IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 70.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravat Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 128 • Maribor, sobota, dne 9. novembra 1940 • Leto XV Srednja Evropa in Podonavje Nemčija je sklenila s podonavskimi deželami Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo gospodarske sporazume. Načelno imajo te pogodbe in sporazumi pospeševati med državami ožje gospodarske odnošaje, sodelovanje z industrijo v Podonavju, načrtno delo in njega razdelitev v srednjeevropskem gospodarskem prostoru, sodelovanje pri prehrani Nemčije, klirinški promet med državami in ukinitev omejitev in kontrole glede medsebojne izmenjave blaga. Nemški gospodarski minister dr. Funk je v znanem govoru rekel, da se mora novi red pospešiti neglede na sedanjo vojno in njeno stanje. Določeno pa je v teh sporazumih, da se je treba ozirati predvsem na notra-nie potrebe vsake posamezne države, šele blago, ki se nujno doma ne rabi, se ima izvažati ali uvažati iz dežel in v dežele srednjeevropskega velikega gospodarskega prostora. V sedanjih razmerah je za te dežele Nemčija naj-večji konzument in producent (proizvajalec) in bo zaraditega ona vodila multilateralni (vsestranski) obračunski Promet, Posebnost pa je, da se bodo v bodoče določale cene blagu na podžgi opravičene rentabilnosti proizvodne posameznih vrst blaga. Cene bodo bolj ali manj pod vplivom subjektivnih ^osebnih) odnošajev med državami. V to sfero (področje) se pritegne tudi Francija, ki je, kakor poročajo iz Vi-chyja,# sprejela take predloge in se pripravlja, da sklene z Nemčijo in Italijo še poseben sporazum. V zvezi s to evropsko politiko je tudi ukinitev mednarodne podonavske komisije, v kateri so bile zastopane sile, ki nimajo direktnega interesa na Donavi. V bodoče ostane samo podonavska komisija držav, ki meje na Donavo ter Italija in SSSR. V teritorijalni podonavski komisiji bodo zastopniki Rusije, Nemčije, Italije, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, Madžarske in Slomške. Ruski Tass priznava to sam, češ * je tak dogovor med Nemčijo in Ru-bil sklenjen s privoljenjem Italije, katerim se Rusiji priznavajo vse pra-na Donavi od izliva do Braile. Ta j. mprojnis pomeni zadoščenje Rusiji, rod'6 protestirala po razpustu medna-j n? Podonavske komisije na Dunaju, nov01 v a od Nemčije vabljena na sejo °misije, ki je bila potem v Bra- »Tran^'a pa Por°čdu nemške nsoCean<( poročevalske družbe — v n”1" SSSR’ da ie. udeležba SSSR tr- 1 °V1,. ,navski komisiji kršitev nevtralnosti, ker je ta komisija sestavljena z izločitvijo Anglije. V Moskvi pa zopet po poročilu »Transocean«, govorili, da je SSSR s tem dobila ■ n° mesto v donavski komisiji, ki ga a. z versajskim mirom izgubila in da ^jaglija ni niti obdonavska država, niti ItaV6 Preskrbuje po Donavi, kot n. pr. Y1a’ ki sicer ni obdonavska država, litiv tem razvoju je jedro sedanje po-e balkanskih držav. NoVl 0 rganSzadja b ©JU pro is In organizacija prehrane J Ne razumemo. Vse javno mnenje, vsi konzumenti in gospodarstveniki, kakor tudi mi, poudarjamo, da je potrebna ob času, kakršnega imamo, široko zasnovana organizacija, ki opravja vsa potrebna dela. Študira razmere, vrši in organizira kontrolo in boj proti draginji ter skrbi za nabavo življenjskih potrebščin. Tak, širok razpreden aparat je potreben, da zajame čimveč interesentov in strokovno izvežbanih ter delovnih objektivnih ljudi. Uradni aparati in privilegirane druž- be tega dela ne morejo nikdar povsem vestno in dobro opraviti, ker je to delo zvezano s finesami in trudom, ki ga uradni aparati ne morejo vršiti nikdar z isto previdnostjo, kakor lahko delajo to interesenti in strokovnjaki. Naše čitatelje