* j zasledoval politično gibanje ▼ tej sme-] ! ri z« rešitev uaroda), si stavi j vprašanje: Kdo je največ storil /a narod? Ali JRZ. ali gospoda 4. Hlača in dr. J. tioriear? Ako hočemo biti nepristranski. | moramo re*-i: slednja dva. G*»-s|x.d Ulača je zainteresiral velike 'dnevnike v prilog Jugoslovanov! in dr. <»oriear je poleg še menil neznanih korakov, katere je sto-' 'ril'v tej smeri, spisal knjigo ter' Jo oddal na pristojna mesta, v j kiitf-ri j.- biLo ve."» povedano, ka--k>ii- /morejo i:io/.irani kakeira re-»zervnega }»on*čnika. | In ako gremo dalje, kdo more , v b^sliM-e [Huuagati — ali ljudje.? ki jih imajo zaznamovane «lržav-| tli detektivi, ali Z'-jiet ta dva go-l -p -la. ki imata v svoji .službi vedli« stik z upravo Združuenili dr- i j /av ? rovrlui te«;a pa nn-rata de-j lati za svoj f»!»stajiek iu ne prire-IjaTa banketov z denarjem, ki je i(»il nabran za osvrd>oditev na- ! Uda. j ♦ .-mu ne položi JRZ. čist de-,' Itailiran račun pred ljudstvo, ki l«i ga rado videtof ' Kadi Ui t ui i i vedeli, koliko go- 1 >P"doV jt. ^ nn plačilni listi. 1 < emu jt- kupila tisiirna v-l.jubtjafii? V s,ij v»~st. princš<-ua i v <;ia>u Naroda", o tejn ni bila i zaznamovaua v njihovih glasilih kot lai. ' Kje s., tisoči! - i| I »a s - 11 »|»e, vemo. ali vendar bi r.t li v«-«i.-!i. kako so s.- stopili. I)a , bi denar ljudstvu tv.vrnil o t. .i - » Tem s*- nobenemu ne »auja. ali ra- j di bi vedeli za izborilo gos(M>dar- >t\o. ki je tako vareevalo. da je' v do-brodeine namene •lajalo ' samo |>«. par stotakov. " Po s.i j,- misli, iu v mislih ^ : rode vprašanja, na katera človek ' tie ilol»i »nlgovora. ako s#- ne iz-premene v besetle. Sedaj je pa na wis b da j ar o{»r">»tite vseh ' »1 vomov. '< Janez Koftriva. delajo.'- v prvi entri na rajt fes. • -—----'Ml1 i \ j] Stoletnica brzojava _ j« Urinskemu fiziktt Oerstclu, k! ie \ letu 1^20 objavil vpliv elek-'' tričnega toka na magnetno iglo. ' so na ilan 21. julija na kateri pade1 stoletnica tega odkritja, izkazali 1 njegovi rojaki v fdjoebingu jav- 1 no čast s tem. »la so mu na trgu, 1 kjer st..ji njegova roj>tjia hiša. > stara lekarnica. o«'krili prelep spo-J menik. Ilans OersTe-zornost v učenih krrijrih ; francoska akademija se je začela v našle, d njih mesecih živo zanimati .za Oerstedovo odkritje Že 2. oktobra leta je opozoril veliki Ara- go v francoski akademiji na možnost uporabe Oerstedovega izuma za praktični brzojav. Ali Aragov aparat se ni obnemel ker je bil premalo praktičen. Toda pozneje se je posrečil tak aparat bnrnmt Rshi-llingu v Monakovem. Sehillingo^ izum je prodrl na Angleško, kjer t je prišel v splošno uporabo. Iz 81ovenske Benečije. Dne 10. oktobra so se vršile občinske in deželnnzborske volitve ^ če-ladskem okraju so "potekle občinske volitve precej mirno in' - zmagala je skoro pov*»di ljudska! [stranka. Hujši boj pa je bil za deželne volitve ni..,| ljudsko stran-j [ko. socijalhti in "blokom**. Zma-j^nla je ljudska stranka in njej na' J čelu Slovenec profesor T van Trin-' ko. ki je dobil glaaov 5901. Ljod-' .»ka stranka je dobila 5 mandatov/ kot šesti p.rslanee je bil izvoljeni jilovenaki rojak Fran Muzo ni. za j katerega "»o glasovali skoro samoi jSlovenci. | Pred kratkim je posetil Slovensko Benečijo poslanec. Fantoni. ki' se je mogel prepričati na licu me-jsta. kako v resnici italjanska vlada zanemarja te kraje, ki bi bila ] lahko naravnost divna pokrajina-' • • > • . t Urob v Siciliji Prišel je M rakov Peter, vrnil je Polonin Janez in Kravarjev Vene. prišli >o vsi. a Ivana ni. In timbolj ga želi videti žab>stna nati. tem da'je odhaja on. ki mu je velela z doma volja krutega Heroda. Še osemnajst let ni bil star. ko je odšel brez besede po poti. s katere je vsak večer vračajoč se 7 dela pozdravljal domačo hiSo in osrečava 1 svojo, takrat še ve-s. lo mater. N": '* več pa ni videla o«' takrat, ko je skozi okno mimo domačega vrfa sopihajočega vla-ke s svetlo solzo v očesu pofiira-vil še enkrat rodno vas in mate-isin obraz. !)olgo je že od tedaj in veliko je bilo Ivanovo trpljč-i .»e. Oblekli so tra v raztrgane cu-t ie. ki so kaznle sledove človeške krvi. Opazili so mu meč in ga g ni 1 i s čredo mladih tovarišev v neznan kraj. med sovražne tujce Dospel jc v Judenhursr nesrečnega spomina, tam trpel in s;radal ter videl smrt s sedmimi kosami. Tak r it je pisal svoji materi drobno pismo, ki je hrani skrito v skrinji, kjer so v črni ruti povezani vsi njeni spomini nanj. - . O. v tem svojem pismu je za- . pisal zlo besedo, ki je proklela 1 lojstv Tn n ater, ki ga je rodila. j<- zabolelo si ki ne ozdravi več. Ne dolgo po onem pismu se je izpolnilo prorokovanje 111 os vol 10-j« na domovi.ha je zahrepenela ob- 1 u-ti v svojem naročju vse svoje odrešene sinove. Prihajali so po Š rokilh cestah peš in na konjih. T rihajali po samotnih stezah, prihajali z vozovi iu vlaki. A' 0ČH1 hunove mat-re pa je vzplamtel svetel up. saj je bila prepričana, da prhh* skoro tudi Ivan. Vselej, ko je cula mimo doma*? hiše sop-s.i vlak. je hotela ven na vrt in iskala od okna do okna Ivana. A ni pa bilo. Bilo pa tudi ni ne pisma. ne najmanjše vesti o njem. Pa je slišala mati o strašnem trpljenju. ki