NOVI STRATIGRAFSKI PODATKI KOLIŠČ NA LJUBLJANSKEM BARJU JOSIP KOROŠEC N ajvečja težava p ri določanju starosti, kakor tudi pri sklepanju o načinu življenja, tra ja n ju posameznih kolišč in razširjenosti posa­ m eznih naselbin n a L jubljanskem b a rju je bila doslej v pom anj­ k an ju stratigrafskih podatkov. V kolikor pa so takšni podatki le obstajali, so navadno bili zelo pom anjkljivi in pogosto tudi nerazum ­ ljivi. To je opazil že Ložar1 in skušal na sektorju tako imenovanih ižanskih kolišč popraviti s posameznimi sondami takšne napake, vendar p a p ri svojem delu ni imel sreče.2 C elotna slika se je pa bistveno sprem enila z novimi raziskovalnim i deli na raznih mestih L jubljanskega b arja. T a dela, ki jih moremo im enovati začetna dela novega raziskovanja L jubljanskega b arja, še nikakor niso' razjasnila vse problem atike, vendar so pa nakazala vsaj glavne smeri, v katerih se bo po vsej verjetnosti ta problem atika razv ijala in reševala. Tu se mislim dotakniti le nekaj novih momentov, ki om ogočajo vsaj delno razjasniti n ekatere problem e, za k atere smo dobili nove po­ datke že tak o j na začetku novih raziskovalnih del. Problem i, katere m orem o glede tega postaviti in katerih bi se tu k aj rad dotaknil, so: 1. razm estitev kolišč, 2. vprašanje, ali moremo na Ljubljanskem b a rju računati s horizontalno ali z vertikalno stratigrafijo, 3. oblika kolišč, 4. ali so bila kolišča na jezerski gladini ali na m očvirju, ali pa že na suhi zem lji ob jezeru in 5. kronologija kolišč. — Ne mislim se pa dotikati vprašanja drobnih kulturnih ostalin, ki so izredno zanim ive in ki nam odpirajo» nove probleme. Popolnoma nemogoče se je danes dotakniti nekaterih drugih problemov, kakor so vpra­ šanje stanovanj, d alje vzrokov naselitve L jubljanskega b a rja in tudi dolgosti n aseljevanja b arjan sk e kotline. To so vprašanja, ki jih bo mogoče samo postopoma reševati, ko bodo raziskane posamezne b arjan sk e naselbine in v zvezi z drugim ustreznim gradivom, ki ga bodo te naselbine nudile. Že danes pa moremo trd iti na tem elju dosedanjega gradiva, ki ni le iz zadnjega leta, da je bilo popolnoma zgrešeno m nenje, d a je na L jubljanskem b a rju zamrlo življenje že 1 G lasnik M uzejskega društva za Slovenijo, L jubljana 1942, 85 sl. 2 1 . c., 87, 89, opomba 20. p red bronasto dobo, ali bolje, da se ta iz neznanih vzrokov ni mogla razviti. R esnica je, da p ri takšnem tolm ačenju ne smemo upoštevati le nekega d ela L ju b ijan sk eg a b arja , tem več da m oram o barjan sk o kotlino vzeti k ot celoto. Spričo tak šn ih mom entov se nam p a zopet v silju je vprašanje, kak o je bilo mogoče tak o sklepati, ko imamo v en d ar dovolj k asn ejših najdb, celoi iz starejše in tu d i m lajše železne dobe. T e so znane v strugi L ju b ljan ice n a raznih m estih, tak o v m ejah sam e L ju b lja n e (Špica, Č ev ljarsk i m ost itd),3 4 k ak o r tudi na področju b arja , tak o p ri izlivu B istre v L jubljanico,5 te r na drugih m estih.6 Že te n ajd b e sam e dokazujejo, da živ ljen je na b a rju na koncu kam ene ali n a začetku bronaste dobe ni prenehalo, temveč je tra ja lo tudi d alje. Že glede n a znano topografijo L jubljanskega b a rja pa o b staja pom anjkljivost le v zadevnih naselbinah. Po n a­ k lju č ju so bile doslej odkrite le tiste naselbine, ki p rip ad a jo bolj zgodnjem u času. Na tem elju teh so se pa tudi postavljali vsi sklepi, ne upoštevaje, da je njihovo število izredno m ajhno in da so na drugih m estih L ju b ljan sk eg a b a rja bila tu d i kolišča oziroma n a­ selbine, ki časovno mogoče ne sovpadajo z ižanskim i kolišči in koliščem , odkritim p ri N o tran jih Goricah. A tudi od teh kolišč so bila sam o n ek atera delno raziskana. Po posam eznih n ajd b ah je bilo pa že n ek d aj mogoče dom nevati, da kolišča niso bila le v okolici Iga te r p ri N o tran jih Goricah, tem več tudi drugod. Nove slučajne n ajd b e in tu d i no v a raziskovanja so te dom neve le potrdila. K akor sem že om enil, smo se tak o rekoč do včeraj p ri svojih sklepih opirali le na kolišča, ki sta jih o d k rila D ežm an in Šmid. P ri Igu imamo o p rav iti s štirim i kolišči, k akor m isli Ložar.7 Po M elikovem m nenju p a je tu celo pet kolišč.8 Ne glede na m nenje enega ali drugega znanstvenika sta p a tu v letih 1875—1877 bili raziskani le dve kolišči, od k aterih leži eno tik ob cesti L ju b lja n a— Ig, drugo p a nekoliko vzhodno od prvega.9 T re tja naselbina je bila leta 1877 načeta le z dvem a poskusnim a jarkom a, n a d a ljn je raz- 3 1 . c., 93 sl. 4 Starè, N ekaj železnodobnih predm etov iz L jubljane, Kosov zbornik, 71 sl. Starè, Ilirsk e n ajd b e železne dobe v L jubljani, L ju b ljan a 1954, 115 sl. 5 GMDS 1939, 186. 6 D eschm ann, F ü h re r durch das K rainische Landesm useum Rudolfi- n iim , 1888, 96. — M ittheilungen d. M usealvereines f. K rain 1889, XXI itd. 7 GMDS 1942, 89. — V erhandlungen d er k. k. G eologischen R eichsan­ sta lt 1875, 276 sl. — MAGW 1878, 66 sl. — M ittheilungen der k. k. C entral- Com m ission, W ien 1876, 4 sl. — S itzungsberichte d er k. k. Akad. p h il.-h ist K lasse 1876, 471 sl. — Korošec, Predzgodovina L ju b ljan e (v tisku). 