PoStnina plačana f gotovini CENA IZVODU 10 DIN F I Leto XI. — Štev. 45. V Ljubljani, 6. novembra 1945 izdaja časopisno založniško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik; Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. I. conska nogometna liga; Dimači so nas navdišili Ljubljana, 6. novembra. Mejna sodnika sta držala zastavici pokonci, znak, da teče zadnja minuta igre. Tedaj je Perharič na moč »zavrtel« Bra-nikovega igralca Slano. To je bila tako rekoč vragolija in pol, saj se je Slana v nemočni jezi edinole lahko še vrgel pod noge, toda žoge ni dobil... To je bil zaključek današnje prvenstvene borbe I. conske lige med mariborskim Branikom in »Ljubljano«, borbe, ki je po dolgem času spet enkrat zadovoljila večino gledale ev. Menda bi bili neobjektivni, če bi trdili, °a je bila to igra velikega kova. Toda ‘Ljubljana« je tokrat prvič po dolgem času zadovoljila, tako z igro kot z zrna-8°. Nad 3000 gledalcev se je po lepem Sončnem popoldnevu zadovoljnih vračalo v mesto. Ljubljana : Branik 4:0 (2:0) Prva minuta in prvi napad »Ljubljane«, imajo Ljubljančani priložnost, da pri-J*e3o v vodstvo. Toda stoprocentna pridnost se je razblinila v nič. Tempo igre Pa nadvse živahen, hiter in oster. Prevladuje »Ljubljana«. Že je druga mi-^yta in mariborski vratar Najmiler po-lra žogo iz mreže — 1:0 za Ljubljano, grelec Valjavec, po krasnem predložku "aclerja. Toda v tretji minuti prav enak ^rimer pred vrati »Ljubljane«. Nenado-1113 se tam pojavi nevarni Elsner in Ben- cik s padcem komaj prepreči gol. Branik se razigra, pričnejo se kontranapadi. Toda »Ljubljana« je vse bolj prevladovala na igrišču, Branik pa se je kar nekako lovil. V enajsti in dvanajsti minuti bi bilo lahko že 3:0 za »Ljubljano«, prav tako v 17. minuti, medtem ko bi se rezultat skorajda zmanjšal v 21. minuti, ko smo že vsi videli žogo v mreži. Bencik je nezanesljivo posredoval, vendar je žoga tik vratnice odšla v out. Rezultat polčasa je bil dosežen v 29. minuti, in sicer iz prisojenega kazenskega strela, zaradi prekrška nad Perhari-čem. Strelec je bil Dolenc — 2:0. Odtlej dalje je »Ljubljana« nekoliko popustila, Branik pa je hotel na vsak način izenačiti. Toda videli smo, da v napadu nima realizatorja. SE DVA GOLA Že v 46. minuti je bila prisojena druga enajstmetrovka. Zelezinger je v kazen- skem prostoru zagrešil prekršek z roko. Gruden pa je kazenski strel realiziral — 3:0. Vse je kazalo, kot da se je Ljubljana znova zadovoljila z rezultatom. Branik je takorekoč prišel do sape in nekaj minut prevladoval, vendar tehnično ni bil dorasel domačim, ki so znova prevzeli pobudo. V 64. minuti je bila usoda Branika zapečatena. Dolenc je po krasni solo-akciji preigral vratarja gostov ter v loku poslal žogo v mrežo — 4 : 0. S tem je bila serija golov končana in dosežen tudi končni rezultat. Silen tem-(Nadaljevanje na 6. strani) Brez volje ne bo uspehov... , Šibenik, 6. ‘°Val •no je nov. — Odred je poba današnjo prvenstveno tek-z majhnimi upi, kajti Šibenik . v zadnjem času v dobri formi, Popisovati pa mu je bilo tudi treba j'0'dnost domačega igrišča. Kljub e,n;i se je končala tekma vendarle i Nekoliko previsokim rezultatom, a.H; tudi igralci Odreda so imeli piiožnost, da bi dosegli nekaj go-<>v Tekma je bila odigrana ob le-vre menu pred 1.500 pa jo je sodnik Fant P.e,h sončnem gledalci, vodil z Zagreba. »trelci: v 12. 21. ’n" za Šibenik. A Odred, ter v ^»enik. napake, saj so preveč kombinirali in igrali brez volje. Nasprotno pa so Šibeničani star-tali na vsako prvo žogo, čeprav niso igrali mnogo bolje od gostov. Najboljši igralec pri Šibeniku je bil Tedling. < Moštvi sta nastopili takole: Odred — Brezar, Piskar, Brglez, Žižek, Berginc, Osredki, Cuban, Vorgič, Hočevar, Zdravkovič, Klančišar, Šibenik — Bašič, Perak, Erak, Blaževič, VELIK košarkarski turnir Od sobote do ponedeljka (11. do 13. t. m.) bo v Ljbljani medrepubliški ženski košarkarski turnir, na katerem bodo nastopale izbrane reprezentance Srbije, Hrvatske in Slovenije. Srbija bo igrala celo z 2 ekipama, ta turnir pa bo hkrati prva izbira za sestavo državne reprezentance za ženski evropski šampionat v Pragi. Turnir se bo začel v soboto ob 14. uri v veliki dvorani na Taboru, na kar že danes opozarjamo ljubitelje košarke. Horvat je na današnji tekmi proti moskovskemu Spartaku spet igral zelo dobro in bo verjetno močna opora v našem moštvu, ki ga v petek čaka težka preizkušnja: srečanje z nogometno reprezentanco Francije o Parizu. Polfinale tekmovanja za pokal FLRJ HAJDUK finalista in 25. min. Ted-v 14. min. Vorgič 38. min. Djurič za Šibenik : Odred 4:1 (4:1) igra je bila v začetku tekme doji enakovredna, čeprav je imela , o rumba gostov neko-likokrat prili-°’ da se izkaže. S serijo golov pa •j,a Pričeli obe moštvi v 12. minuti. s^*a.i je Tedling dosegel vodstvo za nik. 2 minuti kasneje pa je r^Sič že izenači! na 1:1. Ko pa je dred prejel drugi gol v 21. minuti, F morala Odredovega moštva popu-q a-vPri tem golu je namreč naredil Srečki hudo napako. V ne preveč 'e'’arnj situaciji bi moral žogo po-( a|i svojemu vratarju, vendar jo je ■ bil v levo stran, pritekel je na-■ Protni igralec, jo podal Tedlingu. ta ja je neovirano dosegel gol 2:1. Po s~'rn g(i,]u g() domači povsem zago-.- °"-arili na igrišču in imeli inicia-. X° vse do odmora. Še v 25. in 38. inrv^i ?? hi,i U3Pe’šni po Tedlingu Djuriču in tako ie bil dosežen re-'‘dat polčasa, hkrati pa tudi končni rezi'!tat tekme. * drugem polčasu je Odred imel ekoliko več od igre, toda Cuban in (-c ravkovič sta zamudila po dve sto-^vstotni priložnosti za dosego gola, žn-r ki verjetno izpremenilo polo-D 1 na igrišču. Cuban je takšno na-' ako naredil tudi že v prvem polča-Pri stanju 0:0. Odred je imel v ]., minuti še priložnost, da zniža sk° inda zaradi prekrška v Fh Djurič, Tedling, Šupe. M. D. LESTVICA I. CONSKE LIGE Šibenik 8 7 0 1 23:7 14 Lokomotiva 8 5 2 1 18:8 12 Split 8 5 0 3 ‘26:11 10 Ljubljana 8 4 2 2 13:8 10 Rijeka 8 5 0 3 15:12 10 Trešnjevka 8 3 2 3 18:12 8 Segesta 8 2 4 2 15:16 8 Odred 8 3 0 5 16:18 6 Branik 8 2 2 4 15:20 6 Metalac 8 2 1 5 12:19 5 Karlovae 8 1 3 4 6:12 5 N. Gorica 8 1 0 7 6:40 2 Tekmovanje za naj višjo nogometno trofejo v Jugoslaviji se je z današnjo nedeljo skoraj približal svojemu koncu. Danes je bil namreč odigran polfinale med beograjskima Crveno zvezdo in BSK ter med Hajdukom in Spartalcom. Favorita tega srečanja sta bila vsekakor lanski državni prvak Hajduk in večkratni zmagovalec tekmovanja za pokal FLRJ Crvena zvezda. Toda izid današnjih srečanj nas je izredno presenetil. Zmagala ni Zvezda, temveč BSK, ki je postal hkrati s splitskim Hajdukom finalist tega tekmovanja. BSK : CRVENA ZVEZDA 4:0 (2:0) BSK: Cvetkovič, Stojanovič, Sijakovič, Kranjčič, Juričko, Davidovič, Antič, Še-nauer, Jelisavčič, Markovič, Jocič. Crvena zvezda: Beara, Stankovič, Ze-kovič, Dacevski, Nešovič, Miljanič, Mitič, Popovič, Rudinski, Tasič, Šekularac. Beograd, 6. novembra. Za današnjo tekmo med BSK in Crveno zvezdo, ki je bila polfinalna tekma za nogometni pokal FLRJ, je vladalo precejšnje zanimanje. Veliki stadion JNA je napolnilo 40.000 gledalcev, srečanje pa je vodil sodnik Leo Lemešič iz Splita. Nepričakovano visoka zmaga beograjskih »plavih« je popolnoma zaslužena, saj je plod borbene in požrtvovalne igre. Obe moštvi sta zaigrali precej borbeno in hitro in zlasti v moštvu BSK danes nismo opazili niti slabih poedincev, niti slabosti moštva kot celote. Vse vrste so delovale povezano in brezhibno, od igralcev pa so se najbolj odlikovali Sijakovič, Kranjčič in Davidovič. Izvrstna igra DINAMA raz-v kazen- 1 6111 Prostoru prisojeno enajstme-°vko Vorgič ni realiziral, ker je r®far domačih žogo ujel. r,. ;ajboljši na igrišču sploh i, ar , " n jub tel arginc je bil Brezar, ir. Jr, poleg njega pa ,, Inh temu, da je prejel 4 gole. Tudi tP °:nc je bil dokaj marljiv, med-171 k« so ostali pokazali spet stare Zagreb, 6. nov. Zagrebško občinstvo je z veliko nestrpnostjo pričakovalo sovjetske nogometaše, ki so pred nekaj dnevi z zelo dobro igro premagali enajstorico beograjskega Partizana. Na igrišču se je zbralo okrog 10.000 gledalcev, ki so bili nad igro svojega ljubljenca nadvse navdušeni. DINAMO : SPARTAK 1:1 (0:0) Spartak: Tučkus, Sokolov, Mas-Ijonkin, Aganjkov, P ar anionov, Neto, Tatušin, Isajev, Simonjan, Satnikov, lljin. i č Dinamo -.Majerovič, Šikič Crnkovič, Boškoo, Horvat, Ferkovič, Režek. čonč, Lipošinovič, Veselinovič, Čajkovski (Matuš). Spartak iz Moskve je v Beogradu pokazal izredno igro, ko je premagal Partizana 2:1 in z njo navdušil še tako razvajene gledalce. Danes pa je ostala Dinamu težka naloga, Toča golov v škodo Nove Gorice Segesta : N. Gorica 5:0 (0:0) je -Sak’ 6' nov- — Enajsterica Nove Gorice g. *rrie^a danes spet enega težjih nastopov v ^ 11 in preizkušnje znova — kot ponavadi Pok*1* Prestaia- Domači igralci zl a.Za^ svojo premoč nad g' ra ! V ^rugem polčasu pripravili grenko očaran je z veliko kopico golov. Zanimivo ie- da se je Gorica uspešno upirala vse do minute. Dotlej je bila igra slaba in 0ltlači so šele tedaj dosegli vodilni gol. namreč in jim Že naslednje tri minute pa so bile odločilne za izid današnjega srečanja. Goričani so prejeli v kratkem še dva gola, kar jih je popolnoma zmedlo. Odtlej dalje so igralci Se-geste povsem zagospodarili na igrišču ter do konca še dvakrat zvišali rezultat. Split : Trešnjevka 5:1 (3:1) Karlovac : Lokomotiva 2:1 (2:1) Metalac : Rijeka 1:3 (1:1) da reši čast jugoslovanskega nogometa. Enajstorica Dinama danes sicer ni zmagala, vendar je s svojo igro dokazala, da je enakovreden partner, če ne morda še boljši nasprotnik, trenutno odličnemu Spar-taku. Moštvo Dinama sta danes okrepila tudi igralca Vojvodine Veselinovič v napadu in Boškov v kril-ski vrsti. Oba sta pokazala precejšnjo požrtvovalnost, lahko pa rečemo, da je bil Veselinovič boljši od svojega klubskega tovariša. Igralci Spar taka so danes znova pokazali repertoar bogatega nogometnega znanja. Sijajno obvladajo žogo, hitro menjavajo mesta ter so odlični v napadu in v obrambi. Vse to so prav dobro vedeli tudi Dina-movi igralci, ki so hoteli na vsak način dokazati, da tudi oni razumejo svoj posel. In to šo tudi dokazali. V krilski vrsti je gospodaril Horvat, ki ima tudi glavni delež pri doseženem rezultatu, poleg tega pa je pokazal izvrsten nogomet. V napadu so igralci ob pričetku precej oklevali, po prejetem golu pa je moštvo zaigralo z vso voljo in vztrajno požrtvovalnostjo in povsem prekosilo nevarne nasprotnike iz Moskve. Razultat ustreza poteku igre, vendar bi lahko dali prednost Di-iuBoqoi2i3Z os J3J[ ‘oqqo) A urnim pokazali duhovitejši nogomet, kombinacije so bile bolj premišljene. Nasprotno pa so igralci Spartaka igrali enostavneje, točno podajali žogo in hitro prodirali preko kril. V moštvu Spartaka je nastopilo danes kar 8 državnih reprezentantov, od katerih sta najbolj navdušila lljin in Tatušin na krilih, še posebej pa stranski krilec Neto, ki je neverjetni mojster pri graditvi igre. Pri Dinamu lahko pohvalimo prav vse igralce, še posebej pa lahko čestitamo Horvatu, ki bo v petek v moštvu Jugoslavije prav gotovo največja opora v trti i preizkušnji z nogometno reprezentanco Francije. KRATEK POTE K IGRE V prvem polčasu je bila igra enakovredna. Sem in tja sta obe moštvi nevarno prodrli pred nasprotna vrata, primanjkovalo pa jima je odločnih strelcev. V drugem delu igre pa smo že takoj v začetku opazili pri obeh moštvih največjo željo, da bi prišli v vodstvo. Prvi so to hotenje uresničili sovjetski nogometaši, ki so prišli v vodstvo v 55. minuti po Simonjanu. Morda nosi nekoliko krivde za prejeti gol vratar Majerovič, ki ni pravočasno posredoval. Gol je padel z leve strani po lepem predložku. Za tem pa se je napad Dinama nekoliko razživel in nekajkrat nevarno prodrl proti nasprotnim vratom. Že osem minut kasneje je iz desne prodrl Veselinovič in lepo podal žogo v sredino Lipoši-noviču, ki je dosegel izenačenje. Do konca igre sta imeli obe moštvi še nekaj priložnosti za povišanje rezultata, vendar so bili napadalci neodločni pri streljanju. Lipar Marjan Pri Zvezdi je bil najboljši Stankovič, zadovoljila pa sta tudi Zekovič in Dacevski, medtem ko je bil Beara slab. Tokrat je bil najbolj uspešen Markovič, ki je dosegel 3 gole in to v 10., 40. in 43. min., četrti gol in končni rezultat pa je postavil Jocič v 74. minuti igre. Drugi gol Markoviča v 40. minuti je bil neubranljiv in zelo lep, eden takih, ki jih malokdaj vidimo na naših igriščih. Zanimivo je, da Crvena zvezda ni izkoristila enajstmetrovke, ki jo je dosodil sodnik Lemešič v 43. minuti igre. Jurič, ko je namreč napravil prekršek nad Ru-dinskim, kazen je izvedel Miljanič, toda pri tem ni bil uspešen. Zmago BSK lahko pripišemu dejstvu, da je njegov napad zaigral znatno