jc bilo nadležno vsem, ki so padli v roke neusmiljenim ijodem. Tedaj je vzela v roke ono pismo in brala besede: 'Ce bi vedeii. ljuba mati. koliko moram trpeti, bi me bili takrat, ko ste me kot dete prvič kopali, potisnili k dnu. da bi utonil v va- , iih rokah,... " / • ■ Njene solze so obli le pismo, rsta pa so ji ponavljala njegovo kletev. Padla je pred Križanega na kolena in molila molitev svojega krvavečega srca da bi ji bilo odpuščeno. Tisto noč je prišel v snu. Mati je sedela na pragu in strmela' doli proti jugu. Na nebu je sijalo veliko solnce, ki je slo pred njim kot zvezda trem kraljem iz Jntrove-♦,-a. Razprstorla je svoje koščene roke in pa vsa srečna zaklicala: *'Ivan. Ivan, Ti moj otrok zlati torej si rvs prišel in nisi uto-i.il v morju mojih solz?" Že je bil pri njej, objela ga je in poljubljala, poljubljala — i lazno. ko je že vstalo jutro. Se enkrat je zaklicala njegovo ime 111 dan, ki je vzel noč. je vzel materi tudi njega.... Ono dopoldne pa je prišel od Ldečeua križa list, ki ji je sporočal, da se ji sin ne vrne več. Doli v* ognjeni Siciliji je naš?l svoj '-•rob. ki je končal tudi njegovo trpljenje. Odleglo je nesrečni materi. ker je videla izpolnjeno sinovo kletev. Odprla je staro skri-i jo in vzela iz nje zavoj sponii-fov. A nobena solza ni potekla iz njenih oči. Vse je izplakala. Sa-1:10 vzdihnila je; ''Daleč, daleč je j tvoj grob. Dolga vrsta grobov se širi na dolgo in široko, da jih ne pregleda (»ko. Brez križev. brez j vencev so; nihče jih ne obiskuje in nihče ne popravlja. Kako naj ji.ajdem tvoj grob, Ivan T A duše 1 mater in sester obletavajo te neštete grobove in tudi moja duša I te išče, kliče, Ivan. In te najde! I Ker kmalu pride tvoja mati za tabo, pade pred te na kolena in te !prosi odpuščanja, ker te je rodila v uri, ko jc z rojenicami hodila 'skozi vas smrt s sedmimi kosa- ' Ko te najde, ti prinese tudi moj pozdrav, moj ljubi brat! i -" • iess oss ass Bsa issa bdi M V i« Burzuji i Nedavno je sedel v naši družbi*, literat. Gotovo nič hudega sluteče- 1 mu. je zapretil neki ljubljanski "boljševik": "Naj le počakajo slovenski u-/ iuetniki! In posebno še književ-/ nikil Ko pridemo mi na krmilo, to bodo šele gledali!" Saj je tudi res. je ljuto za-,: grmel sosed. "Ali mislite, da za-' služite kaj drugega? Razen more-" biti Cankarja so vsi naši literatje 1 čisto navadni buržuji!" "A Etbin Kristan?" se je začu- " dil literat. "No, k večjemu še ta. a nanj J sem že pozabil!'' se je obregnil 4 4 boljševik**. Te besede, moram priznati, so 1 mi za hip zaprle sapo. Raj o "bo-ljeviku sem že cul mnenje, da je1' pretirane«', celo prifrknjenec. To- ! da njegov sosed je bil, dasi najskrai jnejši socialist, vendarle popolno-! ma resen človek. Do tiste ure sem' bil prepričan, da slovenska mati ' Še ni narodila umetnika in knji-j ževnika. kateremu bi se bilo bati ! boljševikov ali komunistov. Ker pa pisce teh vrst ntkakor 1 ni izmed tistih, ki bi besede. kake-jf ga "nasprotnika'* kratkoma3o preziral ali celo zamet aval, ampak je ' mod onimi, ki se v takem slučaju S spomnijo: "Premisli dobro vsak o- 1 r-itek, moida je pa le nekaj resnice na njem!", je v resnici poskusil/ storiti tako. J1 Buržuji da so naši književniki? — Kaj je torej to buržua. j' Buržua je človek, zadovoljeni' sam s seboj in obstoječim redom, vsake prekueije se boji kot živega ' vraga in ne more razumeti, da bi se normalen človek brigal še zal' kaj več. še za koga drugega na! , svetu, liepo za dobro jed, pijačo. 1 obleko itd. i Da so bili in so še danes vsi naši ] peresa rji skoraj brez izjeme siro-i maki — niti deset izjem v vseli ča- ; sili ne bo! — da. pravi in resnični . proletarci. p anaj so tudi hodili v [ "gosposkih" suknjah po svetu, da so morali biti torej že zato na stra-' ni trpečih in tlačenih, to "nasprotnika" ne bo preverilo, ker glavno ; mu je mišljnje. . . Pa kakšno "mišljenje** za vraga?!. . . j1 Naj nosi Tavčarjeva "Visoška ! kronika" na sebi v ožjem in:^nu ' vse znske 'simpatij do fevdalstva'i. ali kakor se je že izrazil oni. ki mu je to oponašal (opozarjamo le. ' la stoji takoj poleg "Kronike'V njegovo "Cvetje v jeseni"), ki je,' vendar do fermenta 41 demokratič- 1 no" delo, drugi naši pisatelji niso"1 niti toliko "zagrešili". Nasprotno, vse naše čitajoče dame, ki za- 1 služijo to ime, se že od Jurčiča sem zgražajo, da operirajo skoroj s sa- " mimi "kmeti in capini", dočim ] "fine" ljudi kvečjemu zafrkujejo pa se reve zato zatekajo k slavni , "Bibliothek der Unterhaltung nud ' des "Wis-scns". ... ' Zakaj torej — buržuji? Naši boljše viki pogrešajo pri na- j šib književnikih tistega specifič- , 1 nega, *da kar naravnost povemo: strankarskega, ali še bolje, "razrednega" sočutja s trpečimi. . . T11 pa že mora biti dovoljena od- { kritosrčna beseda! Tem bolj. ker ni dvoma, da naš boljševik ni edini, ki gleda te stvari iz te perspektive. ampak da je to naziranje tam okrog njga precej splišno. . . Moj Bog! saj človek niti ne zahteva. da bi bilo Slovencem pri1 njih umetnikih dovolj, da so njihovi, in res jc tudi, da bo vsak izmed njih bliže ali dalje enemu ali drugemu svetovnemu naziranju in zato ti ali oni stranki. Toda: vpre-j