8 M elik, L ju b ljan sk o m ostiščarsko jezero in dediščina po njem , L ju b ­ lja n a 1946, 74 sl. 9 T udi lokalizacija kolišč je danes še sporna. P ri tolm ačenju Dežma- novih opisov se ne u je m ata Ložar in M elik (Melik, M ostiščarsko jezero, 74 sl. — GMDS 1942, 88 sl.). S sondiranjem le ta 1953 so se ugotovila posa­ m ezna m esta, k i so b ila že prekopavana, ni p a se ugotovil še obseg takšnih del in prekopavanj. iško van je p a je bilo opuščeno.1 0 To kolišče leži severovzhodno od prvih dveh, proti Grmezu. O stala kolišča so' bila ugotovljena le po zunanjih površinskih znakih, toda niso bila raziskana. Ta neraz­ iskana, toda ugotovljena kolišča so m orala ležati ob Strojanovem , ozirom a M aharskem grabnu vzhodno od prvih dveh kolišč, odda­ ljen a za okoli 1,3 do 2,0 km, k akor sodijo razni strokovnjaki. Poleg kolišč p ri Igu je bilo od k rito in tudi delno raziskano ko­ lišče p ri N otranjih goricah.1 1 Do p oletja 1953 so bila ugotovljena, čeprav ne raziskana, še d ru g a kolišča na raznih mestih L ju b ljan ­ skega b arja; posam ezne slučajne n ajd b e drugod pa pogosto utem e­ lju je jo sodbo o naselbinah v njihovi bližini. Takšni sta dve kolišči pri Blatni Brezovici, eno ob prekopu Lipovec, drugo pa ob prekopu Zom iea.1 2 Po n ak lju čju je bilo odkrito tudi kolišče p ri P reserjih ob Sivčevem prekopu.1 3 V poletju 1953 so se začela nova sistem atična raziskovanja, ki so bila osredotočena na dve glavni točki, na raziskavo kolišča pri Blatni Brezovici ob prekopu Lipovec te r na sondiranje teren a pri Igu. Ob raziskovanju kolišča p ri Blatni Brezovici sta bili odkriti še dve novi kolišči, od katerih leži eno ob L jubljanici, nekako nasproti izliva Bistre v L jubljanico, drugo p a v bližini jugovzhodnega dela osamelca B latne Brezovice. M edtem ko prvo kolišče še ni popolnoma lokalizirano, je m esto drugega kolišča natanko ugotovljeno.1 4 1 5 Tako imamo sedaj ob Blatni Brezovici k ar štiri kolišča, katerih število se bo p a po vsej verjetnosti še zvišalo. Tudi p ri sondiranju v okolici Iga so bile o d k rite nove naselbine. Skupno je bilo napravljenih 35 sond. T ako so n a Velikem Mostišču napravljene štiri sonde na parcelah 1252/1, 1239, 1054 in 1250; p ri Resnikovem kanalu 5 sond na parceli 1246 in tik ob kanalu, na poti v P arte; 8 sond na p ar­ celah 1437, 1438, 1442, 1445, 576 in 587; na Malem Plazu ena sonda na parceli 586; ob cesti Ig—L ju b ljan a štiri sonde na parcelah 571, 1448 in 1451; na Mahu, na desnem bregu Ižice, dve sondi na parceli 1209; n a Malem Mostišču tri sonde na parcelah 1290, 1149 in 1209; na Lazah proti P ijavi gorici ena sonda na parceli 777, severo­ vzhodno od Iga med cesto in Ižico štiri sonde na parcelah 483, 506/1, 505 in 500 in na Zam artih ena sonda na parceli 675. Medtem ko so raziskovalci na posameznih m estih odkrili kolišča, so na drugih mestih ugotovili, da niso tam nikdar bile naselbine.1 6 Posebno so pom em bna nekatera sondirana mesta. T ako je pomembno Veliko Mostišče, k je r so napravljene sonde na parcelah 1252/1, 1250 in 1239, 1 0 MAGW 1878, 18 sl. 1 1 Jahrbuch für A ltertum skunde, W ien 1910, 92 a sl. 1 2 Melik, M ostiščarsko jezero, 81. — Arheološki vestnik 1953, 256 sl. 1 3 A rheološki vestnik 1953, 260 sl. 1 4 P ri objavi raziskovanj in gradiva s kolišča pri Blatni Brezovici bodo objavljeni tudi vsi drugi podatki. 1 5 Jesse, Poročilo o sondiranju v okolici Iga pri L jubljani (Arheološki vestnik 1954). k je r je odkrito veliko kolišče, dolgo k ak ih 300 m.1 6 Seveda pa lahko postavim o vprašanje, ali imamo res opraviti le z enim koliščem, ali p a bosta tu dve kolišči. To v p rašan je bo pač mogoče; rešiti le z novim sistem atičnim raziskovanjem . N ova sistem atična izkopavanja bodo m orala rešiti tudi v p rašan je n ajd b v Resnikovem kanalu, k je r so sonde na parceli 1246 bile skoraj negativne. Z nekaterim i sondami je bilo mogoče ugotoviti tudi m esta, k je r so nekoč že izkopavali.1 7 K lju b začetni fazi teh raziskovanj so p a rezu ltati že danes zadovo­ ljivi. T ako im am o sedaj pri Igu dve novi kolišči, ki doslej nista raziskani, od k aterih eno po vsej verjetnosti sodi m ed tista, ki jih om enja Dežm an, k aterih lokalizacija pa ni b ila izvršena.1 8 Možno je tudi, da kolišče p ri M aharskem grabnu p red stav lja popolnom a novo kolišče, k a r nam bodo pa pokazala n a d a ljn ja raziskovanja v te j smeri. C elotna slika o danes znanih koliščih nam kaže, da m oram o tudi kolišča vsaj za sedaj čisto terensko razvrstiti. T ako bodo posebno terensko skupino p red stav ljala kolišča p ri Igu. Posebno; skupino p red sta v lja danes znano kolišče p ri N otranjih goricah, ki p a ne bo v erjetn o osam ljeno. K akor moremo; danes dom nevati, je b ila tudi pri N otranjih goricah v rsta kolišč, ki se bodo po vsej verjetnosti raztezala tu d i proti V nanjim goricam . N ad aljn ja skupina kolišč leži p ri B latni Brezovici in v erjetn o pri Bevkah. Posebna skupina bo tu d i p ri P reserju , k je r je danes znano le eno kolišče p ri Siv­ čevem prekopu. Po1 vsej verjetnosti bomo- pa posebno; skupino; kolišč im eli tudi na ožjem področju L ju b ljan e, k je r sicer doslej ni odkrito nobeno kolišče, a vendar slutim o n jih obstoj zaradi raznih osamelih najdb. T akšna razvrstitev je sicer le sum arna, a se bo verjetno; tudi še povečala z odk ritjem drugih kolišč na drugih, doslej neraziskanih p redelih b arjan sk e kotline. K asneje bo mogoče razvrstiti kolišča tudi še po drugih vidikih, k ar je pa danes izključeno, dokler vsaj doslej znana kolišča ne bodo sistem atično raziskana. Izredno pom em bno vprašanje, k atereg a so se dotaknili tudi že mnogi drugi, je vprašanje, ali imamo; pri stratig rafiji kolišč opraviti z v ertikalno ali s horizontalno stratigrafijo. N a to v p rašan je je mogoče le delno odgovoriti, in to samo glede na doslej odkrita ali raziskana, ali p a vsaj sondirana kolišča. Šele letošnja raziskovanja so v tem oziru d ala neko realnejšo1 sliko, vsaj za sum arična skle­ p anja, m edtem ko so dosedanji podatki bili dokaj nejasni. Na to je opozoril tudi že Ložar.1 9 V endar pa, ako na tem elju novih podatkov 1 8 1 . c. 1 7 Mnoge sonde zaradi visoke taln e vode, k lju b črp an ju vode, ni bilo mogoče dokončati. 