bolje in učinkovitejše od napada svojih mestnih rivalov. Njegovi napadi so bili sicer redkejši, toda mnogo učinkovitejši. Zanimivo je tudi dejstvo, da je Markovič dosegel hat trick, pa čeprav je bil eden slabših igralcev v moštvu BSK. Zvezda je v drugem polčasu močno napadala, da bi znižala rezultat. Pri tem je včasih prešlo na nasprotno polovico igrišča kar 8—10 njenih igralcev, vsi napadi pašo se razbili ob dobri obrambi s Cvetkovičem na čelu. HAJDUK : SPARTAK 2:0 (2:0) Hajduk: Vulič, Kokeza, Radovič, Krstu-lovič, Grčič II., Luštica, Rebec, Žanetič, Matošič, Vidoševič, Vukas. Spartak: Glončak, Tapiška, Cokič, Ja-kovetič, Stefanovič, Pejič, Branisavlje-vič, Ognjanov, Tomaševič, Takač, Leskov. Split, 6. novembra. Sončno vreme in zanimiva polfinalna tekma za nogometni pokal FLRJ je privabila na igrišče Hajduka 8000 gledalcev. Moštvi Hajduka in Spartaka sta se pomerili v odločilnem srečanju pod taktirko sodnika Jovanoviča iz Sarajeva.Prvih 30 minut je Hajduk zaigral zelo dobro in tudi dosegel oba gola. Prvega je streljal v 4. minuti Zanetič, drugega pa Vukas devet minut kasneje. Spartak je vložil vse sile za znižanje rezultata, njegovi napori pa so ostali brez uspeha. Drugi polčas nam ni pokazal niti lepe, niti zanimive igre, pač pa smo videli mnogo brezuspešnih kombiniranj na eni kot na drugi strani. Tudi tokrat so ostali vsi napori Subotičanov brez uspeha. V moštvu Hajduka je bil zelo dober vratar Vulič, ki je v 68. minuti ubranil tudi največjo nevarnost — dosojeno 11-metrovko — ki jo je streljal Tomaševič. V domačem moštvu so se odlikovali še Vukas, Ljuštica in novi igralec Hajduka Zanetič, medtem ko so pri Spartaku pokazali dobro igro Stefanovič, Branisav-ljevič in Ognjanov. Nizozemska : Norveška3:0 V Amsterdamu je nogometna reprezentanca Nizozemske pred 65.000 gledalci premagala reprezentanco Norveške s 3:0 (2:0). Košarkarsko srečanje med reprezentancama Francije in Madžarske v Parizu se je končalo z velikim presenečenjem. Francoskim košarkarjem je uspelo premagati evropske prvake Madžare s 66:55 (33:29). Srečanje žensk se je končalo z zmago Madžark x rzeultatom 53r42 (25:29). Turnir PRESENEČENJ Od naših najboljši DOLINAR Beograd, 6. nov. Se nikoli ni bilo na kakšnem namiznoteniškem tekmovanju toliko presenečenj, kot prav sedaj na 6. med- narodnem prvenstvu Jugoslavije, ki se je začelo že v petek v Beogradu in bo zaključeno danes ponoči. Zaradi izredno visoke kvalitete nastopajočih tekmovalcev mncgi smatrajo ta namiznoteniški turnir za svetovno prvenstvo v malem, saj na njem sodeluje 88 najboljših igralcev namiznega tenisa iz 10 držav in med njimi nič več in nič manj kot 14 sedanjih in bivših svetovnih prvakov. Že v osmini finala so bili nepričakovano izločeni resni favoriti za prvo mesto, kot na primer Čeh Andreadis, Madžar Sido, belgijski prvak Roland, francoski *as< Amuretti, pa tudi naši reprezentanti Harangozo, Vo-giinc, Gabrič in Markovič. V trenutku, ko vam poročamo, so tekmovanja še v teku. Morajo se izvesti še polfinalne in finalne tekme takole: Polfinale — moški posamezniki: Dolinar : Scpcsi (Madžarska), Leach (Angl) : Gant-uer (Rom). V finale žensk pa so se plasirale: Roseanu, svetovna prvakinja iz Romunije, in Koczian iz Madžarske. V polfinale ženskih dvojic so se plasirale Roseanu — Zcller (Rom), Kroupkova in Grahkova (ČSR). Farkaszova in Koczianova (Madžarska) ter Rosalinde in Dianna Rowe (Anglija). Za polfinale mešanih dvojic so se kvalificirali: Tereba — Grahkova (ČSR), Leach — Dianna Rowe (Angl), Stipek (ČSR) — Rosalinda Ro-we (Angl), Andreadis (ČSR) — Roseanu (Rom). Tekmovanja se odvijajo v dvorani Kolar-čeve univerze ob velikem zanimanju občinstva, ki napolni v dopoldanskih in popoldanskih urah dvorano do zadnjega kotička. Zlasti so gledalci zadovoljni nad nepričako- vanimi izidi srečanj in ti izzovejo veliko navdušenja. Vse to pa je tudi vzrok, da zanimanje za namizni tenis v Beogradu narašča in lahko rečemo, da je skoraj enako veliko kakor za nogomet. Kneževič Izredna skupščina SkD Kladiva? Atletsko društvo Kiladivar bo imelo v četrtek 10. t. m. ob 19. uri v Domu Kladivarja izredno društveno skupščino, na kateri bo članstvo po odhodu dosedanjega predsednika tov. Fedorja Gradišnika izbralo novo vodstvo. Prepričani smo lahko, da bo celjski atletski kolektiv tudi z novoizvoljenim vodstvom dosegal še vnaprej lepe uspehe v okviru slovenske in jugoslovanske atletike. Polovičen uspeh sabljačev Branika Maribor, 6. nov. Mohorjevi gojenci so danes imeli v gosteh močno ekipo sabljačev iz Kapfenberga. Na vsaki strani v vsakem orožju so nastopili po 4 tekmovalci. Domačinke niso bile prav posebno razpoložene ter so zmagale le s 5:4. Srečanje v floretu so Branikovi člani izgubili z malenkostno razliko. 9:7. Dvoboj v sablji pa je ostal neodločen 8:8, vendar so bili domačini boljši v točkah. Turnir je obiskalo veliko število gledalcev. Končni rezultat — Branik : Kapfenberg 3:3. Kocijan premagal zmagovalca nad Terebo m Harangozom V Beogradu se je začelo mednarodno prvenstvo Jugoslavie v namiznem tenisu, ki je gotovo doslej največje podobno tekmovanje v naši državi. Razen Japoncev, Šveda Fiisberga, Angleža Bergmana in Madžara Koczlana so na startu vsi najboljši namiznoteniški igralci sveta. Ze začetek tekmovanja je dal nekaj zelo presenetljivih rezultatov. Ljubljančan Kocijan je s 3:2 premagal Avstrijca Wegratha, ki je na nedavnem turnirju na Dunaju izločil najprej Ceha Terebo, potem našega Harangoza in šele zmagovalec turnirja Andreadis ga je z veliko težavo premagal. Pomembno zmago je dosegel tudi Kranjčan Hlebš, ki je s 3:1 izločil belgijskega prvaka Rollanda. Ostali važnejši rezultati 1 kola: Bubonyi (M) : Markovič 3:0, Vogrinc : Tigerman 3:0, Harastozi (R) : Vanj očki 3:1, Szepesi (M) : Lungstrom (S) 3:1, Tereba (CSR) : Osmanagič 3:0, Vyhnanovsky (CSR) : Granier (F) 3:0 Pes (R) : Takači 3:2, Mollsrtim (S) : Kras 3:2, Kennedy (VB) : Franič 3:0, Gantner (R) : Roža 3:0. Ruska reprezentanca v hokeju na ledu bo gostovala najprej v Angliji in v Parizu,potem pa bo sodelovala na turnirju v Stockholmu na katerem bodo poleg Rusov nastopili še Švedi in angleško profesionalno moštvo Harringay Racers. Le za 2 cm je bivši evropski rekorder v metu diska Italijan Consolini zgrešil na zadnjem tekmovanju v Milanu svoj italijanski rekord v metu diska, ki ga je nedavno dosegel v Teheranu. Tokrat je Consolini vrgel 55.73 m. Angleški rekorder v teku na dolge proge Gordon Pirie je objavil v Londonu svojo zaroko z znano angleško atletinjo Shirley Hampton. Oba atleta pa se nameravata poročiti šele po olimpijskih igrah. Na cestnem teku skozi Trento, dolgem nekaj več kot 13 km, so sodelovali tudi jugoslovanski atleti, člani Partizana iz Beograda. Zmagal je nemški reprezentant Konrad v času 33:37.3 pred Jugoslovani Cetiničem 38:52.0, Segedinom 39:23.0 in Cerajem 40:08.2. Spef zmaga COPPIJA Ena zadnjih večjih letošnjih kolesarskih dirk je bil tako imenovani >Trofeo Barac-chi«, to je 108 km dolga dirka parov na progi Bergamo—Milano. Že tretjič zaporedoma je zmagala italijanska dvojica Coppi — Fi-lippi v času 2:21:05. Nadaljni plasma: 2. Brankart — Janssens (B) 2:22:40, 3. Anquetil — Darrigade (F) 2:23:13, 4. Magni Moser (I) 2:23:27. V Rimu je bilo večje mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem so bili doseženi naslednji važnejši rezultati — 100 m: D'Asnach (I) 10.8, 800 m: Brenner (Nem) 1:50.8, 5000 metrov: Laufer (Nem) 14:48.2, višina: Nils-son (Sv) 2.06, daljina: Molzberger (Nem) 7.19, krogla: Meconi (I) 16.13, disk: Consolini (I) 54.20, ženske — 200 m: Leone (I) 25.4, 80 m ovire: Greppi (I) 11.6. V 6-dnevni kolesarski dirki v Dorfmundu je zmagala švicarska dvojica Koblet — von Buren z 241 točkami. Za en krog sta zaostali dvojici Nielscn — Klamer (Dan) 188 in Holzmann — Intra (Nem) 161. S plavalnega tekmovanja v Bukarešti javljajo zopet vrsto novih romunskih re- JETO XI Štev. 45 okrdov — 200 m hrbtno: Mandoui 2:38.3, 100 m metuljček: Popescu 1:05.3, 100 m prsno: Mttrofan 1:13.9, ženske — 100 m hrbtno: Roth 1:20.3, 100 m prsno: Roseti 1:27.0. Plavalni tekmovanji v Amsterdamu in Hiiversumu sta dali vrsto odličnih rezultatov — 100 m: Hoogveld 58.4, Boxem 58.9, 400 m: Wiliemse 4:54.2, 100 m hrbtno: Swighuisen 1:07.4, Korteweg 1:08.2, ženske — 100 m: Kraan 1:06.8, Kok 1:08.3, 400 m: Kok 5:09.3, De Nijs 5:21.2, 100 m hrbtno: Van Alphen 1:13.6, 200 m prsno: Kroon 2:58.5, 100 m metuljček: Kok 1:14.4, Voor-bij 1:14.6. Atletsko tekmovanje v Splitu Včeraj je bilo mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem so nastopili tekmovalci iz CSR, Posarja in Jugoslavije, ki so v Splitu trenutno na treningu. Doseženi so bili naslednji važnejši rezultati — 800 m: Ra-dišič (CZ) 1:59.2, Mugoša (CZ) 1:59.2, 5000 m. Štritof (P) 14:38.0, Mihalič (P) 14:39.0, krogla: Skobla (CSR) 16.87, kladivo: Račič (2K) 58.42, ženske — 100 m: Rabovič (M) 12.3, 80 m ooire: Babovič (M) 11.6, višina: Modrahova (CSR) 166. Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA — 8. kolo: Fiorentina : Torino 2H), Genoa : Milan 3:1, Internazionale : La-zio 2:3, Jnventus : Atalanta 2:1, Lanerossi : No vara 0:6, Napoli ? Bologna 3:3, Roma i Padova 1:1, Spal : Sampdoria 1:1, Triestina : Pro Patria 1:0. Lestvica: Fiorentina 13, Internazionale 11, Napoli 10, Spal 10, Milan 9, Roma 9, Sampdoria 9, Torino 9, Lazio 8, Lanerossi 8, No vara 8, Genoa 7, Juventus 7, Bologna 6, Padova 6, Atalanta 5, Triestina 5, Pro Patria 4. ANGLIJA — 15. kolo: Birmingham : Chel-sea 3:0, Burnley : Aston Villa 2:0, Charlton : Manchester C 5riž, Everton : Huddersfield 5:2, Luton WoIvcrhampton 5:4, Manchester U. : Arsenal 1:1, Neweastle : Blackpool IriZ, Preston : Sunderland 2:2, Shefield : Portsmouth 1:3, Tottenham : Cardiff Id, West Bromwich : Bolton 2:0. Lestvica: Manchester U. 21, Sunderland 20, Charlton 20, Blackpool 19, West Bromwich 19, Everton 19. NEMČIJA — Južna liga — 10. kolo; Frankfurter SV : Kickers 3j2, Fiirth : Schwaben 3:1, Offenbach : Eintracht 4:0, VfB Stuttgart : Redensburg 2:0, Karlsruhe : Niirn-berg 2:0, Augsburg : Schweinfurt 3:0, Reu-tlingen : Mannheim 2:3, Aschaffenburg : Munchen 5:5. Lestvica: Karlsruhe 17, VfB Stuttgart 14, Mannheim 14, Offenbach 12, Niirnberg 14. Prvenstvo Slovenije v odbojki Jeseničani prvaki Slovenije JESENICE : MARIBOR 3:2 (15:8, 8:15, 12:15, 15:11, 15:8) Maribor, 6. nov. V povratni finalni tekmi republiške odbojkarske lige, ki je bila danes odigrana v Mariboru pred 300 gledalci, je homogenejše moštvo iz Jesenic po trdi borbi doseglo zmago in se s tem uvrstilo v hrvatsko-slovensko ligo. Tekma je bila precej razburljiva. Pri domačinih sta se odlikovala Dolinšek in Cirer, najboljši aaož Jeseničanov pa je bil Trojer. POMIRJEN JE na celi črti Ljubljana, 6. nov. — »No, vendar enkrat,< to je prvo kar moramo reči po sestanku izvršnega odbora Atletske zveze Slovenije, na katerem sta bila prisotna tudi predsednik in sekretar Atletske zveze Jugoslavije tov. Ivkovič in Takač. Ta »vendar enkrat« se namreč nanaša na dolgo pričakovano pomir-jcnje med atletskima kluboma Ljubljano in Odredom, ki sta si bila že nekaj let nazaj često kar pošteno >v laseh«. Predstavniki obeh klubov so na seji izjavili, da smatrajo preteklost za pozabljeno, v prihodnje pa nameravajo čim tesneje sodelovati. V kratkem bo prišlo do sestanka, na katerem naj bi se dogovorili o konkretnih oblikah sodelovanja v prihodnjem letu. Tak razvoj dogodkov moramo seveda toplo pozdraviti, saj so šle neznosne razmere v Ljubljani ne samo v škodo ljubljanske, ampak tudi celotne slovenske atletike. Na seji, kakor tudi na posebnem sestanku z odborniki AK Odred, sta funkcionarja AZJ poskušala urediti tudi vsa sporna vpra-šo.nja, ki so nastala med Odredom in vrhovnim atletskim forumom glede tekmovanja Odredove moške in ženske ekipe. Večni ne razprave bi lahko sumirali nekako takole: Odred se strinja z AZJ, da je bil postopek tekmovalne komisije AZJ popolnoma pravilen, ko ni dovolila moški ekipi Odreda nastopa v finalu, zaradi tega, ker je Odred izvedel prvo kolo 18 dni po določenem terminu, kar seveda po nobenih propozicijah ni bilo mogoče. Istočasno pa je Odred zahteval tudi ponovno preiskavo v vseh ostalih primerih kršitve propozicij v ekipnem tekmovanju. Odred je postavljen pred disciplinsko sodišče AZJ zaradi dveh stvari: prvič zato, ker naj bi v času pred in po finalu ekipnega prvenstva za moške s svojim zadržanjem in netočnim obveščanjem javnosti negativno deloval na odnose v atletski organizaciji; drugič pa zato, ker ženska ekipa Odreda ni nastopila v finalu, kar je škodovalo samemu tekmovanju, pomenilo kršenje propozicij, poleg tega pa tudi uvedlo v prakso povsem nov nepravilen način reševanja spornih vprašanj. Odbor Odreda meni, da bo pred disciplinskim sodiščem svoje