gati jih ali hoteti vpreči naravnosti pred en določen voz — kot nmet-nike namreč — to bo vendar odveč in vsaj naši "kulturi" ne v 1 korist .... No, zopet vemo kaj bi "nasprotnik" lahko odgovoril: "Naša stranka ni stranka v navadnem pomenu, naša stranka je naravnost — ideja!" In nam ne pride niti na um, da bi temu ugovarjali. Toda kljub temu si dovolimo misliti in trditi, da še nikakor ni treba. naj bodo takozvani kulturni delavei — kot umetniki "organi-1 ziranei", kakor tudi še jti treba, da njih spisi "diše" po razredno-sti ali čemurkoli takem. . . .Da je bil naprimer Ivan Cankar tudi "organiziran", je bilo od njega gotovo le dosledno. Toda da je bil, to nima z njgovo umetnostjo ničesar opraviti. In tudi ne sme imeti* Ako je res v spisih drugih književnikov manj pretresljivih momentov in tonov ter manj globokega sočutja s trpečimi jg even- tualno še s samimi seboj. ... — to je le zato, ker gledajo v svet z drugimi očmi. To pa jim sme očitati edino — umetniška kritika, in tudi ta le nemoč, ne pomanjkanja dobre volje! Tega, da brenkajo vsi naši književniki vse življenje ne eno samo ] struno, že celo ne more nihče zahtevati od njih. Morajo se nasprotno 1 z vsemi močmi boriti proti "eno- < strunarstvu" že zato. ker ga jo 1 itak veliko preveč na svetu, toliko, da izvira celo očitek gori omenjenega moža le iz njega. In sicer za- . to. ker ta mož presoja le s "svojega" stališča. . . A čemu to vte- , snjevanje ki je celo ideji sami , prej na škodo nego na korist, po-lj trebno pa gotovo ne? Ali ni živel prvi "krščanski") mislec Platon več. stoletij pred', Kristusom in ali ni bilo spisanih že vse polno "socialnih" dram in' d ni gih del preden je obstojala kaka socialna stranka ... Očitek je torej več nego čuden, in naj ga človek obrne na to ali o-, no stran, vedno se izkaže za kri- ' vičnega. Kje je slovensko literar-' 110 delo, ki bi zastopalo ali celo kar naravnost ranilo kapitalistične interese? — Ali tudi že samo ' simpatiziralo z uzivajočimi ali iz-koriščajočimi razredi? Nasprotno • pa imamo več beletristnih del. ki ' so polna sočutja do vseh ponižan-j eev in razžaljncev! No, kajpak, mož porefe: "Ne zavijati! (V se ponašate s tem. da 1 niste naravnost branili kapitala in ' s ogrevali za njegove zastopnike, 1 se ponašate z nečem, kar je vsesko-1 zi negativno. . . Mi pa zahtevamo ^ več, mi zahtevamo: pozitivnega : dela! Mi zahtevamo direktne bor-,' l»e proti kapitalu, neizprosnega boja proti poniževalcem ! Oproščamoj vas celo vpisa v naše organizacije : in ž celo direktnega poseganja v naše politično delo. mogoče jc eelo prava sreča če to prepustite nam.f k^smo praktične glave. Da. še te-1 ga absolutno ne zahtevamo, da se udeležujete naših jamih nastopov 1 hi se uvrščate v naše demonstrativne obhode, čeprav bi vas bilo le- ' po videti tam. in bi tudi morali biti, če ste res to. kar pravite da stej Ali razumemo — vsak ni za vse. . Toda — kaj imamo mi od vseh teh j vaših mehkobnih spisov in popisov narave, osladnih, zaljubljenih fraz od vse te vaše več ali manj zdrave j in normalne psihologije, teh več a- ' li manj plerkih razmišljavanj. ka- ' ko je bilo Petru ali Pavlu ob ti ali.' oni priložnosti?!. . . Žgočih krikov trpečih, razkrajajoeih sikov neza-/ dovoljnih, bolčih pikov zastrupljenih se nam hoče! .. . Da, strupa sa- j' mega nam natakajte! Vrag vas • vzemi s eešpljevo vodo celo meša- ' no z vinom ali magari s šampanjcem !. . . .Zakaj, žalostna resnica • je, da včasih še njiše vrste rajši; posegajo po te nego po onem. .J Tako je pač človeško srce. . i1 Torej morda nalašč nastavljamo, čaše, ki opajajo Morda celo zato 1 da bi ta roka ne zgrabila namesto : po čaši opojnosti — po meču in puški?. ... Če bi bilo to res naš ! namen, potem bi seveda imeli prav naši "boljševiki". Toda nalašč? "Saj ni treba, da jc nalašč!** nam odgovarjajo. "Saj je dovolj, da ste škodljivci nehote in nevede!; Had tudi ni nevaren nalašč, a ven-j dar ga ubij vsak, kdor more!'* Literatje mislimo da nismo gad-je. Le poglejte nas z nekoliko drugačnimi. predvsem ne s tako "sta-lišenimi" očmi, pa boste videli, da najdete marsikaj, kar je tudi za vas! Da pa ne sme biti vse samo takšno, kakor vi zahtevate, naj vam v dokaz navedem moža. ki je bil nekoč in bo ravno radi tistih prejšnjih časov veselje in ponos vsakega Slovenca do konca njihovih dni. dočim bo vse tisto, kar je pozneje "zqbrenkal" samo na "e-110 struno",brz koristi celo ideji, kateri je hotel z vso silo svoje še vednomočne duše koristiti — Antona Aškrca. . . ! Nedavno se je vršil v Pragi kongres "Svobodne Misli". Pozabili smo se takrat domisliti, da je bil na tistem praškem zborovanju predsednik tudi naš Aškerc. Svobodne misli želimo predvsem našim, boljševikom in komunistom: več.i svobodne misli! In manj terorizma. Ker teror ubije sicer tudi našo u-metnost. našo književnost. . . Povest o molčečem Patu, ki je preživel deset let v jetnišnici, ne da bij izpregovoril kako besedo je veliko bolj zanimiva kot so vsi klepeta vi govori Cicerona. Prišel je namreč do prepričanjs,' da je molčanje zlato, kajti s svojo zgovornostjo si je pokvaril upanje* 3a ub?