1 8 Tako tudi Ložar, ki je sondiral v okolici Iga leta 1941, sodi, da na M alem in Velikem Mostišču ni n ikakršnega sledu o koliščih (GMDS 1942, 89, opom ba 20). D anes vidim o, da to m nenje ni bilo točno, vsaj glede Veli­ kega Mostišča. 1 9 GMDS 1942, 85 sl. presodimo stare, moramo priznati, da so ti bili sicer sum arni, toda točni. N erazum ljivi so- bili v toliko, v kolikor drugi niso poznali razm er na b a rju in sam a kolišča. Isti profili, ki nam jih je dal Dežman, so sum arno vzeto ugotovljeni tudi pri novih raziskovanjih. Gotovo najdem o pri teh profilih tudi še razne detajle, ki pa pri našem vprašanju, ali imamo na b a rju vertikalno- ali horizontalno strati grafi jo, ne p rih a ja jo v poštev. Takšni detajli so- n. pr. tanjše horizontalne plasti gline med kulturnim i ostalinami, ki se m orajo tolmačiti ne s časovno p rek in itv ijo življenja, temveč z raznimi na­ ravnim i dogodki. P rav tako moremo danes profile posebno- v zgor­ njem delu plasti bolj diferencirati, medtem ko je Dežman razlikoval v glavnem le štiri plasti: humus, šoto, kulturno plast in blatno dno. Med rušo in subhumuso-m te r Soit o in plastjo s kulturnim i ostalinami so pogosto še razite druge, predvsem ilovnate plasti, ki so- bile na­ plavljene v raznih časih. So- p a brez kulturnih ostalin in v času njih nastanka kolišče ni bilo več v uporabi.2 0 Glede tega bodo dragoceni tudi profili zem ljišča izven kolišč, ki bodo razjasnili razne momente n astajan ja barjan sk ih plasti. V celoti pa vsi ti momenti ne vplivajo na stratig rafijo kulturnih plasti. Tako pri profilih kolišča na Blatni Brezovici k ak o r p ri profilih sedaj odkritih kolišč pri Igu2 1 leži k u ltu rn a plast nad nekdanjim jezerskim dnom, ki je na raznih mestih različnega značaja. To dno je lahko svetlo-siva peskovita glina, tem nosiva ilovnata plast, tem nosiva peskovita glina itd. Sama k u ltu rn a plast, ki je v spodnjem delu mešana delno s plastjo nek­ danjega jezerskega dina, d alje p a s > humus-o-m in z rastlinskim i ostanki, je relativno p recej tanka. Tako je p ri novem kolišču pri Igu debelina k u ltu rn e plasti, ki jo sestavljata svetlosiva in tem no­ siva ilovica — v zadnji plasti so k u ltu rn e ostaline le v zgornjem delu, m edtem ko prvo plast v celoti lahko tolmačimo- kot k ulturno — le kakih 15 do 40 cm. Nekoliko- večja debelina kulturne plasti je ugotovljena pri Blatni Brezovici, k je r je od 30 do 80 cm debela. V endar je pa tudi taka debelejša plast enotna in doseže večjo debe­ lino le na posameznih mestih, tam, k je r so bili v večji množini od­ padki s kolišča. Toda naj je debelina plasti večja ali m anjša, vedno je istega značaja, tako glede na same ostaline, k akor tudi glede na druge elemente. K akor pri doslej znanih koliščih pri Igu, -kjer moramo izločiti eno, žal neraziskano kolišče,2 2 2 3 imamo tudi p ri drugih, kolikor toliko raziskanih in sondiranih koliščih, vedno opraviti le z eno naselbino, nimamo pa opravka z naselbinam i, ki bi bila druga vrh druge in bi tak o predstavljale dva ali več kronoloških stratum ov. T retje od Dež­ m ana odkrito kolišče p ri Igu, ki leži- severovzhodno od prvih dveh in ki ima veliko bogatejši profil, k a r je ugotovil tudi Ložar,2 8 2 0 Jesse, Poročilo, A rheološki vestnik 1954, priloga 1—3. 2 1 1 . c., priloga 1—3. 2 2 MAGW 1878, 18. 2 3 GMDS 1942, 86 sl. pa k lju b tem u p re d sta v lja danes še vedno problem , ki ga ne mo­ rem o razjasn iti. T u se n ah a ja ta dve plasti z dvem a vrstam a kolov, d ru g a n ad drugo, v en d ar pa zaradi p o m an jk an ja gradiva in ostalih podatkov ni mogoče iz v a ja ti n ik ak ršn ih sklepov.2 4 2 5 L ahko pa bi bila zg o rn ja plast hrastovih hlodov, ki leži nad šoto, časovno celo iz novejšega časa in ni nujno, da p rip ad a predzgodovini. Ako upošte­ vam o vsa danes znana kolišča, p rih ajam o nujno do sklepa, da p ri b arja n sk ih koliščih v glavnem ne bomo im eli o p rav k a z vertikalno stratig rafijo . S tem seveda še n e smemo v ertik aln e stratig rafije tu d i popolnom a izločiti. V endar p a kaže, da ne bo im ela širšega krono­ loškega pom ena. V zvezi s tem vprašanjem je tudi v prašanje oblike kolišč, nam reč ne oblike stav b na koleh, tem več le oblike spodnjega dela, t. j. razporeditve sam ih kolov. D anes nam je ta slika že veliko b o lj jasna, čeprav še ne popolnom a. V endar p a p ri stratig rafiji ne p rih a ja v poštev toliko način razm estitve in oblika kolov, kolikor p rih a ja v poštev d ru g p rav tako pom em ben moment, nam reč v p ra­ šanje, ali so se posam ezni koli obnavljali in k o likokrat so se mogli obn av ljati. N a to v p rašan je o b n av ljan ja lahko danes s precejšnjo v erjetn o stjo odgovorim o pozitivno, čeprav se koli niso tudi povsod res obnavljali. D a so se mogli obnavljati in se po vsej verjetnosti so, lahko trd im o za tista m esta kolišča, k je r imamo' n a ožjem prostoru