postopke, ki so bili često tudi posledica cele vrste nepravilnosti s strani AZJ v ostalih primerih v ekipnem prvenstvu, lahko zagovarjal. O tej zadevi bomo še poročali potem, ko bo disciplinsko sodišče spregovorilo svojo končno besedo. Podobno kot na sestanku upravnega odbora AZJ 17. oktobra sta tudi ob priliki razgovorov v Ljubljani oba predstavnika AZJ ponovno ugotovila, da je bilo v letošnjem poslovanju tako AZJ kot republiških zvez in osnovnih organizacij mnogo nepravilni in da je treba borbo za odpravljanje ist‘^ v bodoče še bolj zaostriti, saj imamo sedaj zato tudi dobro pravno osnovo v vseh ®°' gočih pravilih, pravilnikih, poslovnikih ^ propozicijah. Precej ostrih besed je šlo tudi na raČi,fl slovenskega tiska, ki je po mnenju tovari' šev iz Beograda posvečal vsem mogočim >a^' ram« mnogo preveč prostora, istočasno pa ie zanemarjal ostale probleme, ki jih v ati6* tiki ne manjka. Predsednik Ivkovič je v svO' jih izvajanjih na seji med drugim ugotovil' da imamo zlasti v Ljubljani odlične pog°ie za še vse večji razvoj atletike in da je tre' ba z likvidacijo sporov med društvi in okrC' pitvijo AZS ter eventualnim osnovanjem p0(^ zveze pristopiti k borbi za razširitev atk' tike daleč preko dosedanjih okvirov. Seji .je poleg delegatov iz vse Slovenij6 prisostvoval tudi predsednik Zveze spor*0* Slovenije tov. Krese, ki je v svojih izvajanji poudaril zlasti dejstvo, da so športne, ^ njimi seveda tudi atletske organizacij6' usmerile skoraj vse svoje sile le v tehnik no izpopolnitev svojih članov, pri tem P8 zanemarile njihovo vzgojo. Sobotno sejo izvršnega odbora AZS sploh bivanje predstavnikov AZJ v LjubljaD moramo v celoti označiti kot zelo pozitivom* Skoraj na vseh »frontah« je prišlo do po&i Jeseniki kros v CELJU Celje, 6. nov. — Več kot 300 tekmovalcev je nastopilo danes na krosu, ki ga je priredilo atletsko društvo Kladivar v počastitev obletnice smrti, mladega atleta Toneta Kosa, ki je bi'l v letu 1941 ustreljen kot talec. Krosa se je udeležila celjska srednješolska mladina. Proge so potekale v bližini atletskega stadiona im je bila me-’ tekmo precejšnja borba za boljša mesta. Rezultati — mlajši mladinci (1150 m); 1. Kač (I. gimn.) 3:17,7,. 2. Zupanc (II. ginm.) 3:21,6, 3. (I. gimn.) 3:23,6; ekipe: 1. I. gimnazija, 2. metalurška industrijska šola Štore, 3. II. gimn.; starejši mladinci (1500 m): 1. Ran (Met. ind. šola Štore) 4:34,5, 2. Riegl (II. gimn.) 4:35,4, 3. Lorger (II. gim.n.) 4:35,6; ekipe: 1. II. gimn., 2. I. gimn., 3. Met. ind. šola Store; mladinke (700 m): 1. Cvikl (H. gimn.) 2:22,1, 2 Rehar (I. gimn.) 2:22,2, 3. Ocvirk (I. gimn.) 2:24,3; ekipe: 1. I. gim,n., 2. I. g.imn., 3. ESŠ. Tekmovanja se je udeležilo skupno 8 zavodov iz celjskega okraja. Zmagovalnim ekipam je Kladivar podelil prehodne pokale, najboljšim posameznikom pa celjska podjetja praktična darila. Celje je s tem tekmovanjem že izbralo tekmovalce za Tek re-bupliike v Ljubljani. Nad 1000 dijakov na atletski stezi Celje, 6. nov. — Mladina I. gimnazije v Celju je imela te dni zavedne atletske tekme, na katerih je nastopilo nad tisoč dijakov in dijakinj. Doseženi so bili kljuib mrazu zadovoljivi rezultati. Rezultati: moški, višji razredi — 100 m: 1. Sok 12,1, 2. Jan 12,3, dalji- na: 1. Sok 6,00, 2. Javk 5,71; krogla: 1. Jan 11,75, 2. Sadar 11,39, nižji razredi— 60 m: 1. Kač 7,7, 2. Zadravec 7,9; daljina: 1. Kač 5,25, 2. Kidrič 4,65, krogla: 1. Kač 16,10 2. Loren-čak 12,40. Mladinke — 60 m: 1. Rečnik 8,7, 2. Silan 8,7, krogla: 1. Sev-šek 9,40, 2. Planinc 9.20; višina: 1. Rečnik 135, 2. Tončič 130. S tem tekmovanjem so celjske šole zaključile atletska tekmovanja v letošnjem letu, na katerih je nastopilo preko 3000 mladih atletov. Naročaite se na POl ET ritve in celo tam, kjer je bila »borbeno^* doslej največja, t. j. v raznih »slučaj^ i Odred«, se je ob izmenjavi mnenj marših razjasnilo in prepričani smo, da bomo Iahk° j kmalu tudi vse te »afere Odred« lahko P° ložili ad acta. Se važnejša pa je seveda V°' miritev med obema ljubljanskima atletski' ma kolektivoma, kjer pa seveda ne sme ostfl' ti le pri lepih besedah. Na obeh strau^ bodo morali biti odgovorni funkcionarji rcS vztrajni in vsak poskus ponovnega sejanj8 nesloge že v kali zatreti. Upajmo, da sed^J tudi Atletska zveza ne bo več prisiljena' da izgublja svoj čas z reševanjem najraZ' ličnejših spornih zadev, ampak da bo lah^* vse svoje sile posvetila čim boljšemu razvoj8 celotne slovenske atletike. Če bo v j atletskih organizacijah in forumih dovolj W j di z dobro voljo, potem bomo verjetno la^ ; že ob skupščini osnovnih organizacij in j zapisali mnogo več razveseljivih stvari [ pa smo bili navajeni doslej. M. B- *!m - Kvaliteta zadovoljiva, toda več discipline Slovenskim odbojkarjem smo letos večkrat napisali precejšnje slavospeve. In tudi upravičeno! Tolikšnega uspeha, kot ga prav letos doživlja slovenska odbojka, že dolgo vrsto let ni bilo. V Sloveniji je ostal naslov državnega prvaka za moške (Branik), Branikovke so si v ženski konkurenci osvojile drugo mesto, dalje ostane v Sloveniji prvo mesto pri ženskah v hr-vatsko-slovenski ligi In še izvrsten plasma slovenskih moštev v isti ligi med moškimi udeleženci. Vse to dokazuje, da so naše trditve upravičene, ko govorimo o triumfu slovenske odbojke. Tekmovanje v republiških ligah je prav tako zaključeno. Številna moštva v posameznih ligah so se v zadnji tekmovalni sezoni v vsakem oziru znatno dvignila, in danes že lahko govorimo tudi pri udeležencih v republiških ligah, da je kvaliteta zadovoljiva. V republiški ligi ljubljanske cone so Jeseničani sicer zaslu- ženo osvojili prvo mesto, vendar s0,.1 zadnjih mesecih precej popustili, mor^ prav zaradi pojemajoče discipline. Od &e' katerih ostalih udeležencev smo pričaK0' j vali sicer še več, predvsem od tistih &°' štev, ki že več let nastopajo v tej li^r * Toda spremembe v moštvih (nastop mla^ ših) in še druge objektivne težave 5 opravičilo za vse te, sicer maloštevil11 slabosti. V prihodnji sezoni naj ista &0' štva posvetijo večjo pozornost predvse1*1 tistim potrebam, ki jih lahko razčistij°j j Na splošno pa smemo trditi, da so ^ udeleženci I. in II. republiške lige 1JU^ ljanske cone v zadnjih mesecih nabraj lepih izkušenj, hkrati pa tudi ugotovil' da samo disciplina in požrtvovalnost v^ dita k še večjim uspehom. Kakšno je stanje v republiški ligi borske cone na tem mestu ne more#1 govoriti, saj nismo niti mi, niti OZS dobra poučeni o kvaliteti oz. o vseh P*0* blemih, ki tarejo štajerske odboj kar I Podzveza v Mariboru bi že morala v organizacijskem in propagandnem P1^ zadevanju na trdnejših nogah. Kdo bo prvak v mariborski Nogometno tekmovanje v mariborsko-celjski ligi postaja, zlasti v zadnjih kolih vedno bolj zanimivo, kajti borbe so ogorčene, pri tem pa se pojavljajo razna presenečenja. Tako lahko tirno trdimo, da bo jesenski prvak te lige znan šele 13. novembra po zaključku 8. t. j. zadnjega kola. Kdo ima največ možnosti, da to doseže? To Je Proletarec lz Zagorja, ki Je trenutno na prvem mestu, pa Ima eno tekmo manj odigrano od ostalih svojih tekmecev. Prav ta tekma bo dokončno odločila, kdo bo prevzel najvišji naslov Jesenskega prvenstva, kajti Proletarec mora Igrati še s Kovinarjem lz Maribora, kjer Ima veliko možnost, da zmaga. Seveda se potegujejo za prvo mesto tudi velenjski Rudar in Kovinar lz Štor, ki ne bodo nič kaj radi prepustili točke svojim nasprotnikom. Velenjski Rudar Je skoraj odpadel kot kandidat za prvo mesto, kajti po porazu v tekmi proti ZŠD Celje bi bilo pravo presenečenje) če bi se on povzpel na prvo mesto. - celjski ligi ? hvaliti treba, ter grajali napake, ki so se pojavljale v dosedanjem tekmovanju. LESTVICA Proletarec « 4 2 0 24 tli 10 Rudar V. T 5 0 2 26:17 10 Kovinar S. r S 0 2 22515 10 Partizan Br. T 4 1 2 24:15 9 Aluminij 7 S 1 a 20:12 7 Kovinar M. • 3 1 2 13:14 7 2SD Celje 1 a 2 2 20:28 6 Drava 7 i 2 4 13:16 4 Part. Rače 7 s 0 6 9U4 4 Part. LJut. 7 • 1 6 9:38 1 LESTVICA i I. republiške lige (ljubljanska cona) Jesenice 16 12 4 44:23 34 Prešern 16 10 6 39:30 20 Vrhnika 16 9 7 33:31 18 Elektra 16 8 8 33:29 16 Olimpija H 16 8 8 33:31 16 Grafičar 16 8 8 33:43 16 Ljubljana n 16 7 9 29:33 14 Poštar 16 6 10 27:38 12 Nova Gorica 16 4 12 20:42 8 OBLASTNA ODBOJKARSKA LIGA P. Kropa 14 13 1 41:10 26 Kamnik II 14 10 4 33:23 2» Kočevje M 9 5 32:22 18 Mladost 14 8 6 33:22 16 Papirnlčar 14 8 6 26:27 16 Tržič 14 6 8 30:30 12 Medvode 14 1 13 12:39 3 Prešern n 14 1 13 5:39 3 P&stimi/ajUia deta vrhniških košarkarjev Pri tem, ko govorimo o morebitnem prvaku, pa ne smemo pozabljati tudi ostalih enajsteric, ki se borijo za čimbolj-ši uspeh v tej ligi. To so »Partizan« iz Brežic, Rač in Ljutomera in ZšD Celje, ki so pokazali dokaj dobre sposobnosti v dosedanjem tekmovanju in se navsezadnje uspešno borijo za dober plasma. Tudi med temi in ostalimi se bo še vodila borba za blojša mesta, kar pa bodo pokazale tekme do konca jesenskega prvenstva. Trenutno je naj slabše moštvo »Partizana« iz Ljutomera, ki je na zadnjem mestu z eno samo točko; to pa dokazuje, da nogometaši iz Ljutomera še niso dovolj zreli za takšno tekmovanje. Še nekaj kol nas torej loči od zaključka prvenstva, nato pa bomo spregovorili dokončno besedo in pohvalili tam kjer je Košarkarji na Vrhniki so zelo marljivi in zaslužijo pohvalo in priznanje. Začeli so pred dobrim letom, seveda brez vodstva in s eno samo žogo. In že smo jih videli v tretji slovenski ligi. Imeli so pomanjkljivo opremo, bili so brez strokovnega vodstva inprepuščeni samim sebi. Kmalu pa se je pojavil še drug problem, ker so nekateri igralci odšli iz košarkarskega kluba in se posvetili drugim panogam. Po končanem tekmovanju v pretekli sezoni so začeli z novim načinom dela. Društvena uprava je poslala na in-struktorskl tečaj tov. Kunca, ki je eden najboljših igralcev in se tudi najbolj trudi za napredek vrhniške košarke. Prevzel je vodstvo treninga in kmalu so se pokazali uspehi. V jesenskem delu tekmovanja moštvo ni zgubilo nobene tekme in z zadnjega so se povzpeli na dru- go mesto v tretji slovenski ligi. Z va ti.li. Od sestanka v Kranjski gon ugotavljamo v vseh razgovorih in *nh te varno v vseh navodilih, da je iieba razviti čim močnejšo tekmo-vnin.o dejavnost, da je treba -organizirati posebno vadbo, ki naj počasi vodi tudi pri nas do športnega načina udejstvovanj in 6e bodo posebne željle tudi do vrhunskih rezu:, aiov. K temu delu vabimo v pomoč tu-dj tovariše iz športnih organizacij, ki jim sploh odpiramo vrata v naše telovadnice, ce žele dopolnjevati svojo športno dejavnost z našim načinom -dela. krav tako odpiramo vsemu našemu članstvu pot v športna tekmovanja z edinim pridržkom, da izpolnjujejo obveze -do svoje organizacije, da ne tekmujejo s športnimi organizacijami, ki se niso odrekle negativnim načinom dela in da v svojem delu ne uvajajo takih negativnih metod. Vsi ti napor] partizanske organizacije le polagoma dajejo rezultate. Prav gotovo moramo tudi mi še marsikje obračunavati s tradicionalnim nasprotovanjem športu, toda vendarle smo pogumno in jasno Usmerili svojo p-ot v novo etapo etapo realizacije principielnih skupnih ugotovitev. Ugotavljamo tudi, da je naš prehod v realizacijo principov mn-og-o lažji kakor pa v športu. Pravzaprav morajo naše or-crganizacije le dopolniti svoje delo. Ko bodo vodilni kadri, predvsem naši prednjaki enkrat dokončno obračunali z nekaterimi ostanki stari,h pojmovanj, bo nova pot kaj kmalu uspešna in kar je posebno važno, samo ‘kot taka si bo tudi lahko utrla pot med delavsko in kmečko mladino, ki je danes prav gotovo še zdaleč nj dovolj v naši organizaciji. Mnogo težje stališče imajo športne organizacije. Ce so odgovorni funkcionarji iskren,o*osv-ojili načelo en-o-tnosti telesne vzgoje in v tem vsebovano novo vsebino športa socialističnega športa, potem morajo v odločno borbo zoper marsikateri pojav, ki danes še prevladuje v pre-nekateri športni p-a-nog-i. Profesionalizma ni mogoče prega-njati s frazami, temveč z najostrejšimi posiegi. Šport ne more biti v službi delovnega človeka, če tega stalno potovanja na tekme in priprave nanje trgajo od dela. To zahteva spremembo sistema tekmovanj. Toda ne samo s spremembo števila članov v ligah, temveč z uveljavljanjem povsem novih oblik športnih prireditev. Prav tako ne more biti samo govora o tehnično dobrih športnikih, ki pa s svojim (ulnosom do skupnosti, s svojo nemoralnostjo negativno vplivajo na tovariše, temveč je treba takim športnikom to delo onemogočiti itd. 