ši j? ježe, 52 miljonov dolarjev blaga' A. R. K. za Jugoslavijo1 Mr. Ceo. F. Lyon, American Red C ross Commissioner, je dne 10. oktobra 1920 poslal iz Dubrovnika sledeče pismo na jug..slo vati-' skega ministra za obnovo iu prehrano de&ele: — "Moj dragi gospod minister: — Me jako veseli, da Vas morem obvestiti. da pošilja t ev Ameriškega Rdečega Križa, ki je dospela s parni kom "Alagonia" v Dubrovnik dne 12. maja 1!»20. ki je že bila predmet dopisovanja z Vašim uradom, jc bila razdeljena po' raznih pokrajinah drŽave v smi-| slu Vaših navodil. Po našem vzajemnem sporazu-1 mu je bila petina pošiljat ve. ob-' stoječe iz 17 vagonov raznega blaga, razdeljena v južni Dalma-j ciji, ena petina v Hercegovini J ena petina v Bosni in dve pelini v Crnigori. j Pet vagonov blaga je bilo raz-1 deljt-no v južni Dalmaciji v sle-; dečih mestih: Budva. Sv. Stj.-pan.; Pet rova c, Spie in (Jrbalj. s čiru se je pomoglo preko trem tisi»čiiii družinam. Trije vagoni bili razdeljeni v Hercegovini v sb*dečih mestih: Trebinje, K««'-a. Bilač in Oaeko. kjer se je pomoglo preko štiritiso-' čini petsto družinam, večinoma v oblačilih. Del za Bosno, obstoječi iz štirih vagonov blaga, je bil razdeljen v j Sarajevu. Foči. Višegradu iti Via-1 st-niei. s čim je bilo štiritisoe družin oskrbljenih. Pet vagonov blaga za Črnogoro je bilo predano Vašemu zastopniku g. Novakovieti. in do danes nisem dobil poročila, v katerih mestih je bihi ta zaloga razdeljena'. Razen te splošne razdelitve v gori navedenih mestih je bilo darovano blaga okrajni iHiliiišnici, porodniški bolnici, trem dijaškim domom, eni trgovski šoli in Kolu Srbskih Sestra, ki upravlja siro-* išče, otroški vrtec in javno do-j jilnico. i i V Dubrovniku se je oskrbelo z oblačili vojaško bolnišnico, civilno bolnišnico, norišnico, tristo družin, ki so prišli iz Rusije v bednem stanju in 2.~>0 sirot, dočim se je pomoglo državnemu .siroti-: šču z zalogo jedil. V Cavtatu pri Dubrovniku je •sto šolskih otrok dobilo oblačila, Ob Istem času. ko se je razdeljevala ta zaloga, pomagalo se je jugoslovanskim vojnim ujetnikom, vračaj očim se iz Italije, v j skupnem številu 16,000, in 1500 jugoslovanskih prostovoljcev, ki so se vračali v Ameriko, je dobilo v Dubrovniku potrebščin za na pot. Mislim, da Vas ho zanimalo, da tržna cena razdeljenega blaga znaša v Ameriki, od k<»der blago izvirno prihaja, 25 miljonov dinarjev.*' Na Kolobari. A. Gradnik. Polnoč. I)va groba sred razsutih his. "Si prišel?" "Prišel sem. ^ot brat do brata, t ul sem, ko trkal si na inoja vrata, ko ječal si kot žvižgajoči piš. In vedel sem. zakaj še zdaj jie spiš. O, naj moj grob zdaj krije grm osata i m naj bo samo kakor ravna trata. Prinesel z njesra zate sem ta križ i:i žnjim napis: ubil ga je Slovenec, ki branil je /idovje svojih ječ. Odpusti mi. odpusti — bil sem rob!" I > In srbska ^iati. drugi dan, ihfeč: Odpuščam zase in za sina!" venec jc položila na neznani grob. VAŽNO ZA ONE, KATERIH SE TIČE. Pri nas imajo pisma iz starega kraja: Mihael Abramovie. Matevž I*»a-nič, .Matija Cej. Martin Cencelj. Matija Dremelj. John Fabjančič. Matija »iajdek. Josip liroboljšck, Andrej Hribljan. Luka Jamnikar, ali Jenninger. Matevž Janko. .Jakob Judež, družina Alojzija K;ipš. Anton Kristan. Anton Kompoš. 1" rane in Janez Križnar, Andrej Madon. Frank Malnar. Ignac Master. Koloinan Nemeth. Marija PauTin. Krsto Pelie. Jauez Petri.'-. Ana Poje. Jože Podgornik in Anton Pml gornik. Marija Thoni". Frank K a čir. John Rudolf. Olga Šeogna. Vrban Stražišar. .1 že S\vt. Frank Zlobec. Anton Žagar. Jožef Zapar. Ferdinand Žapar. Valentin Žurga. Anton Zornada. Ivan Zarna. V slučaju, da je kdo izmed gori omenjenih med vojno umrl. naj se nam poroča v-c p«»*lrobnosti o njem. Fpravništvo Ulas Naroda. Cortlandt Si.. New York. N. Y. (18—11 v d) Francosko - belgijska zveza. — Belgijski poslanik v Parizu je izročil franeoski vladi pismo svoje vlade, v katerem jc izražena pritrditev belgijske vlade za obrambno zvezo med Francijo in Belgijo. Belgijska vlada izjavlja, ila se je popisih a sklenila v svrho okrepil ve mirovnih garancij zveze narodov. Krz>oo)oo Novi ceniki! za moške :n ženske ure. veri- j žice, priveske, prstane in vso J drugo zlatnino so gotovi. , . . . . 1 Pišite dopisnico, m mi vam pošljemo novi cenik brezplačno. da si lahko nabavite, kar želite za božične praznik® Cene nižje kot drugje, i Ivan Pajk 24 Main St. Conemaugh, Pa. | 00(>000r Začimba, ftelii&a tn aajraznovrvt najin domača zdravila katera priporoča magr. Knetgp, imam vedno v zalogi. Pi£?te po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772. City Hall Station NEW YOU CITY. Pozor rojaki raj io rojakinje! O'l Alpentinktiire l^fr i^SVI Vam zrastejo kramii j^J AijM-njmmadc zrastejo v C,tih t«-«lnih moškim kr:isn<-t>rkc in bra'la- Rcvmatfzcm ali k«r.iil>o| w- owlravi [Kijioltoma v f>>iti ostanejo sivi jiopolnoma na t urn i kakor l>ili v mladosti Zdravilo za nine, opekline kraste. Tnilf, turove, za kurje o/'esa. t» rado v ice, ixttne nojge, ozebline. Zastara ne 2i-lodf-ne l«.leztii <*• zdravijo liilro in r^^-piii. Pi3|te t.