večje število kolov. Č eprav so m ogoča tu d i k akšna druga tolm ačenja, lah k o s p recejšn jo v erjetn o stjo za takšne posam ezne p rim ere skle­ pam o na o b n av ljan je zgnilih kolov. Im am o p a na istem kolišču tudi m esta, k je r tak šn e obnove ni bilo. T oda p ri pozitivnem m omentu obnove zgnilih kolov, ki se je m ogla izvršiti d v ak rat ali trik ra t, ne m orem o sklepati1 n a izredno dolg obstoj kolišča na tem m estu.2 3 V zrok tem u p a je v hitrosti p ro p ad an ja lesenih kolov, na k aterih so bile stanovanjske in d ru g e stavbe. Ne glede n a to, ali je kolišče bilo na jezersk i gladini ali p a le na zam očvirjenem delu nekdanjega jezera, je bilo kolišče samo zelo k ratk o trajn o . V sak kol je p re j ali slej zgnil, in sicer na mestu, k je r je zrak imel neposreden dostop do vlažnega dela lesa. T o kritično' m esto je biloi k ak decim eter nad jezersko gladina, ako je jezero še obstajalo, ali pa kak decim eter nad zam očvirjenim tlom, ako jeze ra ni več bilo. D a bi podaljšali čas gnitja, so že ted aj n a jra je u p o rab ljali kostanjev les, ki smo ga tako n a B latni Brezovici k ak o r tu d i pri sondah p ri Igu najpogosteje ugo­ tovili m ed koli. R azen tega pa niti debelina kolov ni bila posebno znatna. T ako so koli p ri B latni Brezovici imeli prem er od 4,8 do 21,2 cm, p ri Igu pa m ed 3,0 in 14,4 cm. T udi p ri kolišču, ki ga je od k ril Dežm an, so bili koli povprečno okoli 13 cm debeli, n ekateri 2 4 Z novim sondiranjem m esto tega kolišča še ni točno ugotovljeno, čeprav se je približno m esto že ugotovilo. 2 5 R elativen, toda le približen čas bo mogoče ugotoviti glede n a odnos površine kolišča do odpadkov, kakor so keram ika, kosti itd. tu d i do 20 cm,2 6 m edtem ko so p ri N otranjih goricah imeli v prem eru m ed 20 in 25 cm.2 7 Č eprav glede na različno debelost kolov ne mo­ rem o čas tra ja n ja posplošiti, vendar moremo vzeti nek povprečen časovni razpon, ki utegne obsegati okoli 20 do 25 let. Po tem času so koli m orali že toliko oslabeti, da nisoi mogli več nositi mostišča. A ko d alje upoštevamo, da so kole tudi obnavljali in v zvezi s tem prištejem o v prim eru dvakratnega o b n av ljan ja še svojih 40 let, dobim o vendar čas tra ja n ja nekega dela kolišča za kom aj kakih 50 do 70 let, t. j. kom aj za čas dveh generacij. Toda ta prim er imamo le tam, k je r je kolišče v resnici bilo tudi obnavljano z na novo dodanim i koli. Na mestih, k je r pa tega ni bilo, je bil čas tra ja n ja E ? * • •# t 0 • 0 0 9 9 • • 0 0 9 0 • ^0 • s 9 .9 0. .9 9 9 • • • 9 • • • » • t • • • 0 9 9 ' 0 0 • • « ■v« *#* 0 0_ • 0 9 fV 9 9 S 9 9 9 — H • # • • • # t • • • 9 • • 0 » •• S • » 0 9 9 • v i * • 9 9 A . » 9 # t’ • 0 * u • • f . • ^ • 9 y 99 m • t» • . * 0 • i • t • • j \ 0 9 9 — A _ .< m ict Sl. 1. D elni plan kolišča pri N otranjih goricah ^ 1 j (Po W. Šmidu) seveda še veliko krajši. Novo- vprašanje moremo postaviti, kam so se odselili prebivalci tako oslabljenega kolišča. Po vsej verjetnosti so obnovili kolišče, toda ne na istem, tem več na nekem bližnjem mestu, k i se je p a še držalo starega kolišča, in so tam nadaljevali svoje življenje. V takšnih m omentih pa seveda ne moremo im eti opravka z vertikalno, tem več le s horizontalno stratigrafijo. Na vprašanje, ali bo to mogoče pozitivno ugotoviti, lahko trdimo, da se bo to zgo­ dilo sčasoma, ko bodo kolišča sistematično raziskana po horizontalni stratigrafiji. T edaj bo mogoče m orda ugotoviti tudi velikost kolišča ene periode, ki ne bo ustrezala današnji podobi kolišča, ki je bilo v raznih časih naseljeno le na posameznih mestih, ne pa istočasno povsod, k akor kaže današnja površina, ki jo zavzem ajo koli. To so vse vprašanja, ki se nam zastavljajo p ri nadaljnjem raziskovanju 2 6 V erhandl. d. Geol. R eichsanstalt 1875, 276 sl. — Sitzungsberichte d. Akad. d. Wiss. 1876, 480 sl. 2 7 Jahrbuch f. A ltertum skunde 1910, 93 sl. in na k a te ra danes ne moremo z gotovostjo odgovoriti. Ni tudi iz­ ključeno, da so bill a kolišča iz k ak ršn ih koli vzrokov zapuščena in da so postavili d ru g a v bližji ali d aljn i okolici starega. Danes lahko postavim o tu d i vprašanje, ali niso posam ezna kolišča bila naseljena le sezonsko. T a m ožnost bi b ila dan a glede na dokaj slabe kole, ki so služili kot podloga koliščem, in p a glede na možnost p re h ra n je ­ v an ja v posam eznih letnih časih, pri katerem so imeli glavni pomen lov, ribolov in zb iran je plodov. Č ep rav b i m ožnost sezonskega na­ seljev a n ja kolišč im ela n ek aj pozitivnih momentov, v endar ni dosti v erjetn a. R azen tega b i v tem prim eru m orali im eti ali ob robovih b a rja ali p a n a bolj oddaljenih m estih druge naselbine, ki bi se ujem ale s kolišči po k u ltu rn i ostalini. Po' vsej p rilik i pa m oram o v naših koliščih gledati le stalne naselbine, k i so se v glavnem ob­ n av ljale, tak o d a so se ob starih dosluženih koliščih postavljala nova, p ri čem er se je še u p o rab ljiv o gradivo tudi uporabilo. Y tem je tudi vzrok, zak aj ne najdem o delov stavb, prečnih brun in kolov, ki bi se, ko b i kolišče bilo naglo zapuščeno, m orali najti. O b lik a kolišč ozirom a n jihovega spodnjega dela je prav tako izredno zanim iva. P rizn ati moramo, d a je doslej o > tem vladalo p recej napačno m nenje zaradi nepopolnih podatkov, ki so nam jih zapustili starejši raziskovalci. Dežm an om enja n. pr. le, da so bili v kolišču p ri Ižanski cesti 3—4 