'oliko pojavov je v športu, ki terjajo temeljitih sprememb, da si človek ne bi hotel lastiti pravice, da Jih vse pozna in da tudi ve, kako se jih lotiti. Prav v tej mnogovrst- nosti slabosti je največja težava za športne organizacije, pa tudi njihova največja odgovornost. Zato se seveda težko strinjamo, ko se nekateri odgovorni tovariši v športu zadovolje z ugotovitvijo, da je n. pr. ustanovitev okraj,ne športne zveze nov velik korak k združitvi telovadnih in športnih organizacij in ko se potem še nek lokalni list razpiše o tem, da je treba tudi pri njih to izvršiti in vse bo na najboljši poti. To je prav goto-vo preveliko poenostavljanje stvari. Organizacija še ni nova vsebina I Gotovo je koristno za športna društva, da imajo v okraju svoj skupen organ. Lažje bo-do reševali probleme in gotovo d,a tudi uveljavljali novo smer. Toda s samo to organizacijo še niso ničesar dosegli od tega kar smo večkrat skupno proglašati kot osnovna načela teles no vz gojnega dela v socialistični družbi. In končno, proglašati organizacijski ukrep za važen korak na novi poti, pomeni zmanjševati stvaren pomen resničnih težav, ki jih imajo športne organizacije in s tem slabiti napore za njihovo premagovanje. V tem pa je največja nevarnost, da bi ostali le pri načelih, v stvarnosti pa bi delali v sklada z vsem] poznanimi in žje tolikokrat ožigosanimi slabostmi. Ce si pa morda kdo predstavlja, da bi sledila ustanovitvi okrajne športne zveze ustanovitev skupnega organa s Partizanom iin da je to potem rešitev problema enotne telesne vzgoje, potem mora vsakdo, kdor resno zasleduje ta dogajanja in predvsem kdor resno dela na terenu, da bj se uveljavila zdrava telesna vzgoja, reči svoj ne. Ne, take enotnosti, ki bi bila samo organizacijska ne pa vsebinska, nočemo in je n|e moremo sprejeti kot rešitev, ki bi kakorkoli koristila naši mladini. Takšno organizacijo smo že imeli, pa jo je razvoj razbil. Mi smo z raznimi negativnimi pojavi, predvsem v športu, razloge, ki so organizacijo razdvojili, še zaostrili. Kako je potem govorit] o enotnosti, ne da bj likvidirali razloge razdvajanja? Zato stremimo za vsebinskimi spremembami, k] bo-do potem same po sebi narekovale organizacijske spremembe, ki najibolj odgovarjajo novim oblikam dela. Organizacijska oblika nam sme biti torej le sredstvo s katerim omogočamo čim uspešnejše izvajanje odrejenih osnovnih nalog, ne more nam pa biti ona sama osnovna naloga. Po vsem tem ugotavljamo, da ne gre za enostavno združitev naših organizacij, temveč gre za nov koncept v telesni vzgoji; o novem konceptu pa ne more biti govora, če bo pri tem vsakdo mislil le na sebe in pa kako čim več »rešiti« za svojo organizacijo. Spremieniti in dopolniti bo morala svoje delo partizanska organizacija, še mnogo več pa bodo morale storit; športne organizacije. Kako naj bo organizirana telesno-vzgojna dejavnost, ki bi odgovarjala vlogi, katero smo ji principiel-no že dali v naši skupnosti? Predvsem mora bit] v vsakem kraju organizirana tako, da čim bolj zaposli vso mladino. Zato morajo biti na razpolago prostori in naprave -iu delovat] mora strokovno sposoben vaditeljski zbor, ki bo vso vadbo usmerjal, jo discipliniral in stalno usklajeval s potrebami in sposobn-o-stjo telovadcev. Osnovno mora biti čim raznovrstnejše delo z izkoriščanjem čim več naprav in čim več panog telovadbe. To se najlažje uvaja v skupni vadbi po oddelkih. To pa seveda ne more biti dovolj. Mnogim, počasi pa^ vsem telovadcem bo treba omogočiti, da se lahko v posameznih ali večjih panogah še posebej udejstvujejo, v posebnih uirah in prav tako pod strokovnim vodstvom sposobnih p redu jakov. Razen takega rednega dela morajo uvajati društva v vseh krajih čim več tekem v raznih panogah in raznih oblikah. V društvenih tekmah bi morala stalno sodelovati vsa vključena mladina. Toda to ne bi smele biti tekme, ki hočejo mačili krajev. Vseh seveda te tekme ne bodo zadovoljevale in bodo hotel] še više. Ne smemo jim zapreti potil V svojih ambicijah gredo na poit iskanja rekordov; toda dosegli jih bodo na zdrav način, sami bo-do rezultat -množičnega dela in zato bo njihov uspeh tak športni rezultat, ki se ga bomo vsi resnično veselili. Vse te oblike tekmovanj, pa tudi vrhunskih, bodo zahtevale svojo organizacijo, morda nekje za Vrhnjake tudi posebno športno društvo, toda vendarle bo to po vsebini enotno gibanje pa četudi bo imelo različne, morda celo pestre organizacijske oblike. Važno bo le to, da mora vsaiko društvo za sebe predstavljati nedeljivo celoto, ki je ne bodo slabile razne sekcije ali celo klubi in da mora vsaka organizacija uživati podporo krajevnih političnih in gospodarskih organov. Važno bo tudi, da se uveljavi načelo, da so koit vzgojni element važne predvsem tekme v občini in okraju im le izjemoma in v posebnih oblikah v republiki in federaciji, ne pa kot je danes, da so za športnike osnovne republiške in zvezne tekme (-pa tudi to ni več točno, kot to zadnje čase vse prevečkrat ugotavljamo) izjemoma pa v inozemstvu (pa tudi ta izjema se preveč ponavlja). O vsem tem, sicer le v kratkih obrisih nakazanem delu, lahko marsikdo izjavi, da je utopija da ni dosegljivo in podbhlno. Toda saj nihče ne zahteva, da bo to ustvarjeno juitri! Cilj moramo imeti, ki bo po svojih, morda najskromnejših etapah i sprejemljiv i v skladu z vsem družbenim dogajanjem pn nas. Cim se s tem strinjamo, potem ni več nujno, da trmasto želimo vse ali pa nič. Navaditi se moramo, da potrpežljivo delamo, toda vendarle napredujemo korak za korakom k cilju, ki smo ga postavili kot nujnost v razvoju našega dela. Kot prva se nam zato postavlja zahteva, da vsi, ki smo sprejeli principialne ugotovitve o resnični vlogi telesne vzgoje pri nas, delamo na čim uspešnejši realizaciji teh principov. Ne sme biti dolg-o, ko bo mora-lo postati važno vprašanje v katerem društvu delaš. Ali v -društvu, -ki je šlo po novi poti, ali pa v društvu, ki mu je še vedno osnovna politika kupovanje in plačevanje igralcev, ali v društvu, ki skrbi, d-a ima čim več mladine v svojih Predsednik »Partizana*, Zoeze za telesno vzgojo Slovenije, tov. Zoran Polič, govori na posvetu orodnih telovadcev. vrstah, ali pa v društvu, ki izbira le talente, da hi na račun atrakcije čim več zaslužilo. Pa ne samo to vprašanje, odpirala se bo-do vedno nova, čim bolj bomo uspevali v realizaciji svoje osnovne zamisli. To seveda ne bo hitra, niti lahka pot. Vsi bodo moral] delati za njo, se boriti in prenesti tudi začasne poraze. Toda vsi taki borci za -novo pot bodo postali vzorniki z mnogo večjo vrednostjo, kakor pa so danes mnogi Vrhnjaki, ki jih danes slavimo, jutri pa ugotavljamo, da »o za tako ali drugačno nagrado spremenili svoj klub, da so se na tekm] spozabili in podobno. V tej zvezi j-e treba omeniti zaenkrat samo še to, da pripada levji delež v uveljavljanju nove poti našemu tisku. Tako imenovani športni novinarji bi morali bit] glavni pro-pagatorji nove poti v telesni vzgoji in najbolj goreči realizatorji principov, za katere smatramo, da -morajo biti osnova športa v socialistični družbi. In vendar ugotavljamo, da prav naš tisk nima vedno jasnih pogledov in zato ne jasnih odnosov do telesne vzgoje. Upam si trditi, da danes nimamo lista (tudi ne v Partizanu ali v Zvez] športov), ld bi imel svojo povsem določeno jasno smer glede telesne vzgoje in ki bi tako smer tudi dosledno zastopal. Celo -dnevn-i listi, ki jim je najvažnejše tekma in vsi športni uspehi, se vendarle spozabijo in včasih tudi sami kaj napišejo zoper nezdravo r-ekorderstvo in -druge pojave, kj ga spremljajo. Skoraj najdoslednejši so tovariši novinurj] v tem, da kaj hitro lahko napišejo o Partizanu ali pa o katerem od njegovih društev, da je starokopiten, da je v njem premalo športa, da se preveč telovadi na orodju (četudi je to zelo težak šport) itd. In vendar je partizanska organizacija danes pri nas tista, s pomočjo katere in v kateri bomo najlažje uresničili nova načela telesne vzgoje. Ta ugotovitev seVeda ne pomeni, da je sedaj treba športno organizacijo likvidirati, če hočemo rešiti šport. Kdor tako gleda na stvar, seveda noče ali ne more razumeti osnovnega problema. Res je le, da predstavlja partizanska organizacija tudi za vse športne organizacije torišče, na katerem se jim bo lx»gato poplačalo vloženo delo, če ga bodo pravilno zastavile, če se bodo odzvale pozivu, k; je bil nanje naslovljen v sklepih Partizana, sprejetih letos v Kranjski gori in če se bodo pri tem odpovedale čim hitreje in čim odločneje vsemu, kar jih bremeni zaradi prevelikega spoštovanja tradicij predvojnega športnega življenja, podkrepljenih še s povsem novimi negativnimi pojavi v športnem življenju po vojni pri nas in v svetu. Iskreno sodelovanje in skupno iskanje konkretnih oblik dela bo v sami praksi mnogo uspešneje vodilo k združitvi naših naporov, pa četudi ne k povsem enotnim zunanjim organizacijskim oblikam, kakor pa vsaka, samo formalno enotna, vsebinsko pa razdvojena oblika dela. Kako bo s smučarsko opremo v prihodnji sezoni V Kranju na Jezerski cesti ima svojo malo kolarsko delavnico mladi mojster Debeljaik Zvonko. Že nekaj let se vneto bavi z izdelavo lepljenih smuči za vse tri smučarske panoge: za teke, za skoke in za alpsko smučanje. Do tega dela ima izredno veselje, pravzaprav samo veselje, kajti zastran zaslužka bi bil dosti na boljšem, če bi delal navadne kolarske izdelke. Veliko truda in poizkusov je bilo treba, da je danes prišel do zaključkov, ki jamčijo za dober iz- prav dobre smuči Piše Jeločnik Marjan le rezultat, temveč tekme kot element vzgoje. To je tud] osnova za novo vsebino te!ke-m. O e take tekme povežemo z izleti, obiski partizanskih bojišč in izletniških točk, ali pa jim damo značaj medobratnih. medzadrožnih ali pa tekem med podjetji ter razred] ali šolami, smo tako obogatili pestrost oblik razvedrila. da mladina sploh ne bo vec čutila potrebe po gostilnah, pohajkovanju in drugih oblikah negativnega udejstvovanja. Prav tako bi bilo treba v vseh možnih panogah organizirati čim bolj množične okrajne tekme. Take okrajne tekme bi morale biti praznik mladine, kontrola dela po društvih, izmenjava izkušenj in bogatitev poznanstev in poznavanje do- delek. Zares, izredno iznajdljivi so naši ljudje, delajo in vneto razglabljajo, kako bi rešili to in ono. Nazadnje jim le uspe, čeprav je treba često premostiti skoraj nepremagljive ovire. Dve leti že nisem bil v njegovi delavnici. Smuči od tod sem pač srečaval dnevno po smučiščih. Navadno se lastniki niso pritoževali, le izdelek sam, se mi je zdelo, bi bil za oči lahko nekoliko lepši. Zato sem ostrmel, videč v kotu pri- • slonjene smuči, za katere me je zagotovil, da so njegov izdelek. Podobne so smučem znamke Kostle, le temnejše barve z belimi zgornjimi robniki in tudi beto celuloidno črto po sredi. Samo spodnji in zgornji robniki so uvoženi, sicer pa je prav vse domače, mi je pojasnil mojster z neprikritim ponosom. Smuči so preizkušali letos vso spomlad in tudi čez poletje tam nekje nad Jezerskem. Spodnja umetna drsna ploskev, kakor tudi vse ostalo se je odlično obneslo in kranjski smučarji, ki Debeljakove izdelke preizkušajo, so nadvse zadovoljni. Sedaj lepi smučke drugače kakor pred leti in tudi drugačen les uporablja. Tako o alpskih smučkah, ki so zastran kakovosti^ najbolj zahtevne. Smuči za teke že nekaj let uživajo med tekmovalci najboljši sloves in takisto tudi skakalne. Pri lepljenih skakalnih smučeh, ki imajo gabrovo drsno ploskev, je mojster končno onemogočil vsako izvijanje lesa, kar je dosegel s preprostimi prijemi, ki jamčijo za kakovost. Si-cer pa morajo biti smuči res dobre, saj jih je za »Enotnost« naročil večje število parov sam zvezni kapetan tov. Šramel. Mala delavnica je bila okoli na gosto obložena z lesom in smučmi. V enem kotu je bila naložena grmada temno pobarvanih krajših smuči. Povprašam kakšne izvrste izdelek je to? Dobil sem na moč razveseljiv odgovor: smučarsko društvo v Kranju je dobilo pri vojaškem poveljstvu nad 100 parov starih smuči, zvečine še vojaški plen iz zadnje vojne. Mojster Debeljak jih je sprejel v popravilo in predelavo. Vse so opremljene tudi z izvrstnimi vezmi, a vmes je celo nekaj hikoric. Smučarskemu društvu Triglav, ki se je tako znašlo, je treba izraziti vse priznanje. Več kakor 100 pionirjev bo dobilo dobre smuči, vtem ko bo društvena blagajna le neznatno prizadeta. Upajmo, da ukrep Kranjčanov ne bo ostal brez posnemaloev. Na Gorenjskem se je v zadnjih letih močno razvilo sankanje, a se utegne razmahnti še bolj. Povsod imajo v načrtu pripravo ustreznih prog za najrazličnejša tekmovanja. Doslej pa nismo imeli dobrih domačih tekmovalnih sani (teh ne smemo zamenjati s sanmi za bob in skeleten, ki so čisto drugačne). V sosednji Avstriji in tudi drugod po svetu že dolgo časa poznajo dvoje modelov Weissnicht in Keck. Nu, mojster Debeljak je izdelal nekaj prav dobrega in docela enakovrednega navedenim inozemskim modelom. Sankarji se vesele novih sani, ker bodo odslej dosegali lepše uspehe In uspešneje nastopali tudi na mednarodnih srečanjih. Tako imamo sedaj pri nas vse pogoje, da se znova oživi ta prikupna in razmeroma poceni zimsko-športna panoga, ki je bila že pred prvo svetovno vojno v Bohinju močno razširjena. Bnaza1®B3I 1945 1955 Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov Tovarne športnega orodja »ELAN« Begunje pri Lescah »Saj sem ti rekel, da bodo ljudje raje gledai hokejsko tekmo!