*ik<'j jk> cenik in Koledar |w»5ijeni xa«te .sile, da je ostal miren. Tedaj pa je prišel c*o odločilnega sklepa. Ostali, tako psi kot ljudje, niso bili nevarni. Predaleč so bili. Opravka je imel le s psom, ki je bil tik za njim. — On ali jaz, — je zamrmarl ter stisnil skupaj zobe. š«» predrto bi prišli drugi, bi morala biti stvar odločena. Do > vet i še« bo pri»*-l le v slučaju, da bo pes uničen. V-l.d tejra je naenkrat obstai, se razkoračil ter pričakoval napada «li\ je živali, ki se je podila p**oti njemu. Že je iztegnil svoji roki proti živali, ki je skočila nanj z velikanskim skokom. 7.v so prijele roke belega žival yn vrat, v strašnem oprijemu. Skok psa pa je bil premočan in inžinir je le/al na tleh, čeprav je' še Vedno držal p>a trdno za vrat. Heli je napel \sc >voje moči. kajti že je čul tulenje ostalih psov. Stisnil je z \>o močjo in tedaj je čutil, da je ponehal pritisk in videl, kako »e je velika žival zvalila na stran, — mrtva. Sko. 11 j« pokonei ter se tresel po celem životu vsled prespanega n h pora. Nato pa je skočil naprej, po gori navzgor. Tam je svetišče. K velikim vratom? IV so zaprta, je vse izgubljeno, (iotovo »o bili še dtugi izhodi. V svetišču, na begu pred velikim duhovnom, je vid« i neka vrata, ki so vodila navzdol. Pohitel je krog svetišča. D.i, tam so bila. majhna vrata. Že je bi! pri njih. /# Mt bili tudi psi pri njem. Tedaj pa se je inžinir zaletel r. vso močjo oh vrata. IMata ve in on je izginil v notranjosti. Vsi h rope. i so s< približali pazniki. Videli so, kam je izginil. Nik'lo o.i ni smel brez dovoljenja svečenikov stopiti v svetišče. Ra-ditcga mi poklicali pse nazaj ter jih privezali. hi/ioir pa je letel po ozkem hodniku naprej, v svetišče. Kd e n paznikov je odhitel krog svetišča ter zapazil dva duhov-t ik i, ki -ta stala med stebri ter se pogovarjala. Paznik jima je na I iiro povr lal, kaj ><• je zgodilo. Še'e pred nogami boginje je bil t>tr-gunee rešen in še je bil čas prijeti tra. T dii.i pa s«- j.- pokazal inžinir v notranjosti svetišča. V istem trenutku pa m> se tudi že odprla vrata svetišča in noter so prihrumeli »večeniki in pazniki. Inžinir pa je že klečal pred prestolom boginje ter se oklepal njenih no** Tedaj pa je ilvi.»nila Maud, ki je z enim poglerrom spoznala sir šno nevarnost, — svoji roki ter jili iztegniU nad klečečim. Duhovniki so se umaknili. Astarta ga je ščitila, lie še n je! —_ — -3 J Štirideseto poglavje. Zopet je padla noč. V nekem starem zidovju pred mestom sta čepela Maud in inžinir. Mend je vodila /e več dni dvojno življenj*?. Podnevi je kraljevala kot boginja ljubezni v svetišču. Ponoči pa se je splazila skozi iii7padb hodnik, kat -rega je razkril Stanley, — ven k Amerikaneu. Piljateljsko razmerje se je hitro razvilo med obema. Dva bela rioveka sredi divjega, fantastičnega sveta, dva bela človeka v tiski, postaneta kuj hitro lovariša. Inžinir je bil v rewiiei izvrsten tova-i'š: vedno vitežki, stvaren, poln načrtov, a pri tem čistega srca l-ot otrok. J Noč za nočjo sta sedela skupaj v temi, katero je le nekoliko bl.i/il sijaj z ve/d, gradila gradove v oblake, razmišljala, a nobenega i / od a nista mogla najti. Številna stoletja živi to mesto, katero je člo-Mstvo pred dva tiso* leti pozabilo, pozabljeno, ker leži skrito kot otok sredi neizmernega kontinenta, odrezano po naravi od zunanje-: ga svete, odrezano s pomočjo krute postave, ki ubije vsakega, počasi ali hitro, ki si drzne v bližino tega mesta. Podnevi in ponoči je mislila Maud na negotovo usodo svojih »Iveli spremljevaleev, ki sta izginila, kot da sta se udrla v zemljo. Tudi Allan Stanley ji ne more dali nobenega *veta. Kako bi bilo mogoče prodreti v \ *e te podzemske labirinte, v katerih so stokali « bsojeuif Kljcb vs. mu p.t i.i Maud izgub-la poguma. Neki negotovi čut ji je rekel, da živita oba. Nekega večera ji je rekel Ali m, mirno in stvarno kot vedno, pruv kot govori človek pri kupčiji: Cospodiena (i regard, mislim, da sem sedaj našel pot k prostosti. Ko se ^e Maud ozrla vanj s plamteeirai oč;ni, je nadaljeval: Le ena pot je odprta. Jiežati po navadnem potu ne more- . mo. Skozi ognjenik, skozi katerega ste prišli vi, se ne moremo vr-t:ifi \ |."sku in gorati deželi brez vode pa nam je smrt got:**». Jaz moram poklieati pornoč, drugače ne gre. Ali vidite to majhno stvar, ! i a kateri delam? Iz tega po postal Cohaerer, glavni del brezžične brzojavne postaje. Zgradil bom močno postajo .n poslali bomo kliee i na pomoč, daleč preko meja Afrike v Evropo ali celo v Ameriko. Z majerijalom, katereg-t najdem tukaj ter z orodjem, katero si moram ] preskrbeti, bo mogoče trajalo mesece in mesec*, predno bom tako daleč. Potrebujem vodno moč, dinamo, baker, izolacijski materijal, 1 z'ee in vrag ve kaj »•• vse. Par ducatov kilometrov od tukaj leži moj i.vtomobil. Ni za nič, a materijal, katerega sem vlekel skozi pol Afrike. ne more biti pokvarjen. Tega bom skušal najti. Če se ml bo posrečilo zgraditi po4ajov še ne vem. a hočemo poskusiti. Maud je bilo kot da mora objeti Stanley-a v svoji veliki hvalež- ' nosti. Za enkrat pa mu je le stisnila roki. . j Mirne, samozavestne oči moža, ki je sedel pred njo, so pomirile tudi njo ter jo navdale s pogumom. Obenem pa so ji vlivale čut ! srečne varnosti, kot «a ni čutila še nikdar v