koli na k vadratni m eter.2 8 W. Šmid nam p a zopet poroča, da je bilo na kolišču p ri N o tran jih goricah 2, 3 do 5, včasih p a tu d i 6 d o 8 in celo 9 kolov na kvadratni m eter.2 9 T udi n ačrt dela kolišča, ki ga o b jav lja Šmid, ne daje nikakršne zadovoljive slike.3 0 P ri novih raziskovanjih se je p a pokazalo, da slika ni tak o preprosta. N edvom no je Šmidov načrt kolikor toliko točen, v en d ar p a utegne tu biti razvrstitev kolov le nekoliko d ru ­ gačna, k a k o r p a je videz na načrtu. Dežm anova raziskovanja niso zasledovala takšnih posam eznosti, k ak o r so razvrstitev kolov, zaradi česar tu d i nim am o n ik ak ršn e prav iln e predstave. M edtem so pa lanskoletna raziskovanja pokazala v zvezi s tem dva tipa kolišč. P ri prvem, tipu, ki je ugotovljen p ri Blatni Brezovici in tu d i pri posam eznih sondah p ri Igu, so bili koli postavljeni v vrstah, ki so m ed seboj o ddaljene en do poldrugi m eter, včasih pa tudi nekoliko več ali p a m anj. P ri večjih površinah pa vidimo, da so se posamezne v rste lah k o tudi nekoliko približevale druga drugi, ali so pa med vrstam i bili tudi še posam ezni drugi koli. D rugi tip kolišča, ki je za sedaj ugotovljen le na kolišču n a Velikem Mostišču, im a skupine kolov, ki so bile n a posam eznih m estih in ki so bile en do poldrugi m eter o ddaljene med seboj. Jesse pravilno sodi, da so tudi takšne skupine stale v vrstah,3 1 pač p a tu nim am o v vrstah zaporednih 2 8 M ittheilungen d. C. C. 1876, 26. — S itzungsebrichte d. Akad. d. Wiss. 1876, 480 sl. 2 9 Jah rb u ch f. A ltertum skunde 1910, 93 sl. 3 0 1 . c., 93, sl. 3. 3 1 Jesse, Poročilo, A rheološki vestnik 1954, risb a 2—4. kolov, k akor je p rim er p ri Blatni Brezovici, temveč le skupine, ki so hile na vse strani enako oddaljene. Seveda p a same sonde danes še n e n u d ijo zadostne slike in bodo šele sistem atična raziskovanja pokazala točno razporeditev kolov na tem kolišču. f r i prvem tipu kolišč, k je r imamo opravek z glavnimi koli kot nosilci, d a lje s pomožnimi koli, ki bi bili postavljeni n a slabša mesta — mogoče so to posamezni vmesni koli — te r s koli, s katerim i so obnavljali že doslužeme kole — posamezni vmesni koli v vrstah ali med vrstam i — dobimo vtis pravilnega mostišča. Podoben prim er bo tudi p ri drugem tipu, le da koli tu nisoi v nekem zaporedju, temveč v skupinah, tako da so te predstavljale le nekake ogelne opornike. Sl. 2. Toda tudi tu bodo verjetn o pomožni koli. Idealna skica enega in d ru ­ gega tip a je podana v sl. 2 in 3. Po Šmidovem načrtu kolišča pri No­ tran jih goricah in po Dežmanoviih podatkih pa imamo cel gozd kolov breiz kakršnega koli vrstnega reda, k je r ne vemo, kako so se mogli posamezni koli m ed seboj vezati. Danes pa je jasno, da so bila tudi b arjan sk a kolišča g rajen a po nekem sistemu, tako da so kole kot opornike postavljali na sk rajn e točke, na k atere so se opirali prečni tram ovi, vrhu katerih so p a m orali biti še podolžni tram ovi, na katerih so šele m ogle stati hiše. V elikokrat se je že postavljalo vprašanje, kako so se na opor­ nike mogli pričvrščevati prečni tramovi. P ri p rejšn jih raziskovanjih ni bilo mogoče ugotoviti nikakršnih posameznosti. Dežm an pravi le, d a so koli moleli iz polžarice v k u lturno plast in šoto eden do dva čev lja (31,6—63 cm) visokoi in da ne nudijo nikakršnih podatkov, kako so na teh kolih bili zgrajeni drugi objekti. Glavice kolov so p a preperele, večinoma tope brez kakršnih koli sledov obdelave za­ radi p reklade prečnih debel.3 2 Tudi pri najnovejših raziskavanjih 3 2 V erhandl. d. Geol. R eichsanstalt 1875, 276 sl. — GMDS 1942, 85. nism o našli nobenega opornika, ki bi imel obdelano glavico. Vendar p a lahko tudi na tem elju našega grad iv a m arsik aj sklepamo. Na vsak način bo zelo težk o in danes sploh še nemogoče ugotoviti, kako visoko so se vzdigovali nad m očvirjem ali jezersko gladino. O por­ n iki so se o h ran ili le d o tja, k je r je p re h ajala vlaga v suhi del, to je kak decim eter nad m očvirnata tla ali nad vodno gladino. Po dose­ d an jih ugotovitvah tudi starejših raziskovalcev, ki govore, da so glavice kolov preperele, imamo dokaz, d a vsaj danes raziskana k o ­ lišča niso postala žrtev požarov. Y zadnjem prim eru bi imeli jasne sledove v pooglenelih glavicah kolov, ki p a v nobenem prim eru ne bi p re d stav ljale n ek d an jih glavic. G lede na debelino kolov opor­ nikov, k ak o r tudi glede na razporeditev kolov je p a mogoče ugo­ toviti tudi p rib ližn o n ek d an jo obliko glavic teh opornikov, čeprav ni noben opornik o h ra n je n v celoti. Že sam način obdelave kolov na drugih delih, k a k o r je priostritev v delu, ki je stal v tleh itd., govori za d o k ajšn jo prim itivnost. R azporeditev kolov govori za to, d a ob­ sta ja tu d i p re cejšn ja d iferenciacija med posameznimi nasproti si stoječim i koli, tak o da o neki posebni obdelavi glavic ne bo mogoče govoriti. T ako je skoraj izključena predpostavka, da b i glavice kolov m ogle biti zašiljene in d a so se prečna debla z ustreznim i lu k n jam i m ogla n atik av ati na opornike. S tvar je bila dokaj bolj preprosta. G lavice kolov, ki so bile preprosto obsekane, si m oram o m isliti kot nekakšne rogovile. Za glavice se je uporabil tisti del kola, k je r je b ila stran sk a veja, ki je delno odsekana služila kot oporišče za prečno deblo (sl. 4). Mogoče je bilo prečno deblo na ta način že samo po sebi