« LETO XI Štev. 45 Tella odločitev Zgodbe iz ■. Usenikova m Stamejcičeva merskih eiobm _ . _ ® Nihče se noče niti nremakniti. ima nekakšen prisesek, s katerim Izbiramo naibolišo slovensko atletinjo r' nest Stamejcičeva Hudobivnikova Kotluškova Slamnikova Šikovčeva V .adn ji številki »Poleta« smo objavili nekakšno jakostno lestvico slovenskih atletov za leto 1955. Tokrat nameravamo napraviti isto tudi za atletinje. Kriteriji za ocenjevanje so prav taki kot pri moških. Priznati je treba, da so bile odločitve pri tekmovalkah v nekaj primerih mnogo težje kot pri tekmovalcih. Že pri prvem mestu se je stvar dokaj zakomplicirala. Ali Usenikova ali Stamejcičeva, to je bilo vprašanje. Nazadnje smo se odločili za kompromisno rešitev — delitev prvega in drugega mesta. Najboljše slovenske atletinje smo torej razvrstili takole: I. — 2. Draga Stamejčič (Odred). Za Stamejčičevo govorijo ne toliko sami rezultati, kot pa uspehi na celi vrsti tekmovanj. V letošnji sezoni je popravila cel kup najrazličnejših mladinskih rekordov Slovenije in Jugoslavije, nekaj slovenskih članskih rekordov, naj večji uspeh pa je vsekakor izenačenje državnega rekorda za članice na 60 m (7.7) in nov rekord v skoku v daljino (5.68). Stamejčičeva je nastopila seveda tudi v vseh meddržavnih srečanjih, slavila dve zmagi v Carigradu, osvojila tri prvenstva Slovenije, najdemo pa jo tudi na čelu jugoslovanskih enajsteric v treh disciplinah. Za prvo mesto bi ji morda manjkalo le kako državno prvenstvo, ki pa je izostalo predvsem zaradi tega, ker Odredove atletm je v Sen ti sploh niso nastopile. 1. — 2. Milena Usenik (Odred). Poleg Milke Babnovič je Usenikova danes gotovo tista jugoslovanska atletinja, ki . s svojimi rez uti a ti v mednarodnem merilu največ pomeni. Njen razvoj je bil res edinstven. V eni sezoni je napredovala od popolne začetnice do večkratne državne rekorderke (14,34 m) in kot prvj Jugoslovanki ji je uspelo suniti kroglo preko 14 m. Dvakrat je msila tudi majico z državnim grbom, poleg tega pa še zmagala v Carigradu. 5. Nada Kotlušek (Odred). Nada je dala atletiki že nekako slovo. Toda letos se je ponovno pojavila in dosegla svoje najboljše rezultate v vseh treh metih ter doživela tako nekako svojo »drugo pomlad«. Danes je za svojo klubsko tovarišico Usenikovo druga metalka krogle v Jugoslaviji in s tem tudi stalna članica reprezentance. Svojo večno nasprotnico Usenikovo je tudi nekajkrat premagala, tako n. pr. na prvenstvu Sloveni je, kjer je bila prva v krogli in kopju. Dosegla je, lahko rečemo, povsem nepričakovano nov slovenski rekord v metu krogle. Tretje mesto si je priborila predvsem zaradi večje absolutne vednosti svojih rezultatov v primeri z atletinjami, ki ji sledijo. 4. Ančka Slamnik (Kladivar). Slamnikov! so potrebna zlasti težja tekmovanja z enakovrednimi nasprotnicami in mejo jugoslovanskega rekorda bo lahko pomaknila še mnogo dalj kot letos (2:16.3). Mlada atletinja iz Celja je seveda tudi članica državne reprezentance, poleg tega je osvojila letos naslov ' prvakinje Jugoslavije na 800 m in zmagala v Carigradu. Le ena jugoslovanska atletinja jo je na njeni progi letos premagala. Naj omenimo še, da je dosegla tudi neuraden državni rekord na 400 m (58.6) i;n mladinski rekord na 600 metrov (1:36.5). Olga Šikovec (Kladivar). Ostra je bila letos borba za naslov najhitrejše Slovenke. Stamejčičeva in Šikovčeva sta se s spremenljivo »bojno srečo« za ta naslov borili. V medsebojnih srečanjih je bila Stamejčičeva sicer nekoliko boljša, zato pa je ob koncu sezone nova rekorderka vendar Šikovčeva (12.3). Tudi pri Kladivarjevi šprinterki imamo primer zelo hitrega napredka, saj je v letu dni prešla pot od povprečne atletinje do dvakratne državne prvakinje (100 in 200 m). JETO XI Štev. 45 6. Milena Čelešnik (Kladivar). S svojim novim slovenskim rekordom v metu diska (44.55) se je Čelešni-kova že marsikje na svetu lahko pokaže. Pri nas pa ni niti članica reprezentance, ker imamo pač dve boljši metalki. Svoje visoko mesto je zaslužila ravno s svojim rezultatom, manj z ostalimi uspehi, kjer bi lahko navedli le slovensko prvenstvo. 7. Marjana Bajželj (Odred). To atletinjo bi lahko imenovali »večna rezerva«. V večjem številu disciplin je dosegla letos prav solidne rezultate, toda prav v istih disciplinah se vedno najde pred njo tudi boljša, največkrat Stamejčičeva. Kot druga Slovenka je tekla 80 metrov ovire pod 12 sekund in je s tem rezultatom na tretjem mestu v državi. Enkrat je letos nastopila tudi v državni reprezentanci. 8. Sonja Sima (Odred). Še vedno brez konkurence v Sloveniji, saj je tudi letos ponovila svoj odličen rezultat 152 cm. Osvojila je tudi slovensko prvenstvo. V državnem merilu pa je letošnjo sezono zaključila s četrtim mestom. 9. Poldka Petauer (Kladivar). Pe-tauerjeva se je odlikovala s solidnimi rezultati v tekih na kratke proge in ovirah. Njen najboljši rezultat je vsekakor 12.0 na 80 metrov ovire, s katerim je letos na petem mestu v državi. 10. Alenka Hudobivnik (Odred). V metu krogle (12.47) kakor tudi v metu diska (40.56) jo najdemo na tretjem mestu v Sloveniji, seveda je tudi v obeh disciplinah med najboljšimi Jugoslovankami. Število kvalitetnih atletinj v Sloveniji bi bilo, če jih navedemo še nekaj, v gla-vnem izčrpano. Te preostale boljše atletinje smo razvrstili takole: 11. Marija Knez (Maribor), 12. - 13. Meta Orehek (Odred) in Milka Majcen (Kladivar), 14. Nada Untervajter (Maribor), 15. — 16. Olga Šumak (Kladivar) in Irena Škrjanec (Odred). Nihče se noče niti premakniti, tako so zavzeti nad neverjetnim prizorom. Za 5 dolarjev so pravkar odkrili nov svet. Drugi turisti so večji športniki. Gustav jih je opremil s plavutmi, masko in puško in sedaj zasledujejo ribe. To in ono celo ubijejo Ostali pa se neprestano potapljajo in nabirajo klasične spominčke iz morja. A Gustav jim je zabičal, da ne sunejo utrgati nobenega morskega klobuka. »To je moj narodni park«, je dejal. Ure minevajo kar prehitro, treba je misliti na povratek. Ladijski zvonec oznanja konec predstave. Vse glave se dvignejo, žalostne presenečene," da je že konec. Motor! Dvignemo sidro in se vračamo v Port-u-aPrince. Gustav je spet na svojem mesitu spredaj barke, da nadzoruje ali pa se samo dela, da nadzoruje pečine, ki jih ni več. Barski strežaj ponuja ledeni puinč, ki osvežuje in oplakuje grlo, polno soli. Gustav je pobral dolarje. Turisti so polni spominov. Jaz pa sem se odločil: ostanem. In tako sem pričel snemati svoj film z Gustavom in turisti. Vsako jutro sem ga spremljal k iroqua-škim pečinam. Nekega dne sem v svoje presenečenje opazil 3 m dolgega morskega psa, ki se je sprehajal po Gustavovem podvodnem vrtu. Bil je povsem neškodljive »pasme«. Da pa ne bi trpeli Tarzanovi posli, bi bilo bolje, da ga turisti ne bi srečali. Skočila sva po podvodne puške in ga na mestu ubila. Toda glej, pri pregledovanju ubite živali sva opazila prav majhno, kakih 25 cm dolgo ribico — pilota, prilepljenega na njeno hrbtno plavut. Ti piloti ali prilepi po zatrjevanju nekaterih vodijo morske pse, ki bi se brez njih ne mogli orientirati. Jaz osebno ne verjamem tega. Pilot je lena ži.val, bolj kot bi pač smela biti. Vrh črepinje iz ommm Jhjiihoji Mi /e poJthe&Ho spftememtC sistem partizanskih tekem in kako? Na posvetil odbora za vaje na orodju pri »Partizanu« Slovenije je bila tudi živahna razprava o novem predlogu spremembe dosedanjega sistema tekmovanja. Predlog, ki ga je osvojil tudi Izvršni odbor »Partizana« Slovenije je bil z nebistvenimi dopolnili soglasno odobren jn poslan tudi Zvezi Jugoslavije, ki bo o tem razpravljala na svoji skupščini v mesecu decembru t. 1. Dosedaj so bile v partizanski organizaciji naslednje vrste tekem: partizanski mnogoboj, mnogoboj v vajah na orodju in tekme v posameznih panogah. Izkušnje so pokazale. da tak način tekmovanja po obsegu in vsebini" ne ustreza v celot; sedanjemu stanju. Zakaj ne? Partizanski mnogoboj in mnogoboj v vajah na orodju je po številu panog preobširen, kar velja predvsem za moške oddelke. Tako za začetnika, ki je moral n. pr. v I. razredu opravit; kar 13 panog (največkrat v enem dnevu) ni bil program tekem prav nič privlačen, ker je tekma presegala njegovo dejansko zmogljivost. Posledica je bila, da se tekem sploh ni udeležil, ali je pa bila njegova priprava zelo površna. Organizacija tekem je bila zaradi obsežnega programa zelo težavna, posebno za društva in okrajne zveze, ker niso imele zadostnih jn primernih prostorov, kj bi omogočili nemoten potek tekem. Tekma opravljena v enem dnevu je za tako obsežno tekmo prenaporna. Ce bi program ostal v sedanjem obsegu, bi bilo nujno tekmo deliti na dva dni, to bi pa od tekmovalcev zahtevalo daljšo in večkratno odsotnost iz šole, od poklicnega dela ah; zaposlitve. Če k temu prištejemo še udeležbo na drugih tekmah in prireditvah, ki jih organizira »Partizan«, se odsotnost od dela še znatno poveča. To pa ni v načelu s cilji naše organizacije, ki ji ni edini namen tekma. Obremenitev vodnikov s pripravami na tekme je zelo velika, ker morajo z vsako vrsto (ki tekmuje v raznih mnogobojih in razredih) vaditi druge panoge in različne vaje. Ker vemo, da nam zelo primanjkuje vodnikov, je bilo tako vrsto na redni vadbi skoraj nemogoče pripravljati. Za izredno vadbo pa nimajo vsi tekmovalci časa, pa tudi pomanjkanje vadbenih prostorov to ne dopušča. Izbira panog v posameznih letih ni bila sistematična. Premalo se je upoštevala starost mladinoa(-ke) in člana(-ice), ki se naj bi v določenih letih seznanil z različnimi panogami po določenem vrstnem redu in si znanje tudi trajno osvojiL Za tekmovalce v posameznih panogah ni bila obvezna tekma v partizanskem mnogoboju, zato so se tekem v posameznih panogah udeleževali večinoma tekmovalci, kj so poisečali le posebno vadbo v določeni panogi. Zato niso čutili potrebe po redni splošni vadb; in društvenem kolektivnem življenju. Navedli smo le nekaj bistvenih razlogov, ki so vodili Izvršni odbor, da je odobril nov predlog o sistemu tekmovanja. V prihodnje naj bi bile te-le tekme: partizanski mnogoboj in tekme v posameznih panogah. KAKŠNE SO ZNAČILNOSTI NOVEGA PREDLOGA Partizanski mnogoboj je osnovna tekma v naši organizaciji. Tekma je obvezna za vse mladince, mladinke, člane in članice vsakega društva, ki niso iz posebnih, predvsem zdravstvenih razlogov, nesposobni za tekmo. Vsakdo ima možnost, da tekmuje po svoji možnosti v enem izmed štirih razredov. Tekma obsega 6 do 8 panog, katere -smatramo kol osnovne za pravilen telesni razvoj posameznika. To so v IV. razredu: tek, skok, met, plezanje, preskok čez orodje in redovni nastop s prosto vajo, v ostalih treh razredih pa š-e eno v is no in eno op-orno orodje. ‘V vsakem razredu so zahteve stop-njema zvečane ali po težavnosti prvin in sestave, alj z višjimi merami. kj se za vsak razred določijo s posebnimi tablicami. Panoge so v istem letu torej za vse razreda enake, v splošnem so pa uvrščene v dvo- ali štiriletno razdobje. Tako je vzgajanje telovadcev sklenjena celota. Načeloma tekmujejo le vrste, ki opravijo tekmo lahko v enem dnevu. Delitev na vaška in mestna društva se opusti, ker ni utemeljena. Tiekme v posameznih panogah dajejo možnost vsakomur, da se udejstvuje in tekmuje v panogah, za katere ima posebno veselje ali ima zanje določene posebne sposobnosti. Pogoj za to tekmo je tekma v partizanskem mnogoboju. Vsak se nato odloči po svoji volji ali bo tekmoval še v posebni panogi in v kateri. Izbira posameznih panog je poljubna, posamezne enote pa po načrtu določijo za dvo- ali štiriletno razdobje tiste panoge, v katerih se bo tekmovalo v določenem letu tako, da obremenitev društev ne presega dejanske zmogljivosti članstva. Pravila za te tekme se morajo določiti za vsako panogo posebej. Gornji predlog, ki je bil poslan ima nekakšen prisesek, s katerim se prilepi na telo morskega psa. Kot se češče dogaja, je morski pes tisti, ki vodi pilota in ne obratno. Spočetka se nisva zmenila za tega ljubkega malega parazita. A kolikšno je bilo najino presenečenje, ko sva ga naslednje jutro videla na istem mestu. Zdelo se je, ko da čaka na naju. Čim naju je opazil, se nama je približal prijazno mahaje z repkom. Zasmilil se nama je m ker je bil zares ljubek, sva mu dala polno skledo morskih ježkov. Ko je bil nasičen, se je zdelo, da se nama je hvaležno nasmehnil, se nato zavrtel in izginil. Naslednje jutro sva ga zopet našla in prav tako vse naslednje