življenju. Ali pač že enkrat t Stresla se je, kajti na misel ji je prišel nekdo, katerega je nekoč ljubil« kot še nobenega drugega človeka, ki pa je upropastil njo in rjene ljudi. Divji dogodki zadnjega časa »o nekoliko obledeli spomin nanj. j Zaklad kraljice naj bi ji pomagal k osveti. Že je bila blizu *\i<*ir»l i Tukaj mora ležati, v tem pozabljenem mestu. Pri fem je z desni- i eo poeegla po kapsuli, katero je nosila na vratu ter ae ozrla postrani J na moža, ki je sedel njej nasproti. Nato pa je napravila odločno kretnjo ter odpela verižico. — Tukaj, — je rekla, — Mr. Stanley, tu jo voditej k zakladu, katerega iščem. Ker pa se je Amerikanec mirno in hladno nasmehnil, je nadaljevala : (Dalje prihodnjič. ) Legenda o čudežnih očeh. Spisal Ksaver Meško. Ne gre mi več iz spomina legen-j da. ki sem jo bral v nekdanjih dneh. Jasno se še spominjam: ob tihem pomladanskem večeru sem jo bral. in dozdevala se mi je lepa kakor sinje nebo nad menoj, mehka kakor mirni večer ob meni in čudežna kakor spletena napol iz bajnega sna bele majni«ke noči in napol iz komaj komaj verjetne resničnosti... V davnih, davnih dneh je živel mladenič z mehkim srcem in dovzetno dušo, vedno nemirno in vedno hrepenečo po neznani sreči in po čudežni lepoti, kakršno je poznal iz pravljic, hrepenečo po vroči ljubezni, v kakršni gore srca v čarobnih iztočnih deželah. I i zg*»dilo se je. je srečal nekoč nekje na svojih potih devico s čudovitimi očmi, s tako čudovitimi, da ni videl takih še nikdar v življenju, in še nikoli ni sanjala o takih njegova sanjarska duša, Videl jih je: dvoje biserov, ki jim ni enakih v kroni kraljevi in ne v vseh morskih globočlnah, dvoje velikih solne, ki jih je stva-ril Vse večni, da ožarjata ves širni svet in ogrevata vsa živa in po ( uči in toploti hrepeneča srca... Srečal jo je, videl je njene oči — in šla je mimo in je odšla in je izginila, da je ne vidi nikdar več, da je ne sreča nikoli več na svojih potih. A njene oči so os*talo ob njem in v njem. V dušo je vjel njihov žar in ni ga izpustil več; ob njihovem ognju se mu je vnel v srcu velik jplamen in ni ugasnil več. Nemiren in gnan od neutešlji-vega hrepenenja je blodil od tedaj ]*> svetu ; iskal je njo, z onimi čudežnimi, nebeškimi očmi. V vsi širini in v vsi dolžini je prebrodil >vet, a nikjer na vseh svojih romarskih potih je ni videl in srečal. Srečaval je pač stotero in tisočero dev z velikimi in planite-čimi očmi. A vse te vendar nLso gorele kakor one, ki jih je srečal nekdaj in ki jih je jjubil od tistega trenutka. Drugih mu sree ni moglo vzljubiti. In tako je šel mimo njih in je romal dalje in je iskal. A ni jih našel. Zato mu je postalo življenje brez pomena, ker je bilo brez sobica in brez toplote, in svet mu je bil pust in tuj. Zapustil ga ;e in je šel v samoto, da daleč od sveta pozabi nje in njenih oči. da umori s saanozata-l jevanjem veliko hrepenenje ne-| mirnega srea in da si najde v mo-j litvah poza bn ok t in mir. A motil se je, ni jih našel —J pozabnosrti in miru. Njene čudež-j I ne oči so ga spremljale na vseh potih, ob vseh deLih in opravilih so bile ob njem. In zapustil je svet in je šel v divjo pustinjo. Vsenaokoli vse mrtvo — kamenje, skalovje, i praznina — praznina, skalovje,! kamenje. Kamorkoli plove oko,i nič živega... Vzradostil se je:; tukaj ga ne bo motilo nič, tukaj; je sam, le njegov Bog je ob njem in ž njim. Vse drugo daleč, vse' za njim— A glej, hipoma se je i zasvetilo in je zablestelo pred njim. Dva velika bisera sta zaža-j rela v goleni skalovju — bisera,! kakršna je videl le enkrat v življenju in ki jih je iskal in je žal pred njimi v puščavo, da jih i pozabi tamkaj. In glej, zdaj jih gleda v puščavi, ves zavzet in prepaden in prebledel strmi v nje — v njene oči. A zdaj je prepoz-! no... "Ugasnite!** Zbal se je puščave in je bežal v temne gozde... "Tam je mir,! luir božji..." Tišina je vladala v lesovih, mir se je razprostrl naokoli, kakor tih in lep sen je tre-, petalo nekje v vrhovih, mehko in ljubeče... I^e zdajzdaj se je oglasil kje klic ptice, povzdignil se je, v vrhove kratek, napol pričet' spev, zatrepetal je po svetiški t i-j šini, zadrhtel in se hipno pretrgal, nehal in utihnil. Pevka se je( ustrašila lastnega glasu, zbala se, je. da moti svečano svetiško ti-hoto. Polmrak je dremal pod vejami in vej- se je ovijal in se je vzpenjal in zibal gor do zelenih vrhov. <•— polmrak, sanjav in miren in tih, uspavajoč spomine na vse; [minulo in prešlo, budeč lepe nove ] misli, ogrevajoč dušo za sladko Ipobožnost in vdano molitev... jTiliota... mir... sanja v polmrak — nikjer ničesar, kar bi spomi-!ujalo na svet tam zunaj, nikjer j človeških glasov, trdih in žalečih, L|iiikjer mamečih prikazni, pretresi sujočih srce in vnemajoeih ga v ■i hrepenenju, strasteh in požele-Inju... Polmrak... tišina... mir. L;mir božji, budeč sladek dušni ■ | mir. lI A glej, hipoma se zazibljejo i I dremajoči vrhovi, razdele se, raz-jjgmejo — in nad puščavnikom za->.blesti sinje nel>o, — a ne. saj neba •jiiiti ne vidi, vidi le dvoje velikih ; solne, ki gorita nizko nad vrhovi in ožarjata ves širni svet in s ču-»jdovito svetlobo razsvetljujeta - gf zdiii polmrak. Gleda, in