dovolj stabilno, ali p a so ga še posebej u trje ­ vali s povezovanjem . V endar za to nimamo nikakršnih dokazov. P reu ran jen o bi pa bilo sklepati o oblikah stavb, ki S O ' stale na zgoraj opisani podlagi, k er na naših koliščih danes še nimamo nikakršnih podatkov. Posebno vprašanje, o katerem se je prav tako že večkrat disku­ tiralo, je, alii so b arjan sk a kolišča stala na jezerski gladini ali na m očvirju, ali pa na suhi zem lji na jezerski obali? Za nas sta posebno pomembni dve m nenji iz novejšega časa. Ložar je n. pr. sodil, da leže do tedaj znana kolišča p ri Igu na najgloblji točki in ploskvi barske ponve in da so potem takem stala na jezerski gladini.3 3 Prav tako je Ložar domneval, da so se kolišča pom ikala za um ikajočim se jezerom in zapuščala zam očvirjeni del b arja .3 4 Te dom neve je pa ovrgel Melik. Z geografskega gledišča je dokazal, d a je nekdanje jezero v času naših kolišč imelo že veliko m anjši obseg, kakor ga ima barska kotlina. Tako bi tudi kolišča ne bila grajena na jezerski gladini, tem več že na zam očvirjenem kopnem delu, katerega je ob visokem stanju še preplavljala jezerska voda, medtem ko so bili takšni predeli ob nizkem stanju vode le bolj težko prehodni.3 5 Tudi šibkost kolov je M eliku dokaz, da so kolišča stala le v zelo plitkem jezeru ali pa v obrežnem območju.3 6 P rav tako je Melik ovrgel L ožarjevo m nenje, da naj bi n ekatera znana kolišča stala na enem najglobljih delov jezera.3 7 3 3 GMDS 1942, 92. 3 1 1 . c. 1942, 90 sl. 3 5 Melik, M ostiščarsko jezero, 71 sl., 78 sl. 3 6 1 . c., 84 sl. 3 7 1 . c., 78. N ova razisk o v an ja so nam prinesla nekoliko" novih, zelo drago­ cenih mom entov, k aterih tolm ačenje pa še ni popolnom a dozorelo. T ak o p ri B latni Brezovici k ak o r p ri Igu je bilo mogoče ugotoviti, da leže k u ltu rn e ostaline stratig rafsk o na tisti plasti, ki jo moremo tolm ačiti kot n ek d an je jezersk o dno, delno pa celo v sami tej plasti. G lede na ta m om ent bi bilo mogoče tolm ačiti, da so kolišča bila Sl. 5. B latna Brezovica. Koli in deblo v kvadrantih X II/X III z jugozahoda v resnici p o stav ljen a na vodno gladino, k je r so k u ltu rn e ostaline, ki so bile odvržene v vodo, delno p re k rite s peskovito glino, ki p red ­ sta v lja jezersk o dno. T oda večji del n ajd b je v plasti nad peskovito glino. T a d ru g a plast je v glavnem hum ozna, m ešana z ostanki b arsk ih rastlin, raznega lesa, lu b ja itd. T ako bi druga plast govo­ rila za to, d a je ted aj, ko se je kolišče postavilo ali pa km alu za tem, m esto že bilo zam očvirjeno1 . R azne tan jše plasti gline v k u ltu rn i plasti govore za delno p o p lav ljan je teh predelov v nekih časovnih periodah. D a tu ni bilo več niti p litk o obrežje, k atero bi nekako izpolnjevali razni odpadki, za to govore tudi druge n ajdbe in drugi m om enti. T ako sm o n. pr. našli n a kolišču p ri B latni Brezovici kupe rib jih luskin, ki so jih m etali skozi o d p rtin e n a mostišču. D alje smo našli tu d i kupe sem enk malin, ki so m erili 90 cm v prem eru in im eli 10 do1 15 cm debeline in ki so dospeli na tla tudi skozi odprtine na kolišču. Ako bi bilo tu k aj še vedno jezero, bi takšne luskine k ak o r tudi sem enke m alin m orale biti odplavljene. Pač pa smo našli ob robu kolišča pri Blatni Brezovici velika in močna ne­ obdelana debla, ki bi se mogla tolm ačiti tudi k ot valobrani. Leže pa v hum ozni plasti, ne pa neposredno na nekdanjem jezerskem dnu. Sl. 6. Blatna Brezovica. Pogled na del kolišča z jugovzhoda (kvadranti VIII/IX) T akšna debla je mogoče tolm ačiti tudi kot gradivo, ki je bilo na ta m esta privlečeno in tu ostalo neuporabljeno'. Podobni momenti so ugotovljeni tudi p ri novem kolišču na Velikem Mostišču. Iz vsega lahko sklepam o le, da S O ' kolišča v svojem nadaljnjem živ ljen ju stala na zam očvirjenem delu, in sicer relativno dokaj dolgo in so bila več ali m anj oddaljena od um ikajočega se jezera. O dprto pa m ora ostati za sedaj vprašanje, ali kolišč vendar niso gradili na nek d an ji jezerski gladini. Sodil bi pa po današnjih opazovanjih, da so kolišča v prim eru, da so jih gradili na vodni gladini, bila tik ob obrežju, k je r se je zato1 voda bolj naglo um ikala in le p ri višjem vodnem stan ju včasih še p rep lav ljala mesta, k je r so stala kolišča. Ko se je p a jezero zadostno um aknilo, ni prišlo več niti do poplav, za k a r odločno pričajo v hum ozni k u ltu rn i plasti ležeči kupi rib jih lu sk in in k u p i sem enk m alin, ki bi p ri poplavah m orali b iti od­ p lav ljen i. A li so1 se kolišča pom ikala za um ikajočim se jezerom , z d rugim i besedam i, da so p reb iv alci stara kolišča opuščali in gradili nova, zopet v bližini jezera, bodo pokazala šele nova raziskovanja in celotna to p o g rafija b arja n sk ih kolišč. N ajteže je danes odgovoriti na v p rašan je kronologije kolišč. T u d i o tem je b ilo že v ečk rat razpravljam ». Šele Ložar je pravilno postavil vso problem atiko., d a nam reč n e gre v kom pleksu ižanskih kolišč gledati istočasnost vseh kolišč, tem več d a im am o tudi m ed kolišči o pravek z nekim časovnim zaporedjem .3 8 N e zdi se mi pa p ra v iln a njegova arg u m en tacija o relativnem d a tira n ju posam eznih kolišč, k i jih on. p o v ezu je s stratig rafi jo in z um ikajočim se jezerom . Po tem gledišču b i najstairejše naselbine bilo potrebno, iskati n a j­ bliže n ek d an jem u jezerskem u bregu, a m lajše bi m orali