dni. Vsalcikrat sva mu dala jesti. Približal se je, pojedel ježke in se vedno bolj obotavljal, predno je odšel. Plaval je poleg naju, se Gustava držal poleg noge in slednjič nerad odšel. Če sva ga midva zapustila, se je vrnil na prazno mesto, žalosten, zapuščen. Skratka — postal je najin prijatelj in tako se nama je priljubil, da sva ga sklenila vzeti za svojega. Toda treba mu je bilo najti ime. Znanstveniki ga kličejo R e mora Remora Brachvptera, kar je pa preveč komplicirano. Midva sva ga raje krstila za An atola, Ana tol je sedaj velika zvezda mojega filma. Nekaj mesecev pozneje so se v Parizu gledalci v veliki dvorani Pleyel spoznali z njim. Videli so ga kako spremlja Gustava, repka poleg njega in se sprehaja z njim med koralami, morskimi klobuki m bisernimi školjkami sredi iroqusškega vrta. Človek je nadomestil morskega psa in Ana tol je več kot zadovoljen. Oba se silno rada igrata skupaj in največje Anatolovo veselje je, da Gustava ščegeta pod pazduho. Ta ga je s potrpljenjem in z ježki navadil na pravo akrobatsko predstavo edinstvenega podvodnega cirkuse. Pri tej predstavi vidimo Anatola. kako se obrača Gustavu okoli prsi, napravi 6 zaporednih premetov vedno v isti smeri m ga mimogrede vščipne v prsi. V KARIBSKEM MORJU »Pojdiva vendar na otok Tortne. Tam je vse črno morskih psov«, mi /e nekega dne predlagal Gustav z zapeljivim nasmehom. Vedno bolj so naju privlačevale vode tega otoka. Slednjič sva odpotovala. Letalo naju je odložilo v Port-de-Faixu, haitskem mestu nasproti otoka. Širok morski rokav naju je še ločil od Tortne, ki se severno od Haitija razteza kakih 20 km v dolžino, počez pa ima le 5 do 6 km. Obalni stražarji so nama dali na razpolago majhen čoln, da sva prišla na otok. Priveslala sva do južne obale, obrobljene s pečino in nekaj zalivčki. Primitivna piroga, i.zdobljena iz drevesnega debla, se je zibala tam, kjer so se nekoč skrivale karavele in galeoni, polni naropanega zlata in srebra. Po Gustavovem nasvetu sva krenila k zapadnem n rtu, da bi tam skočila v vodo. Ni nama bilo treba drugega kot prepustiti se morskemu toku, ki bi naju nesel vzdolž južne obale. Za ta prvi raziskovalni sprehod sem se odpovedal kameri. Če bo in res toliko morskih psov, mi bo podvodna puška bolj koristna. Tiho sva pilavafla. Gustav je verjetno mislil na zadnje nasvete prijateljev, na njih vzklike in šale. »Napravite vendar svoj testament, preden greste!« »Kdor gre v vodo pri Tortne, ta ima res veselje do samomora!« Te prijazne opombe naju niso mogle zadržati. A čutil sem, da je Gustav nekam vznemirjen, prav tako kot jaz. Sicer pa, kaj vedo vsi tisti, ki s tolikšno avtoriteto govore o vodkah okoli Tortne? Midva sva prva podvodna lovca, ki sva se podala v te vode. Čudovite prozorne vode . . . Tu je najina izhodiščna točka. Bova mar padla v sredo »masovnega sestanka« morskih psov? Spustila sva se v popolnoma jasno vodo. Z naglim pogledom sva premerila podvodno obzorje. Niti enega morskega psa! Morda so bolj daleč. Pojdiva pogledat. Pla- . , ,x, „„„„ vala sva brez prestanka od 7 ure na zveza, sKupscm, moel-en spre- do 5 4poldne in nisva jem tega predloga ^- vsekak^ po-, vz,cla časa ni£ 'za kosilo - a nobenega psa nisva srečala. Kilome- Zvezi v Beograd, je tudi obširno utemeljen in obrazložen ter opremljen s potrebnimi tabelami. V tem članku smo seveda objavili naj-bistvenejša določila. Za tekmo v vajah na orodju kot eno izmed tekem v posameznih panogah je izdelan naslednji predlog. Tekme se lahko udeležijo posamezniki, ki so uspešno opravili tekmo v I. razredu partizanskega mnogoboja, kj je sestavni del tekme v tej skupini. Za vstop v zvezni razred je pogoj vsaj enkratna tekma v tej skupini, V zveznem razredu lahko tekmujejo le člani in članice, ki bodo v koledarskem letu tekme izpolnil.; 18. leto. Poleg programa v partizanskem mnogoboju za L razred tekmujejo mladinci in člani še v obvezni vaji na visnem in opornem orodju, ki ni vsebovan v prejšnji tekmi ter v poljubni vaji na visnem in opornem orodju, kj je vsebovano v prejšnji tekmi in še v poljubni prosti vaji in poljubnem preskoku čez konja, torej skupno v 14 panogah, kar je za posebno tekmo utemeljeno. Mladinke in članice, ki imajo že v partizanskem mnogoboju eno vis.no in eno ravnotežno orodje, tekmujejo še v obvezni vaji na visnem orodju, kj ni v prejšnji tekmi in v obvezni sestavi z drobnim orodjem (kiji, obroči in podobno), ter v poljubni vaji na visnem orodju, ki je vsebovano v prejšnji tekmi, v poljubnj vaji na ravnotežnem orodju in prosti vaji ter poljubnem preskoku čez konja, skupno torej tudi v 14 panogah. Zvezni razred tekmuje v olimpijskem programu brez obveze tekmovanja v partizanskem mnogoboju, ker je njihov program že tako obsežen in težak, v predhodnih letih so pa jtak morali opraviti že ostale tekme. Ta nov predlog sistema tekmovanja smo nekoliko obširneje obrazložili, da lahko vsa društva o tem razpravljajo in njihovi delegati iznesejo mišljenje svojega članstva zvezni skupščini. Načelen menil nov korak k sistematičnejši ureditvi društvenega dela in k množičnosti naših tekmovanj. Vazzaz Jelica faauilcf te se na POLET! tre za kilometre sva preplavala, pa naju ni nikdar nič vznemirilo. Kako čudovit sprehod! Na sre N) sem zadnji trenutek zamenjali puško s kamero. Gustav je ohranil svojo puško. Sprehajala sva se po čudovitem deviškem vrtu bleščečih barv. Nad tem gozdom sva srečavala majcene živopisane ribice: ljubke stvarce, ki so kot ptičke piave od vejice do vejice v neprekinjeni vrsti. (Dalje) Nogometna prvenstva evropskih držav FRANCIJA — lO. kolo: Sochaux : Nice 0:0, Racing : Troyes 1:1, Lyon : Lille 2:1, St- Etienne : Marseille 3:1, Monaco : Nimes 1 : o, Lens : Metz 4 : 1, Toulouse : Strasbourg 4:4, Nancy : Sedan 4:2, Reims : Sordeaux 3:0. 11. kolo — Metz : Nice 2:0, Reims : Racing 2:1, St. Etienne : Sochaux 0:0, Mo-Oaco : Nancy 2:2, Lens : Lille 1:0, Bor-deaux : Strasbourg 3:0, Troyes : Sedan 2:1, Marseille : Toulouse 3:0. Lestvica: Nice 16, Lyon 15, Racing 15, Lens 14, St. Etienne 14. Švica — 8. kolo: Ziirich : Lausanne 1:3, Servette : Grasshoppers 3:2, Chaux de Fonds : Bellinzona 2:2, Fribourg : Gren-ohen 1:1, Chiasso : Young Boys 2:3, Basel : Lugano 3:2, Schaffhausen : Urania 1:1. Lestvica: Chaux de Fonds 14, Grasshoppers 13, Basel 10, Schaffhausen 10. ŠPANIJA — 8. kolo: Espanol : Leonesa El, Valladolid : Barcelona 1:0, Celta : Atletico 2:2, Real : La Coruna 1:2, Bilbao : Sociedad 3:0, Sevilla : Hercules 3:0, Valencia : Murcia 4:1, Las Palmas : Ala-ves 2:1. Lestvica: Barcelona 13, Bilbao 12, Atletico 10, Sevilla 10, Valladolid 10, Las Ralmas 10. Astgllla : Irska 3 :0 Na stadionu Wembley v Londonu je a*igleška nogometna reprezentanca prelagala izbrano moštvo Severne irske s 3:0 (0:0). Gole za Anglijo so dosegli Wilh-shaw v 51. in 54. ter Finney v 89 minuti. Pomlajeno angleško moštvo je bilo sicer precej boljše od Ircev, vendar svoje Premoči zlasti v prvem delu igre ni zna-*o izkoristiti. Angleži so tokrat nastopili v naslednji postavi: Baynham, Hall, Byr-he, ciayton, Wright, Dickinson, Finney, Baynes, Jezzard, Wilshaw, Perry. V zadnji dneh sta bili odigrani dve tek-v pokalu evropskih nogometnih pr- vakov. V Eindhovenu je domače moštvo premagalo dunajski Rapid z 1:0. V četrt finale pa se je kljub temu uvrstil Rapid, ki je v prvi tekmi zmagal s 6:0. Presenetljiva vest pa je prišla iz Milana, kjer je Saarbrucken premagal v prvi tekmi velikega favorita Milan s 4:3 (2:3). Moskovski Dinamo, bo v prihodnjih dneh odigral dve tekmi v Angliji. 9. nov. bodo Rusi nastopili proti Wolverhampto-nu, 5 dni kasneje pa proti Sunderlandu. Italijanska nogometna zveza je sprejela odločitev, da za tekmo proti Madžarski v reprezentanco ne bo vključila inozemskih igralcev italijanskega porekla. Z vključevanjem teh igralcev v italijansko reprezentanco bodo začeli postopoma in najprej v B-reprezentanci. Z zmago 3:0 proti Šahteva iz Stalina si je moskovski Dinamo že zagotovil naslov letošnjega prvaka Sovjetske zveze v nogometu. Naslov prvaka v norveškem nogometu je osvojilo moštvo Skeid iz Osla, ki je v finalni tekmi premagalo Lillestrom s 5:0 Pred nekaj dnevi je bilo zaključeno tudi prvenstvo Finske v nogometu. Letos je prvak KIF iz Helsinkov, Galiana novi evropski prvak V Parizu sta se pomerila v borbi za naslov evropskega boksarskega prvaka peresne kategorije dosedanji prvak Francoz Ray Famechon in Španec Fred Galiana. Španski boksar je zmagal s t. k. o. v 7 rundi in tako osvojil naslov prvaka Evrope. Svetovni prvak pol težke kategorije Amerikanec Archie Moore je sprejel ponudbo, da brani svoj naslov 10. januarja v Londonu proti Yolandu Pompeyu. Novega evropskega prvaka smo dobili tudi v bantam kategoriji, kjer sta se za izpraznjeni »prestol« v Milanu pomerila gluhonemi italijanski boksar Mario d’A-gata in Francoz Andre Valignat. Borba je bila dokaj izenačena, le Francoz je boksal precej »nečisto«, za kar je bil dvakrat opominjan in nazadnje v peti rundi celo diskvalificiran. mednarod Skobla — 17.45 m v metu krogle Čeprav je atletske sezone praktično že konec je češki metalec krogle Skobla s tekmovanja v tekmovanje boljši. Na zadnjem mitingu je sunil kroglo že 17.45 metrov in s tem seveda še očvrstil svoje vodstvo na evropski lestvici. Na Finskem je sicer že pošteno mraz, toda atleti še vedno tekmujejo. Pred odhodom v Španijo, kjer se bodo že letos poskušali navaditi na klimatske razmere, ki j ih.bodo našli prihodnje leto v Avstraliji, so dosegli Finci še nekaj odličnih rezultatov. Hellsten je pretekel 300 m v času 34.2, Nikkinen je vrgel kopje 74.32, Halmetoja pa kladivo 55.14. V tradicionalnem tekmovanju v hoji na 100 km v Seregnu v Italiji je letos z veliko prednostjo zmagal angleški tekmovalec Don Thompson. Letos so doživeli italijanski tekmovalci velik poraz, saj se je prvi Italijan uvrstil šele na 8. mesto. Rezultati: 1. Thompson (VB) 10;12:37, 2. Ljunggren J. (Šved) 10;25:58, 3. Ljunggren W. (Šved) 10;28:52, 4. Soderlund (Šved) 10:32:41, 5. Stone (VB) 10;36:43. Andreadis zmagal na Dunaju Mednarodno prvenstvo Avstrije v namiznem tenisu je prineslo vrsto presenetljivih rezultatov. Avstrijci, ki pri moških doslej niso pomenili nič posebnega, so tokrat spravili s poti vrsto odličnih inozemskih tekmovalcev. Največje presenečenje je bil gotovo Wegrath. ki je najprej premagal Harangoza, potem na ni dosti manjkalo, da ni odpravil tudi kasnejšega zmagovalca turnirja Andreadisa. Važnejši rezultati — moški četrtfinale: Wegrath (A) : Harangozo (Jug) 21 :15, 20:22, 21:19, 13:21, 16:15, polfinale: Andreadis (ČSR) : Wegrath 21:17, 9:21, 21:7,' 17:21, 21:13, Štipek (CSR) : Vyhnanovsky (CSR) 17:21, 19:21, 21:14, 21:19, 21:19, finale: Andreadis : Stipek 18:21, 21:19, 21:17, 21:18, dvojice: Tereba—Vyhnanovsky • Andrea- dis—Stipek (vsi CSR) 21:4, 21:15, 17:21 18:21 21:17, ženske: Rozeanu (Rom) : R Rowe (VB) 21:4, 21:17, 22:20, ženske — dvojice: D. Rowe—R.Rowe (VB) : Rozeanu— Zeller (Rom) 21:5, 21:19, 9:21, 21:18, mešane dvojice: R. Rowe—Štipek : D. Rowe-Leach 21:19, 21:10, 21:23, 21:15. Nemška amaterska boksarska reprezentanca je v Hamburgu s 14:6 porazila izbrano ekipo najboljših amaterskih bok sarjev ZDA. V petek bi se morala v Chicagu pomeriti za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije sedanji prvak Carl Olson ir bivši dolgoletni prvak te kategorije Ra: »Sugar« Robinson. Težko pričakovane borba pa je bila zaradi poškodbe Robinsona preložena na 9. december. ¥se se pripravila za (ORTINO Francoska smučarska zveza je imela v Lyonu tiskovno konferenco, na kateri so objavili uradno listo kandidatov za Gortino. Priprave alpskih smučarjev so se že začele pod vodstvom Jamesa Coutteta. Težje je s pripravami tekmovalcev za nordijske discipline, kajti zveza še ni uspela angažirati skandinavskega trenerja. Na spisku francoskih olimpijskih kan- Po žalostni nedelji v PRATRU... Poraz našega moštva skozi očala avstrijskega novinarja -Ali nas tudi v Parizu čaka blamaža? Sodelovalec našega lista, avstrij ski novinar g. W. Penmtz, ki je tudi prisostvoval tekmi pretekle nedelje med Avstrijo in Jugoslavijo na Dunaju, nam je poslal svoje mnenje o tej prireditvi. Njegova osebna ocena bo zanimiva tudi zato, per čaka naše nogometaše prihodnji petek težko srečanje z nevarno reprezentanco Francije v Parizu. Treba je bilo le pogledati obraze jugo-siovanskih navijačev po tekmi v dunajskem Fratru: razočaranje nad porazom 3;1 je bilo neizmerno. Še nikoli ni bilo hobeno moštvo na dunajskih tleh tako visoko favorizirano, še nikoli ni nobena kvalitetna enajsterica tako odpovedala k°t prav moštvo Jugoslavije, ki nedvomno obvlada vse podrobnosti nogometne igre. Kdor je pred dvema tednoma videl v Budimpešti poraz Avstrijcev (6:1), ta bo 2lhago 2:1 nad Jugoslavijo razumel. Predvsem je tu