ob žaru - čudežnih solne se mu razplamte - iskre, ki jih je zagrebel pod pepel - in je želel, da se ne bi vnele in i I razplamtele nikoli več. "Ne, ne — i j ugasnite... izginite!" Pokrižal Jse je in je sklonil glavo in je be- - žal preti napast mi in skušnjavami . globlje v temne lesove. Vsega je i hotel zabiti, vse pustiti za seboj. sam je hotel biti, sam s svojim Bogom, temu se je hotel darovati . vsega, , Bežal je v najdivejšo samoto. . Daleč od sveta in hrupnega živ-ljenja si je izbral dom v skalnato l otlino. Ob kameniti steni je po- • jstavil surovo iztesau križ; predi L njim je preklečal na trdem kam- jnu po cele dneve v zbrani molitvi. Vse hrepenenje in vse misli so J se mu zlivale v molitev; in ta je ,!bila goreča prošnja: zabiti... tj A glej, sredi vročili prošnja se i je razsvetlila temna otlina dostikrat hipoma. Nad križem je za-jplanitelo nenadoma dvoje velikih .'solne, ki sta razžarjali s svojim "-gnjem vso pusto in temno okoli-eo. Še križ. ki se ga je oklepal . j z drhtečo roko, je izginjal v njuni svetlobi. Molitve so mu zamrle na ustih, misli so se mu mešale, in v srcu se mu je(zbujalo vvliko hrepenenje: "Zapusti samoto, idi, vrni se v življenje. Najdeš jo — njo, ki si jo iskal nekdaj s tako, bolno koprnečo dušo, najdeš jo,j in ostane ob tebi in ne odide od tebe nikoli več. Idi, in srečen boš, kaj tukaj umiraš živ? Idi!'' Zastokal je, zgrudil se je na trda tla in je udaril z glavo ob ; kamenje, da je je pordečila kri... i "V imenu Gospoda križanega — ! odstopite. Leta so hitela. Lasje so mu osi-! veli. brada mu je zrasla do pasu ! »i bela je bila kakor novopadli Mieg. Telo se mu je sklonilo, usta (mu niso vedela govoriti ničesar i kakor molitve. I^e oči so še živele. In sredi molitev so se zagledale dostikrat zavzete in prestrašene j v kot dupline: njene čudovite oči so planitele pred njim... "Usmilite se... ne pogubite me!" In tako we življenje. In še ob j smrtni uri jih je gledalo njegovo i ugašajoče oko. In ob poslednji uri jih je blagoslavljal — obvarovale so ga. da vse življenje ni 'ljubil druge ženske in je zveličal jtako svojo dušo... Xe gre mi več iz spomina ta legenda, čudovita kakor napol spletena iz sna lunojasne majni- • ške noči in le napol iz resničnosti. ! ^i mi šla iz spomina nikoli, in itemvečkrat se je sponi in jam, odkar sem — dolgo je že tega — tu- jdi jaz gledal oči, ki jih ne za bi m j vse dni svojega življenja tja do [smrtne ure. Jn še ob zadnji uri bodo žarele pred menoj kakor (dvoje velikih solne, da jih bo gledalo vse zavzeto ugašajoče moje , oko. * o # Pomlad je bila. in šel sem po svetu. Pomladi blodim vedno po I ,svetu. Ne morem ostati doma, ne morem, in če bi bil na smrt bolan, j vstal bi in bi šel po »vetu. Tako ] sem hodil tudi tiste pomladi po svetu z velikim hrepenenjem po i | nečem neznanem in z nemirnim pričakovanjem nečesar čudež- 1 'nega. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKO AMERIŠKI KOLEDAR V dobrih dveh tednih izide '' Slovensko-Ameriški Koledar sa leto 1921". Cena ista kot lansko leto. Glede vsebine in zanimivih slik bo ta izdaja presegla vse dosedanje. Politiko smo v tem Koledarju popolnoma opustili. Ljudje so informirani o političnih vprašanjih iz dnevnega časopisja. Fri čitanju teh sestavkov se bo podal čitatelj v duhu med zlato-iskelce divjega sapada, spremljal bo slavne detektive pri razreševanju najbolj zapletenih kriminalnih vprašanj ter stopal z znanstveniki po raznih nepreiskanih deželah ter se žnjimi vred čutil naravnim pojavom. Čitateljem tudi naznanjamo, da bo imel v t?m Koledarju svoj posebni oddelek stari znanec Peter Zgaga. Da on kremenito pove, kar pove, je vsakemu znano. Precejlen 'lel je posvečen tudi zdravstvu, domu in gospodarstvu. Kdor ga hoče prej imeti, ga mora prej naročiti. Tiskali ga bomo le omejeno število. Torej hitro na delo, da ne boste brez Koledarja. Naročila sprejema že sedaj: Slovenic Publishing Company, 62 Cortlandt St.. New York. N. Y. Kdo ve za naslov mojega brata PETRA TAUSK. ki biva nekje v državi Minnesota, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se sam javi. če bo čital te vrstiee. Leopold Tause, Box 7f»6, Emporium, Pa. (20-22—11) LETOŠNJE Suho Grozdje importirano iz starega kraj« 18 centov funt. Boksa 50 funtov $9.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTUTG 00 61-u3 Cherry Street New York. N. Y. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK j 638 Peon Ave. Pittsborgh, Pa. i Dr. Kol«r J« aaj-itvfJN MoTcnikl \ idriTnlk. ipMa> UM ▼ Pittsburgh u. ^■99 ✓ ki Ibm M-letno ^A« 4 prakso ▼ sOniTlJo nJu n*b »aJfctt bolesnl. .J^^^jBfcr SMtrapUoiijo kr »1 adrarl ■ cla-aorltera M«. U n }• Innil dr. prt*. Erllch. C« Ima t« moaoljo mil nuour-Cke po teleau t grlu. tspedanje trna, bolečine v koatah. pridi t« ta lsOstH vam bom krt. Ko Čakajte, kar te ba lesen aa nalasa. Vaa mott« nnlsassil Jmf po a-kraJAanl metodi. Kakor hitro ~rMlts da na prenehale sdrarja. na fiakaS ta. temveč pridite ln las ram aa bom sope t povrnil. Hydrossla ali vodno kUo oadrarlm ▼ M. urah In atcar Ores operacija. Botesnl ssfcurja. ki pursiučajo ko talna ▼ krttu ln hrbta ln vCuls tudi prt pttKanJu voda. oafttUa s šoto-vMtla, Rarmatlsam. tnaanja. boM9aa a tekllne. srbečica. dkroOa ln dnm kotna bolesnl. ki naatesajo aalsd naM-sta krvi. ozdravim t kratk—» CMt nI potrebno leteti. Uradna uro: vsak dan 3d t. ara sfn-traj do >. cvačer: v petkih od f. Pja-traj do 6. popoldne: ob nadaljah od •JutraJ do L popoldss. Zastopniki "Glas Naroda' kateri so pooblsHenl pobirati amroš-□ino aa dnevnik "Glas Naroda". Vsak ssstopnlk isds potrdilo sa sroto. katero Je prejel ln Jih rojakom prlpo romamo. Naročnina m -Glas Naroda" Ja: Za celo leto »6.00; m pol leta S3.00; ca fttirl mesece $2.00; aa fietrt Ista SLfiO. 