slediti po poti um ikajočega se jezera. Č ep rav im a to gledišče dokaj pozitivnih m om entov, vendar ga ne m orem o posplošiti za celo barje. Predvsem je nem ogoče dom nevati, d a m lajše naselbine ne bi m ogle b iti prav tak o bliže nekdanjem u jezerskem u bregu. V endar bo končni odgovor n a to v p ra šan je m ogoče dobiti šele sčasoma, ko bo raziskano večje število kolišč. Popolnom a napačna pa, mislim, je hipoteza, po1 kateri so kolišča n a L ju b ljan sk em b a rju p ren eh ala že n ek je n a začetku b ro n aste dobe. K akor danes še ni mogoče dom nevati, da so n a jsta­ re jše naselbine na L ju b ljan sk em b a rju b ile šele iz konca neolitske dobe ali že iz prehodiiega časa, p ra v tak o nam osam ele n ajd b e v b a rja n sk i kotlini in v L ju b ljan ici govore, da je živ ljen je n a b a rju tra ja lo tudi še v kasnejšem času, čeprav danes p ri izredno, malem številu razisk an ih kolišč nim am o odkritih kolišč, ki bi m ogla p ri­ p ad ati polni b ro n asti in železni dobi. K olikor je danes mogoče presoditi, sodi kolišče p ri Blatni B re­ zovici v starejšo bronasto dobo. Po vsej verjetnosti bo sem sodilo tu d i gradivo, o d k rito p ri sondiranju V elikega M ostišča p ri Igu. P araleln e z gradivom doslej znanih gradišč ob Ižanski cesti bodo pa n ajdbe, o d k rite p ri Resnikovem kanalu. Seveda p a dosedanji študij predvsem keram ičnih o b jek to v še ne zadostuje, d a b i m ogli podati realn ejšo sliko. 3 8 GMDS 1942, 90 sl. ZUSAMMENFASSUNG Neue stratigraphische Pfahlbautenergebnisse am Laibacher Moor D urch neue Forschungen am L aibacher Moor im Ja h re 1953 ist es heute möglich einige F ragen zu berühren, die jedoch nur prinzipiell b e­ an tw o rte t w erden können. D ie erste solcher F ragen b etrifft die V erteilung d er P fahlbauten am Moor. B isher w aren n u r P fahlbautensiedlungen bei lg bekannt; einige F orscher m einen, dass es d o rt n u r 5 P fahlbautensiedlungen gab, von denen n u r 2 erforscht, eine nur m it V ersuchsgraben in A ngriff genom men, die übrigen ab er n u r feistgestellt w urden. Einige andere Forscher, z. B. Ložar, nahm en hier n u r 4 Pfahlbautensiedlungen an. W eiter w urde auch eine Pfahlbautensied’ lung bei N o tran je G orice b e­ kannt, wo W. Schmid seine F orschungen durchgeführt hat. S päter w ährend des K rieges w urden durch Zufall noch 2 P fahlbauten bei B latna Brezovica entdeckt, die jedoch nicht durchforscht w urden. Im Ja h re 1953 w urde zufällig eine P fahlbautensiedlung bei P re se rje entdeckt. System atisch w u rd e n u r eine P fahlbautensiedlung bei B latna Brezovica durchforscht. Bei dieser G elegenheit w urden in d er N ähe von B latna Brezovica noch 2 an d ere P fahlbautensiedlungen festgestellt, so dass w ir hier m it 4 P fahl­ bautensiedlungen zu tun haben, von denen nur eine teilw eise durchforscht w urde. A nlässlich der Sondierung in der U m gebung von lg w urde in Veliko M ostišče eine neue P fahlbautensiedlung entdeckt; ih re Fläche beträgt etwa 300 m in der Länge. E ine a n d e re P fahlbautensiedlung w ird, wenigstens nach einigen F unden zu beurteilen, südlich von der ersten und zw ar am R esnik-K anal verm utet. So ist es möglich au f dem T errain die Pfahlbautensiedlungen auf einzelne T erraingruppen zu verteilen: die G ruppe bei lg, je n e bei No­ tra n je Gorice, wo h eute zw ar n u r eine Siedlung b ek an n t ist, wo jedoch auf G rund verschiedener Zeichen noch m ehr P fahlbautensiedlungen verm utet w erden können, w eiter die G ruppe bei B latna Brezovica und je n e bei P reserje, w ahrscheinlich a b e r auch eine G ruppe auf engerem G ebiet von L ju b ljan a, wo einzelne Zeichen sie verm uten lassen. Allem Anschein nach w ird jedoch die G ruppenzahl m it der Zeit noch zunehm en. Eine G ruppie­ ru n g d er P fahlbauten nach anderen S tandpunkten w ird jedoch erst nach ih re r system atischen N achforschung erm öglicht w erden. D ie zw eite F rag e betrifft das Problem , ob w ir im Laibacher Moor m it einer vertikalen oder m it ein er horizontalen S tratigraphie zu tun haben. B isherige A ngaben sind nicht genügend au fk lären d und neue D aten b e ­ stätigen n u r die bereits bekannten Profile, die von D eschm an und W. Schmid veröffentlicht w urden. N eue P rofile unterscheiden sich von den älteren nur durch eine grössere A nzahl von Einzelheiten, die jedoch be­ treffs d er chronologischen S tratigraphie das Bild nicht ändern. D ie K u ltu r­ schicht liegt au f dem ehem aligen Seeboden, teilw eise und auf einzelnen Stellen reicht sie jedoch auch in den Boden selbst. D ie eigentliche K u ltu r­ schicht, bestehend aus d er m it verschiedenen Pflanzenresten, m it Holz, m it B aum rinde und hie und da auch m it Ton usw. verm ischten H um userde ist relativ seh r dünn, 15 bis 40 cm dick, n u r bei B latna Brezovica auch 30 bis 80 cm. D ie ganze Schicht ist jedoch einheitlich. Ü berall haben w ir n u r m it ein er Siedlung zu tun, nirgends gibt es 2 übereinander liegende Siedlungen. Im Zusam m enhänge m it dieser F rag e steht auch die Frage d er F orm des u n teren T eiles d er Siedlungen, das ist der V erteilung der P fäh le selbst. D abei kann m an feststellen, dass einzelne P fähle w enig­ stens au f einzelnen Stellen ern e u e rt w urden. Man k ann jedoch auch aus e in er solchen E rn eu eru n g der P fäh le nicht a u f eine ausserordentlich lange Zeit des P fah lb au ten b esteh en s a u f einer und derselben Stelle