važna psihološka stran: Avstrijci po katastrofi v Budimpešti niso ^°gli ničesar izgubiti, kvečjemu bi lahko ka-1 pridobili. Jugoslovani pa so bili visoki favoriti. Toda Avstrijci so svoje šib-ko točke pravočasno ozdraveli (Ročki, ^alzhofer) ter se borili kakor redkokdaj, bi si pred domačim občinstvom znova Pridobili nekdanji ugled. NEODLOČEN NAPAD Avstrijski igralci so se to lepo jesensko v Fratru borili srčno kakor levi, za vsako žogo, s pogumom obupanca. Temu nasprotniku se jugoslovansko moštvo, čeprav tehnično nekoliko boljše, ni moglo zoperstavljati. Goste je pokopala nesposobnost napada, čeprav je igralsko tu in tam briljiral. Vukas in Milutinovič sOa sicer po igralskem konceptu ustvarjala priložnosti za gol, toda kdo naj bi jih realiziral? Zebec je dvakrat ali trikrat zgrešil prazen gol, Rajkova je Swo-boda popolnoma »ohladil«, Bobek, ki naj bi učinkoval kot »tajno orožje«, je bil okoren. Edino Veselinovič je v prvem polčasu vnesel v napad nekoliko živahnosti, toda razen solističnih akcij ni pokazal prav ničesar. ODLOČILA JE OS STOTZ-O C WIRK-H ANAPPI Potem ko je Milutinovič v 26. minuti dosegel izenačenje (1:1), so Jugoslovani nekaj časa prevladovali, tako da je vse pričakovalo preobrat. Toda takoj po odmoru se je pokazalo, da niti kondicija, niti strateške sposobnosti gostov niso bile zadostne, da bi spravile razigrane in borbene domačine na kolena. Avstrijci so bili v polju po zaslugi »osi« Stotz-Ocwirlc-Hanappi boljše moštvo. OCWIRKA NI NIKCE ZASENČIL Morda so se Tirnanič in njegovi sodelavci čutili pred tekmo toliko trdne, da so prezrli Ocwirka in niso smatrali za potrebno, da mu za pete prilepijo neko »senco«. In v resnici, Ocwirka ni nihče »držal«. Nasprotno, Ocwirk je bil gonilna sila Avstrijcev in odločujoča osebnost na igrišču. Jugoslovani so bili v krilski vrsti odločno prešibki. Predvsem je dunajsko občinstvo razočaral Bošlcov —tako brez energije in reven na idejah je bil ta stalni član državne reprezentance. Vsak razumen človek v Avstriji si je na jasnem, da zmaga 2:1 nad Jugoslavijo v Fratru še ni rešila krize avstrijskega nogometa. Ne, kljub zmagi smo še vedno videli šibke točke Avstrijcev: počasnost v startu, pomanjkljivo tehniko streljanja, slabo pokrivanje (Halla) itd. Morda bo že zadnji teden v novembru, ko se bo Avstrija srečala z Wallesom na Otoku, prinesel bridko razočaranje? Le nekaj je ta 2:1 pokazal: da je treba tudi v nogometu računati s presenečenji in da tudi naj večji favoriti niso nikoli varni pred raznimi »spodrsljaji«, zlasti takrat, če svojega nasprotnika podcenjujejo. PARIZ ČAKA Naj slabše bi bilo, če bi po dunajskem porazu sedaj v Beogradu obupali. Ta prvi poraz v letošnji sezoni, čeprav je še tako boleč, je vendarle lahko v nekem smislu koristen, saj lahko marsikje odpre Jugoslovanom oči in jim pokaže nekatere »Ahilove pete« jugoslovanskega nogometa. Jugoslovani še vedno igrajo nekoliko preveč komplicirano! Nekatere »zvezde«, zlasti Milutinovič in Zebec, igrajo vse preveč za lasten uspeh, kar gre v škodo moštva! Krila, Rajkov in Zebec bi morala operirati bolj v »raztegnjeno« kakor pa je bilo to na Dunaju. Boškov je že zrel za »rezervo«, isto velja za Belina, ki ima pomanjkljiv odbojni udarec. V Parizu čaka Jugoslovane težka in nehvaležna naloga. Lahko jo bodo zadovoljivo rešili le tedaj, če bo njihova ekipa kot celota, torej kot homogeno moštvo delovala bolje kot v dunajskem Pratru. Jugoslovani nedvomno zelo dobro poznajo vse skrivnosti nogometne igre. Ne bi pa škodovalo nekoliko več borbenosti, nekoliko več resnosti in nekoliko manj čaščenja raznih »zvezd«, ki so prepričane, da imajo neovrgljiv monopol na svoje mesto v državni reprezentanci. didatov so naslednji tekmovalci. Alpske discipline moški: Bonlieu, Bozon, Duvil-lard, Collet, Gacon, Lacroi, Pasauier, Per-ret, Simond, Vuarnet, ženske: Agnel, Baud, Bonlie, Front, Leduc, Lip, Moris, Neviere, Thiolliere, tek moški: Arbez, Pi-nau, Carrara, Levesque, Luttenbacher, Mandrillon, Mercier, Mermet, Mougel, Perrier, Romand, Voiron, ženske: Bour-din, Chavet, Mauduit, Metz, Noel, Pone, Seytier — skoki: Jeanprost, Monnier, Poi-rot, Rabasa, Rey. Večina najboljših finskih smučarjev ima danes že 3 do 4 tisoč kilometrov treninga v nogah. V Vuokattiju je že dovolj snega in 3 do 4 ure dnevno so najboljši finski tekači že na snegu. Poleg tega se udejstvujejo tudi kot drvarji, da bi si čimbolj povečali kondicijo. Na Švedskem in Finskem so začeli s pripravami smučarskih tekačic po ruskih principih. Vse tekmovalke, ki nameravajo nastopiti v Gortini so morale najprej absolvirati oster kondicijski trening, tako na tekališču kot v prosti naravi. Te začetne priprave so zelo dobro uspele in večina tekmovalk razpolaga že pred prihodom na sneg z odlično kondicijo. V razgovoru z dopisnikom United Pressa je namestnik sovjetskega ministra za šport Pesljak monogo povedal o pripravah in načrtih ruskih olimpijcev za Gortino. Sovjetski funkcionar je v kratkem izjavil tole: »Lahko vam zagotovim, da bomo v onih disciplinah, v katerih smo na zadnjem svetovnem prvenstvu osvojili zlate medalje, tokrat še boljši. Tam pa, kjer se še nismo mogli uveljaviti, ali pa kjer sploh nismo nastopili, bomo v Gortini dosegli vsaj soliden povpreček. Leta 1956 boste naše tekmovalce tako v Gortini, kot v Melbourneu lahko pogrešali le v dveh disciplinah — bobu in hokeju na travi. V Gortini bomo nastopili tudi v alpskih disciplinah, čeprav ne pričakujemo, da bomo premagali Avstrijce, Francoze, Švicarje ali Italijane. Smučanje je pri nas na najboljši poti, da postane res množično, pri tem pa tudi sistematično iščemo talente, ki lahko potem naprej razvijajo svoje znanje. Tudi pri umetnih drsalcih bomo nastopili. Ne pričakujemo zmag, ampak hočemo predvsem to, da se naši tekmovalci čim več naučijo. Tauno Luiro umrl V nekem sanatoriju v bližini Rovanie-mija je pred nekaj dnevi umrl za pljučno tuberkulozo komaj 23 let star finski smučarski skakalec Tauno Luiro. Luiro je pred 4 leti dosegel v Obersdorfu s skokom 139 m doslej najdaljši skok v vsej smučarski zgodovini. Organizatorji največje kolesarske dirke na svetu »Tour de France« so objavili, da bo start prihodnje leto po vsej verjetnosti v Reimsu. Potem bo pot vodila proti Pirenejem ob Sredozemskem morju preko Alp in nazaj do cilja v Parizu. Francoski kolesar Gaignard je dosegel na zimskem dirkališču v Parizu svetovni rekord v vožnji na 200 m na pokritih dirkališčih s časom 12.2. Na Kriteriju asov v Gentu je v končnem plasmaju zmagal Francoz Darrigado pred Belgijcem De Bruyneom in Italijanom Coppijem. Darrigade je bil najboljši v sprintu in vožnji na 1 km, Belgijec je zmagal v vožnji na točke, Coppi pa v dirki na 10 km z motornim vodstvom. Poletov nagradni natečaj ODREZEK št y"reb je »U našim nenaklonjen, saj so morali ves prvi polčas igrati proti soncu. ®Poflaj . Avstrijci, ki so že v prvem polčasu pokazali svoje »kremplje«, prihajajo po odmoru na teren, na katerem so v drugi polovici igre še očitneje zagospodarili 1. Jugoslavija B : Finska 2. Branik : Karlovac 3. Nova Gorica : Ljubljana 4. Odred : Segesta 5. Lokomotiva : Metalac 6. Trešnjevka : Šibenik 7. Reka : Split 8. Lazio : Torino 9. Padova : Triestina 10. Bologna : Inter 11. Novara: Fiorentina 12. Sampdoria : Napoli Točen laslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj: Za tradicionalno polnočno »Corrido Sat Silvestre« v Sao Paolu so organizatorji že povabili nekatere najbolj znane svetovne atlete. Prvi trije na lestvici povabljenih so Vladimir Kuc, Sandor Iharos ir Chris Chataway. Leto se bliža koncu in že se je začels »sezona« izbiranja najboljših športnikov Prvi so se oglasili Angleži. Zveza športnih novinarjev je najboljše angleške športnike razvrstila takole: 1. John Dis-ley, angleški rekorder v teku na 3000 ir z zaprekami, 2. Peter May, kapetan reprezentance v cricetu, 3. Cliff Morgan, reprezentant v rugbyju, 4. Brian Hewson tekač na srednje proge, 5. Stan Matthews nogometni reprezentant. 4. kolo košarkarskega prvenstva Italije je dalo naslednje rezultate: Borletti Virtus 78:63, Gama : Benelli 86:55, Stelle Azzurra : Roma 60:58, Gira : Triestina 82:44, Pavia : Motomorini 63:42, Reyer Varese 56:56. Lestvica: Gira 7, Virtus t Varese 6. Borleti 5 Leeve-tišsh 54,21 Islandski metalec diska Thorstein Loevc je dosegel pred nekaj dnevi rezulta' 54.28 m, kar ni le nov islandski rekord ampak tudi eden najboljših rezultato-' v Evropi. Loeve je s tem rezultatom z? več kot 4 m izboljšal svoj dosedanji oseb ni rekord. V celi vrsti metalcev kladiva, ki so le tos presegli znamko 60 m, smo dobili šc novega. V Moskvi je ruski atlet Juri Nikulin vrgel kladivo 60.05 in je tako ko 8 metalec presegel 60 m znamko. Evropska prvakinja Jutta Langenau j« na plavalnem tekmovanju v Erkenschwi-eku dosegla nov nemški rekord na 100 ir, v metuljčkovem slogu s časom 1:15.7 ir istočasno tudi pomembno zmago nad nizozemskima svetovnima rekorderkam?-Kokovo (1:17.5) in Voorbijevo (1:18 P\ Med 4984 udeleženci »Boletovega« nagradnega natečaja pri Odrezku št. 11 imajo po 8 pravilnih rešitev: Naglič Stane — Zg. Bela 46, p. Predvor, Kočar Andrej — Stražišče 95, Kranj, Sepin Jože st. -Šenčur pri Kranju 27, Umek Jože — Trbovlje I., Žabjek št 17, Zupan Viktor -Zagorje, Polje 2, Komovec Alojzij — Kamnik, NSvl trg 29, Šunko Valter — Maribor, Razlagova 24, Mihelin Rudi »Agroservis« — Šempeter v Sav. dol.: Glonar Ivan — Ljubljana, Hrenova 11 Slivnik Mira — Ljubljana, Pregarčeva 16, Marn Franc — Pregarčeva 2, Tomšič Janez — Titova lb, Kukec Bojan — Zupančičeva 13, Guček Adolf — Kolodvorska 35 (2 krat), vsi iz Ljubljane, Juvan Ljubo — Zagorje ob Savi 8. Vsak prejme 1250 din. 1. Avstria A : FLRJ A (I. polč.) X 2. Avstrija A : FLRJ A (konč. rez.) I 3. FLRJ B : Avstraja B (I. polč.) 1 4. FLRJ B : Avstrija B (konč. rez.) X 5. Triglav : Izola p. f. se ne upošteva 6. Slovan : Ilirija 1 7. Grafičar : Koper 1 8. Postojna : Krim (ni bila odigrana) 9. Roma : Juventus X 10. Bologna : Razio 2 11. Milan : Spal 1 12. Torino : Triestina " 1 Občni zbor hokej kluba Ljubljana bc 8. t. m. ob 18. url v klubskih prostorih na drsališču pod Cekinovlm gradom. Ob tej priliki se bo proti poravnavi društvenih obveznosti delila oprema. Udeležba za vse člane -obvezna! * V sredo 9. t. m. bo pri Rokometni zvezi Slovenije seminar za sodniške kandidate. Začetek seminarja ob 19. url. • Veslaški klub »Savica« bo Imel svoj redni občni zbor v petek 11. t. m. ob 19.30 url v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje LRS — Kidričeva ul. 5. Vse članstvo in ljubitelji veslaškega športa vabljeni. Opomba: 1. meddržavna nogometna tekma v Splitu, 2. do 7. I. conska nogometna liga, 8. do 12. italijanska noge metna liga. Ulica in hišna številka; .ETO Xi Štev. 45 Domači so nas navdušili (Nadaljevanje s 1. strani) po v začetku igre je očividno vplival na obe moštvi. Čeprav so zlasti Ljubljančani imeli priložnost še povišati rezultat, tega niso izkoristili. Toda zmaga je bila zasluženo priborjena. Branik nas je razočaral. Ob prvem nastopu proti Odredu v Ljubljani je enajsterica mariborskih črno-belih zaigrala mnogo bolje. Tokrat pa so se trudili le redki posamezniki, med katerimi je bil najboljši in edino hvalevreden Elzner, ki pa je bil povsem osamljen. Grajali bi skoraj surovo igro Petka, ki bi ga moral sodnik že ob prvih poskusih grobih startov postaviti na hladno. Ljubljančani so bili tehnično za razred boljši od gostov, prekašali pa so jih tudi po hitrosti, borbenosti in startih na žogo. Zlasti so tokrat ugajali Dolenc, Gruden, Sočan, Perharič, Čebohin in Valjavec. Sodnik Kranjc iz Zagreba ni bil najboljši, kajti prva 11-metrovka je bila nekoliko problematična. Sicer je bila upravičena, toda tik pred tem je Per-harič, nad katerim je bil storjen prekršek, pri padcu nepravilno zadržal žogo. Moštvi sta nastopili takole Branik: Najmiler, Vovk, Petek, Slana, Zelezinger, Šaho, Posavec, Plaznik, Du-gandjija, .Elzner, Vitek. Ljubljana: Bencik, Pandur, Čretnik, Gruden, Sočan, Čebohin, Hacler, Perharič, Dolenc, Čekov, Valjavec. T. B. NAMIZNI TENIS V MEDVODAH Medvode, 6. nov. — TVD »Partizane je danes organiziralo klubsko prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je sodelovalo okrog 5€ tekmovalcev. Klubski prvaki v namiznem tenisu so med pionirji Kče-menc Peter, pri mladinkah Kavčič Anka, pri mladincih Frelih Peter in pri članih Tičar Rado. ŠVEDI ZMAGALI 8:2 V torek so v Ljubljani nastopili švedski namiznoteniški reprezentanti, ki so se pomerili z reprezentanco Ljubljane. Gostje so bili boljši, predvsem v vzdržljivosti in so zato zmagali s tako visokim rezultatom, ki pa za Ljubljano ni neuspeh. Vendar bi lahko z malo več borbenosti in zagrizenosti domačini dosegli boljši rezultat. Zmagi za Ljubljano sta dosegla Kocjan, ki je