8M FmctaM, CU.I Jacob LotUs. Demr.CMi: Frank 'Sknbee. PoeMs, Cr>a: Peter Calls, John Qera, fiul Jane-fa la A. Kocfasrar. Boilds. CSAsl: Lutds CosteUo. M*th. Kernel]. Alois OUflAsfet UL: Lambert Boiakar. Avon, DL CUca^K, nu^1 685 Awws JL ' Jwnb BerBi MM, DL Frank Sillifc, FmaK IdHBtMi Is Jobs CM Frank AognattK La Salto, DL Matija Kosap. 1 ' Nsrili Chieaca. DL: Anton Kobal ln Math. Ocria. Sooth Chieaca, DL: Frank Cera* SpriscfkM, UL: Matija BarhorHL Waokecan, DL: Frank Petkoviek. Franklin, Km»m: Frank Leakorle. Frontenae, Kansas: Bok Firm. Ringo, Kansas: Mike PendL Kitzmiller, Bid.: Frank Voduf^roa Chishofan. Mina.: • J Frank Gorla Calumet, Bfitk: M. F. Kobe In Paral ScfaaltSL Sveloth, SSbm.: / Louis Govts Gilbert, Mim.: L. VeseL * Bibbing, Miira.: , Ivan PovBa. Virginia, Mina.: Frank Hrovstlch. Ely, Mhm.: Frank Govfc In Joseph J. PesheL St. Lools, Ma.: Mike Grabrfan. East Helena, Ma^.: Frank Hrella. -j Great FalH, n nutans I Math. Urin. Klein, Mostaos: Gregor Zobec. Gowanda, N. I.: Karl SternUa. Little Falls, N. T.t Frank Maalau ftarhertsa, (Ms: » Frank Prje m Alb. Poljano* CoDlnwood, Ohio: Math. Slacalk. Cleveland. Ohio: Frank Saksrr. gkvr. Dtmlo. Pa.: * Anton Osbaboa. Expert, Pa.: ' f * Loula SnpcnOi. » Forest City, rib: 1 Mat. Farroll, Pa.: Jerry Okwn. 1 J J Imperial. Pa.: Valentine PeteraoL Greensbnrg, Pa.: ' Frank Novak. Irwin, P&: t Mike Paviek. Johnstown, Pa.: John Polanc in Mlk* Srbol. Lnserne, Pa.: Anton OaolaflL viansr. Pa.: t > Fruk DeaSar. Mow Bon, Fa.: Frank Mafiek In Frank Podaril Bek. Pittsborgh, Pa.: U. Jafcobich, z. Jakaho, Mat- Tla rich ln L MijlsSn Ralph ton. Pa.: \ Martin KonachoU. Reading, Pa.: J. Peadlra. ' Stoatten, Pa.: f Anton Hrca. Turtle Creek, Pis.: Frank SchtfTor. I (Vest Nswtsa, Pat ^ Joeonb Jona i. »j. ^yj PThtto fiDr), Pa.: „ . i J Jnrlj PrevM. troiirfc. Pa: " 1 J. PeternelL Slack Diamond, V^aahb G. J. Poreata. y> i Cehetaa, W. Va.: Frank Kodaa. Thomas, W. Vs.: A. Korencnan. MDwakoee, Wte : Adolf Mantel ln Josip Tratnik Sheboygan, Wis.: John Stampfel ln H. BvetUn West A ilia. Wis.: 1 Frank Skok. Roek Springs, Wya.: Iwwli T»nrh»r tn A Jnatta KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJO 1Z NEW VORKA. ** * RON IA [27 nov. — Hamburg HrllLAOELPHIA 27 nov. — Cherbourg LA SAVOIE 27 nov, — Cherbourg FRANCE 2 dec. — Havre RYNDAM i dec. — Havre ARGENTINA S dec. — Tr*t ROCHAMBEAU 4 dec. — Havre SAXONIA 7 dec. — Hamburg IMPERATOR 9 dec. — Charbourfl LA LORRAINE 11 dec. — Havre NEW VO^K 11 dec. — Cherboura ROTTERDAM 11 oec. — Boulogne AQUITANIA 14 dec. Cherboura CANOPIC 16 dec. — Genoa ST. PAUL 18 dec. — Charbourq PRES. WILSON 73 dec, — Trat IMPERATOR ' dec. — Cherboura CRETIC Ian. — Genoa IMPERATOR 'an. — Cherboura AQUITANIA in. — Cherboura Glede cen za voz*- '.fi/e In vsa druga pojasnila, obrnite __ "" tvrdko F R A K 6 A K S E R 82 Cortlandt Ot. New York French Line GOMPASIIE GENERALE TRANSATUNTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LA SAVOIE .............. 27. novembra FRANCE .................. 2. decembra ROCHAMBEAU ........... 4. decern*«*. LA LORRAINE ..........11. decembra LA TOURAINE .......... 1«. decembra LA SAVOIE ..............23. decembra POSBBNA VOZKJA NARAVNOST DO HAMBUSSJ^ Hltrl para Ik I a fttlrlml In svama tIIsTsot . Poeahm saatopnlk Juocalovanaka v1a£r prlCakal potnika c'j prihodu nailh par-nlkov v Hsvru tar jlh toCno odpramd. kamor so namanjanl. Psraiki Francoska tnm so tranaporttraj tekem vojne ns tleočr CehostovmAklh lakov bras vsa naorl^ka. Za sitkarte in osne vpraiajts • DRU2BINI PISARNI. 19 State St. R.t, w. all aa pH lokalnih aaantlh. LLOYD SABTUDO Prihodnji otlolutje Iz X. Y. nainltr m 2 vijaka RE D* ITALIA — 90. dec. PESARO — S. Jan. IsdaJ&jo se direktni rosni ustk. do vsak r Lavni h mest v Jujroelartfl. Brecplatao vino potnikom t. rmarsOa. | Cosulich črtal i Direktno potovanje v DnbrovaiL: ; (Gr.roea) in Trst. ARGENTINA 4. decembra PRES. WILSON 23. decembra Potom listkov, Izdsnlh za vaa kraje v Juooolavljl In Srbiji. | Rszkotns ugodnosti prvega, druga. : gs In tretjega razreda, j Potniki tretjega razreda dlbtvajo i brezplačne vino. PHELPS BROTHERS^ & PI. I Passenger Department | 4 West Street New Yerk ! Kdor želi pred [Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo brzoparnik: "ARGENTINA" odpluje 3. decembra. Cena za m. razred do Trsta $125.00 Pri navedenih cenah Je všteta svota za vojni davek. Na tem parniku je dobiti tudi prostor za n. razred za nizko ceno. Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na mano in zanesljivo tvrdko: FRANK SAKSER