schliessen. D ie U rsache dafü r liegt in dem raschen V erfaulen der P fähle an Stellen, wo die L uft zu feuchten Stellen Z u tritt hat. T eilw eise versuchten die B e­ w ohner fü r das Ü bel durch grössere V erw endung von K astanienholz A bhilfe zu finden. D ie D icke der P fä h le w ar nicht besonders gross (bei B latn a B rezovica b e trä g t der D urchm esser von 4,8 bis 21,2 cm, bei lg von 3 bis 14,4 cm usw.). T rotz der verschiedenen P fahldicke k ann m an fü r die G ebrauchsm öglichkeit eines P fahlbaues eine Z eitspanne von rund 20 bis 25 Jah ren annehm en. Jedoch w enn w ir eine zw eim alige oder dreim alige E rn e u eru n g der P fähle annehm en, e rstre c k t sich die G ebrauchszeit nicht ü b er 40 bis 70 Jahre, Bei B ehandlung der F rage, w ohin die Bew ohner des d e ra rt geschw ächten P fahlbaues üb ersied elt sind, kann m an den Schluss ziehen, dass sie neben dem alten un b rach b aren einen neuen P fahlbau e rric h te t und dabei noch das v erw en d b are M aterial des alten P fahlbaues v erw en d et haben. D eshalb en tsp rich t die G rösse der ganzen h eu te schein­ b a r einheitlichen P fahlbautensiedlung nicht der Lebenszeit einer Periode. E ine solche P fahlbautensiedlung w ar viel kleiner. W enn m an alle die M om ente in B etracht zieht, ersieht m an, dass hier in d er chronologischen H insicht nicht eine vertikale, w ohl a b e r eine horizontale S tratigraphie helfend zu r G eltung kom m en kann. Bei d er Lösung der d ritte n F ra g e h an d elt es sich um die Form der ehem aligen P fahlbautensiedlungen. Indem bezüglich der B auten als solcher w egen der fehlenden A ngaben k eine R ede sein kann, sind ab e r die D aten ü b er die V erteilung der P fä h le sehr interessant. Ä ltere F orscher berichten von einem W ald von P h äh len ohne irgendw elche O rdnung. Bei neuen F orschungen w urden a b e r 2 T ypen festgestellt. Bei dem ersten sind die P fäh le in i bis 1,5 m voneinander abstehenden Reihen verteilt. Einzelne R eihen konnten freilich auch n ä h e r oder w eiter voneinander stehen. A usserdem befinden sich a u f einzelnen Stellen auch noch Zw ischenpfähle. Zum zw eiten T ypus gehören die P fahlgruppen, die 1 bis an d e rth alb m von­ ein an d er e n tfe rn t w aren. Sowohl beim ersten als auch beim zw eiten Typus haben w ir m it den H auptpfählen als T räg ern zu tun. Auf schw ächeren Stellen gab es H ilfspfähle und letztens kom m en auch die neuen E rsatz­ p fäh le fü r die alten in B etracht. D ie P fahlköpfe, die ü b erall als verfau lt gefunden w urden, stellen nicht die einstigen Pfahlköpfe, sondern nur die Stellen, wo die P fähle von der F äu le v ern ich tet w urden, dar. Bezüglich der B earbeitung der einzelnen P fah lteile bildeten die einzelnen Pfahlköpfe G abeläste, d. h. sie w urden ab g eh ack t an d er Stelle, wo der als Stütze fü r den Q u erbalken dienende Q u erast sich befand. A uf diese Q uerbalken w u rd en noch die L ängsbalken gelegt und erst au f diesen w urden die B auten aufgesetzt. D ie F rage, ob u n sere M oorpfahlbauten über der Seeoberfläche oder auf versum pftem E rdboden standen, w u rd e bereits vielfach erö rtert. D ie M einungen d arü b e r w aren rec h t verschieden. N euere Forschungen ergaben einige in teressan te D aten. D ie K u ltu rreste sind teilw eise auch m it Seeton­ erd e überdeckt. D arau s könnte m an schlissen, dass sich h ier noch Seeufer befand. W eiter jedoch in d er K ulturschicht findet m an auch moorige Pflanzensedim ente, was w ieder andeutet, dass h ier bereits das Moor sich befand. Einige Stäm m e auf den Pfahlbauseiten w ürden w ieder den Ge­ danken zulassen, dass sie als W ellenbrecher dienten oder sind sie als unausgenütztes i M aterial zu betrachten. Gegen die A nnahm e eines Sees zeugen die H aufen von Fischschuppen, sowie auch H aufen von H im beer- samen, die im F alle eines Sees weggeschwem m t sein m üssten. D ünnere Tonschichten in der K ulturschicht deuten au f teilw eise Ü berschw em m ung zu verschiedenen Zeiten. Aus alledem kann m an schliessen, dass die P fahl­ bauten in ihrem w eiteren B estände schon in dem versum pften Teile und nicht üb er der W asserfläche selbst standen. Es bleibt ab er noch die F rage offen, ob nicht etw a beim ersten Bau der P fahlbauten doch nicht das U fer­ land des dam als noch bestehenden, ab er schnell zurückw eichenden Sees in A nspruch genom m en w urde. Am schw ierigsten ist h eute eine A ntw ort auf die F rag e der C hro­ nologie verschiedener P fahlbautensiedlungen. D iese Siedlungen gehören wohl in verschiedene Zeitspannen. Es ist nicht w ahrscheinlich, dass m an die jüngsten Pfahlbautensiedlungen nur in den grössten Tiefen des Moor­ beckens suchen m üsste, sondern im G egenteil ebenfalls in der N ähe des einstigen Seeufers und a u f anderen Stellen. Es scheint m ir auch nicht die H ypothese w ahrscheinlich, nach d er das M oorleben am A nfang des B ronzezeitalters ein Ende genommen hätte. V erschiedene Zufallsfunde aus der Bronze- und Eisenzeit im L jubi janica-Fluss und au f verschiedenen Stellen des L jubljana-M oores sprechen dagegen. D ie neu entdeckte P fahl­ bautensiedlung bei B latna Brezovica gehört in die ältere Brozezeit. H ieher w ird auch das beim Sondieren von Veliko M ostišče entdeckte M aterial gehören. D ie F unde der zw eiten verm uteten Siedlung bei R esnik-Kanal entsprechen zeitlich dem M aterial der bereits bekannten Pfahlbauten -von lg.