premagal Ljungstroma in Podobnik, ki je bil uspešen v srečanju proti Mellstromu. Za Švedsko so nastopili Mellstrom, Ljung-strom, Osterholm, za Ljubljano pa Podobnik. Kocjan in Tigerman. NOV DRŽAVNI MLADINSKI REKORD Ljubljana, 6. nov. — Danes dopoldne je bil na stadionu Ljubljane v Šiški interni atletski miting ŽAK Ljubljana. Naslonilo je nekaj atletov. ki so pokazali, da so še vedno v dobri formi, najbolje pa se je izkazal mladi Hafner, ki je dosegel v teku na 5000 m nov državni mla- da n.ski rekord. Rezultati: člani — 100 m: Zupan 11.6, 600 m: Zupan 1:28,0, 3000 m steeple-chase: Špacapan 10:11,6, 5009 m: Okršlar 16:08,0; star. mladinci — 5000 m: Hafner 15:55.4 (drž. rekord), kladivo: Stepišnik 54.50 m; ml. mladinci: 200 m: Polič 25,8. Kaznovani krivci Tekmovalna komisija mariborsko - varaždinske nogometne lige je v petek zvečer odločila, da se kaznujejo krivci neredov, ki so imeli za posledico prekinitev petega kola prvenstvene tekme med Zagorcem iz Krapine in S lob od o v 52. minuti z rezultatom 3:1. Igralec Slobode Golub Jura j je kaznovan s šestmesečno prepovedjo igranj, a funkcionar Golub Anton pa z enoletno zabrano opravljanja funkcij, klub Zagorac z denarno kaznijo din 10.000, medtem ko se proti članu Slobode Petku in funkcionarju Zagorca Dru-žincu ustavlja postopek zaradi pomanjkanja dokazov. Tekma se bo dokončala od 52. minute dalje na Ljubljansko-primorska nogometna liga To je bil lep nogomet povzročitelji igrišču v Krapini. Varaždinsko-mariborska nogometna liga Rudar (T) : Sloboda (V) 2:1 (1:1) Trbovlje, 6. nov. Današnja tekma je privabila na igrišče Rudarja okrog 800 gledalcev, prinesla pa domačemu moštvu tudi dve zasluženi točki. Igra je bila živa, kolikor pa so gostje hoteli prekoračiti dovoljene meje, je sodnik take poizkuse že v kali zatrl. Najprej so prodrli domači, in ko nihče ni pričakoval, se je zgodilo: nevarni srednji napadalec Slobode je preigral domačo obrambo in streljal mimo nemočnega Ahlina v gol. Trinajsta minuta: 1:0 za Slobodo. Kmalu pa so domači izenačili. Že v 19. minuti je streljal Kralj prosti strel, žogo je lepo podaljšal Perc — stanje 1:1, ki se je obdržalo do konca polčasa. V drugem polčasu so boljši domačini večkrat nevarno ogrozili nasprotna vrata in v eni takih pozicij je v 51. minuti Oprcsnik dosegel zmagonosni gol. Domači so imeli sicer še več priložnosti, vendar žoga nikakor ni hotela v mrežo. Premoč pa lahko vidimo že iz stanja kotov, ki znaša 7:1 v korist Rudarja. Tudi gostje so nekajkrat z dolgimi streli nevarno ogrožali domača vrata in prisilili, da se je obramba Rudarja potrudila, da bi ohranila neodločen rezultat. Pri Rudarju so bili najboljši Opres-nik, Jerše in Blatnik, pri gostih pa Hajnel v napadu in Rauš v obrambi. Ing. Petrič Sooboda (Trb) : Rudar B 2:1 (0:1) Kladivar : Jedinstvo 2:1 (0:1) Celje, 6. nov. — Na domačih tleh je danes Kladivar z zizredno slabo igro komaj pobral ves izkupiček. Gostje iz Čakovca so že v 9. min. prišli v vodstvo po krivdi domače obrambe, ko je napadalec Jedin-stva Kovačevič izkoristil »sprehod« vratarja Kladivarja ter poslail žogo v prazna vrata. Jedi.n.stvo je pokazalo zelo ostro igro in je v prvem polčasu prevladovalo na igrišču. Republiška rokometna liga Protesti i rokometni ligi Republiško prvenstvo v rokometu se bliža koncu in tekme so iz kola v kolo vse bolj napete in borbene. Vsa pozornost ljubiteljev rokometa je bila v današnjem kolu osredotočena na srečanje v Trbovljah, kjer se je v srečanju med Odredom in Rudarjem v veliki meri odločalo vprašanje jesenskega prvaka. Tekma se je končala s tesno zmago Odreda 9:8, vendar je ekipa Rudarja najavila protest. Ravno tako je najavila protest tudi ženska ekipa Proletarca, ki je v Zagorju igrala neodločeno s Partizanom iz Črnomlja 2:2. Ostala srečanja so se končala z več ali manj pričakovanimi rezultati. Nekoliko preseneča uspešna igra Od redovih igralk v Trbovljah. Poraz 0:6 z ekipo Rudarja je za mlade igralke Odreda nedvomen uspeh, ki dokazuje, da iz tekme v tekmo bol j napredujejo. Partizan (Črn) : Partizan (K) 13:13 Lljubljana, 6. nov. V današnjem srečanju sta si obe ekipi Partizana »tovariško« razdelili točke. Kljub temu, da so Črnomeljčani vodili, so borbeni Krimovci z lepo igro in odločnim finišem izenačili rezultat in si priborili dragoceno točko. SVOBODA : MLADOST 20:8 (8:3) Kranj, 6. nov. V današnjem srečanju je b;,a ekipa Svobode siguren favorit in je tudi visoko premagala borbene Kranjčane, ki igrajo iz tekme v tekmo bolje. Tekmi je prisostvovalo precej gledalcev, ki so imeli priliko videti lepo in hitro igro. Zasluga zn to je predvsem v tem, ker si lei Svobode igrali odprto v obr, kar je danes, ko skoraj vsa moštva igrajo cono, kaj redek in razveseljiv pojav. ODRED : RUDAR 9:8 (4:4) MARIBOR : DRAVA 12:7 (6:4) LESTVICA MOŠKE REPUBLIŠKE LIGE Svoboda 7 7 0 0 127:48 14 Odred 7 6 0 1 123:51 12 Rudar 7 5 0 2 84:40 10 Partizan Črn. 7 4 1 2 70:57 9 Celje 6 4 0 2 88:62 8 Partizan-Krim 7 3 1 3 70:85 7 Maribor 7 3 0 4 67:80 6 Mladost 7 1 0 6 66:103 2 Drava 7 0 0 7 32:128 0 Fužinar 6 0 0 6 25:116 0 Žene — Rudar Žene LESTVICA ZENSKE REPUBLIŠKE LIGE Drava 5 4 0 1 34:11 8 Rudar 4 3 0 1 19:7 6 Svoboda 3 2 0 1 19:8 4 Partizan-Črn. 4 1 1 2 11:26 3 Odred 3 1 0 2 4:19 2 Proletarec 5 0 1 4 7:23 1 Zvezna ženska rokometna liga Mi kruha ¥ zvezni lip LOKOMOTIVA : BRANIK 12:4 (8:1) Maribor, 6. nov. Prvenstvo državne ženske lige v malem rokometu je privabilo v Ljudski vrt preko 300 gledalcev. Lokomotiva, bivši prvak, je hitro napadala preko kril in tudi vsak svoj napad zaključila z ostrimi streli, ki jih precej nesigurna vratarica Branika ni znala ubraniti. Glavni realizatorki sta bili Hosijcva in Ostermanova. Domačinke so v I. polčasu hotele na vsak način doseči uspeh z napadi po sredini igrišča in šele v II. polčasu, ko so popravile svojo neuspešno taktiko, je šlo mnogo boljše. Dokaz Kladivar je kot celota pokazal nepovezano igro, obramba je bila zelo slaba in napad neučinkovit. V drugem polčasu se je Kladivar popravil. V 54. min. so napadalci močno obstreljevali nasprotnikova vrata in sledijič je Piki zadel mrežo. Šest minut zatem je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi igre z roko v kazenskem prostoru Jedinstva. Roj ni k je dosegel zmagovito gol za domače. Po tem golu je Kladivar prevzel pobudo v svoje roke m je imel vrsto lepih priložnosti za povišanje rezultata, toda napadalci niso imeli sreče pri zaključnih akcijah. Odlični vratar gostov je ubranil dva nevarna strela Vodeba in Pavliča. Tekstilne : Nafta 5:0 (1:0) Maribor : Mladost 5:2 (3:0) Maribor, 6. nov. Bclo-modri so imeli danes ugodno priložnost za dosego visoke zmage, čo bi . . . le malo boljše zaigrali. Tako pa je bil edini igralec, ki je vedel kaj dela, Vidic, vse ostalo pa je »plavalo«. Najboljši opis te »tekme« je vzklikanje gledalcev: »Vzemite jim žogo, saj ne vedo, kaj bi z njo.« Gostje razen požrtvovalnosti, niso pokazali veliko, borili pa so se do kraja igre, ter zaradi prekrškov Rajningerja in Fišin-gerja iz 11-metrovk tudi dosegli dva gola. Strelci za Maribor so bili: Vidic v 18. ini 31., Kek v 44., Petrovič v 62. min. ter v 80. min. Pavalec. Naročajte se na POLET BOKS MLADOST (ZAGREB) : ELEKTRIČAR 0:0 Mladinsko prvenstvo Jugoslavije v hokeju na travi Mladost (Osijek) : Radnički (Bgd) 13:? Krim : Grafičar 0:0 Ljubljana, 6. nov. — Danes je bila odlična tekma med ljubljanskima rivaloma za prvo mesto Ijubljiansko-primorsike lige. Ljubitelji nogometa, katerih se je danes zbralo okoli 1200 na igrišču Krima, so prišli danes na svoj račun. Takoj po začetnem udarcu so Krimovci močno napadli in naredili nekaj nevarnih prodorov. Vse je kazalo, da bo Grafičar danes odšel poražen z igrišča, toda obramba in vratar Grafičarja so vzdržali vse napade Krimovcev ter se kmalu otresli začetne nervoze. Tudi oni so začeli prehajati v napad. To je zelo lep nogomet, posebno velja to za prvi polčas, ko je šla žoga z nog na noge in je bila igra tehnično dobra ter požrtvovalna na obeh straneh. Moramo reči, da take igre dostikrat ne vidimo niti pri naših boljših klubih. Druga polčas so Krimovci na vsak način hoteli doseči zmago, kar jim pa zaradi dobre obrambe Grafičarja ni uspelo. Grafičar je imel v drugem delu manj od igre, toda igral je še vedno borbeno in vzdržal do konca. Mnenja smo, da s tako igro, kakršno je danes pokazal Grafičar, popolnoma zasluži prvo mesto v ljubljansiko-miaribor-ski ligi in če bo tako nadaljeval v spomladanskem delu, se bo lahko potegoval za vstop v »višja družbo«. Sodnik Miki uš je dobro izpeljal tekmo do konca, mnenja pa smo — in tudi ni športno — da so posamezni igralci, posebno pri Grafi-carju, veliko preveč ugovarjali sodnikovim odločitvam. Mladost : Triglav 1:0 (1:0) Koper : Tabor 1:0 (0:0) Ilirija : Postojna 5:0 Izola : Slovan 2:0 (1:0) LESTVICA LJUBL JANSKO-PRIMORSKE NOGOMETNE LIGE Grafičar 9 7 2 0 32:12 16 Krim 8 5 2 1 19:5 12 Triglav 9 4 2 3 29:10 11 Mladost 9 4 2 3 14:12 10 Ilirija 9 5 0 4 23:20 10 Slovan 9 4 0 5 15:15 8 Izola 9 2 2 5 14:21 6 Koper 9 2 2 5 12:42 6 Postojna 8 2 1 5 10:23 5 Tabor 9 1 2 6 15:20 4 ŠD Medvode : TriglaD B 5:1 (1:1) KOVINAR (Št) : Kovinar (Mrb) 0:0 Mladinci — Branik : Sobota ?:1 (4:1) ŽELEZARNA ZENICA ZENICA KUPUJE večje količine negašene-ga apna za potrebe svojih jeklarn Ponudbe z odgovarjajočo analizo poslati na naslov: ŽELEZARNA ZENICA - ZENICA NABAVNI ODDELEK Olimpija v Italiji Odred 6:0 (2:0) Proletarec : Partizan (Črn) 2:2 (1:2) V četrtek je ljubljanska Olimpija na povabilo devetkratnega prvaka Italije Borlettija odigrala v Milanu ki je v četrtek odigrala v Milanu rodno tekmo v letošnji zimski sezoni italijanskih ligašev. Tekma je izzvala splošno pozornost in zato se je že itak sijajna ekipa Borlettija okrepila še z Riminuočijem iz Pes a ra, ki velja trenutno za najboljšega italijanskega košarkarja. Mi smo bili zelo handicapirani zaradi odsotnosti Milerja, Dermastje in Pavloviča, k sreči pa je našo vrsto okrepil Ourčič, ki je trenutno v Milanu. Med nasprotniki pa so bili še Stefanidis, (sicer igralec Paneilinio-sa), Romanutti, Pagani, Gamba, Fo-restieri, in Pierri, ki je v tej sezoni prestopil iz Triestine. Igra v »Palači športov« je bila od prve do zadnje minute dramatična izredno kvalitetna in zaradi velike borbenosti (saj je včasih tudi po 6 igralcev ležalo po tleli) kot naročena za več kot 3000 razvajenih gledalcev. Napadi so se kljub ogromnemu trudu obrambe brezpogojno zaključili s koši. Neuspelih podaj ni bilo in rezultat tekme je bil 86:82 v korist Borlettija, kar že samo priča o izrednem nivoju tega srečanja. Riminucci in Stefanides sta dosegla skupno 55 točk. Vendar gre obema Bajcu in Kandu.su zasluga, da je Olimpija zelo uspešno odbijala »mednarodni« napad Borlettija, kjer je celo Pieri kot center dosegel koše iz daljave več kot 7 metrov. Zanimivo je pripomniti, da je kljub 12.000 Lit, ki jih je naša ekipa prejela na račun potnih stroškov, in na račun stroškov v Italiji, Bordetti zaslužil na tej tekmi več kot 200.000 Lit. Najcenejše vstopnice so bile po 300, naj dražje okoli igrišča pa celo 1000 Lit. V drugi tekmi je Olimpija pred več tisoč gledalci premagala Can-tuja s 74:71. 1j . ...... ...... temu je, da so Virovitčanke vodile v I. polčasu z 8:1, dočim je bil rezultat II. polčasa samo 4:3. Tempo igre je bil zelo hud in sta ga obe ekipi vzdržali do zaključnega žvižga dobrega sodnika Breznika iz Ljubljane. Najboljši igralki pri domačinkah sta bili Mir-nikova in Sikarjeva. Zvezna moška rokometna liga Železničar (Bgd) : Bosna (Sar) 19:14 (7:9) Radnički : Zagreb (9:8 (2:3) Grafičar (Zgb) : Branik (Mrb) 8:7 (5:3) Awi«N»l»B$@va - S.ies!»BJa6Ms Generalni remont avtomobilov Ljubljana Naslov: Ljubljana Bežigrad Telefon 32-362 Brzcuav: Gral Opravlja vsakovrstna popravila in rekonstrukcije avtomobilov lzde!uje nadomestne dele — Izdelule ležaje iz rdeče kovine »a D,oslove motorje — Preizkuša Dieslove motorje in šobe Brusi vse motorne dele — Servisna služba za »nemke T*M, FAR. iMR in FM S pravočasnim popravilom koristite sebi in skupnosti! J Italija ima v športu svojevrsleB sl-oves. Sami nimajo kaj prida športnikov, zato pa jih toliko bolj vneto kupujejo od drugih. Tako j® bilo pred nekaj leti v italijanski® nogometnih društvih več S vedo Vi Norvežanov, Madžarov in Francozov, kot pa Italijanov samih, v It®" lijanski nogometni zvezi so takrat sklenili, da sme v prvenstvu nastopati samo en tuj nogometaš. No> Italijani so si znali pomagati. Za' Čeh so iskati vse mogoče sorod-stvene linije, ki bi vezale te tuJe nogometaše na Italijo. In ne br®2 uspeha! Za enega najboljših nogometašev, ki j>e prišel iz Urugvaja' so dokazali, da je Toskanec in tak® še za nekaj drugih. Pravijo, da sedaj zlati časi za občinske uradnike, ki za lepe denarce ponarejajo rojstne liste...