smo na to že opozarjali. Po zakonu je vsaka občina dolžna organizirati za vsak primer tak aparat. Delavci in konzumenti naj organizacijo teh korporacij zahtevajo od svojih občin, zlasti po mestih in industrijskih krajih, kjer potreba take ustanove nujno prihaja v poštev. I II ragmji V teh stvareh pa vidimo še eno napako. Široka javnost se za to vprašanje mnogo premalo briga, čeprav je že skrajni čas, tako, da lahko rečemo, da bo javnosti prav, če ne bo ob eventualni potrebi preskrba v redu. Razne organizacije vlagajo zahtevo po gospodarskem in konzumentskem svetu, toda doslej smo dobivali le nejasne obljube. Za konzumenta gre, zato morajo vsi konsumenti pokazati več interesa za stvar. Vedno večji boji med Italijani in Grki Grki so se nekoliko umaknili v Epiru ob morju. Grška uradna poročila javljajo, da so se grške čete umaknile pred italijanskim pritiskom v vzhodnem delu Epira, ob morju. Italijani so prišli do reke Ka-lamus in jo t tudi prekoračili. Na severozalpadnem delu fronte pa so grške čete prodrle v bližino Korče in obvladajo dovozne ceste iz Argiro-kastrona, po katerih se preskrbuje italijanska armada v Korči in sploh na področju te fronte. Dne 5. novembra so Grki zavzeli neko višino pri Korči, kjer so zaplenili štiri poljske topove, 9 težkih topov in 22 strojnic, vjeli pa so 10 10 štabnih oficirjev, 138 oficirjev ter 1146 vojakoj. Nadalje se je vdala ena stotnija Italijanov. Grki javljajo, da je dospela na fronto angleška artiljerija, tako težka, kot tudi protitankovska. Italijani nadaljujejo s poleti nad grškimi mesti in naselji ter mečejo bombe. Škoda je precejšnja in tudi žrtve so številne. Italijani o svojih uspehih proti Grkom. Stefani poroča, da je italijansko prodiranje v Epiru in na vrhovih Pindusa neprestano nadaljuje. Grki niso v stanju, da bi ga zadržali. Zlasti posegajo uspešno v boj letala, ki rušijo mostove,, obstreljujejo grško vojsko na pohodu in zbirališča čet. Po italijanskih bomb- nikih so bila napadena pomorska oporišča v Navarinu, Pireju (pristanišče Aten), Argostollu in na otoku Krfu (ki leži tik albanske obale). Italijanska vojska osvoboja Albance, ki jih je Grčija anektirala 1. 1913., izpod grškega jarma, kakor je že osvobodila Albanijo despotskega režima protialbanskega kralja Ahmed Beg Zoguja. Italijanska armada prinaša v deželo tisočletnih tradicij nove simbole kulture. Kako sodijo Angleži o položaju na bojišču Reuter. Angleški vojaški strokovnjaki so mnenja, da Grčija seveda ne bo mogla trajno odolevati pritisku italijanske armade, ki je mnogo številnejša in dobro oborožena. Zaenkrat pa so pokazali, da jih ne gre podcenjevati. Razen tega poznajo Grki teren in so že vajeni vojne na tem terenu, pa tudi kli-matičnih prilik. V grških planinah je že začela zima, ki omogoča uspešnejšo obrambo, — Angleži so zasedli doslej jcelo vrsto važnih otokov in tudi Samor j trake, ki so oddaljeni samo 50 km oa ; vhoda v Dardanele. Te pozicije Angle-jžev bodo važne v nadaljnem razpletu i vojne, ker je sedaj to šele prvi del voj-! ne drame. Kako je z angleškimi oporišči na Grškem Dne 28. oktobra je napisalo glasilo lin l<4 rtMtelr Alf n _ * * _ ! ’ 1 A italijanskega zunanjega ministrstva j »Giomale d Italia«, »da se nahaja tre-I nutno že 3o vojaških misij na grškem ozemlju. Številna pomorska oporišča pa Iso bila od Grčije dana Angliji na razpolago, med njimi otoka Cerigo in Kreta, odkoder Anglijo ogrožajo italijanske pomorske zveze. Število teh oporišč je bilo, kot je ugotovljeno, zadnje čase r*ga vojnega mini- n stra Imamo .. 1 • ^ neral Mu 11 vo1ni minister armijski ge- Za vo Nedič je odstopil. armiirl-me&1 ministra je bil imenovan šič. No ‘ ^et)eral v r®zervi IPeter Pe- I87i ' 1 ^0,ni ruudster je rojen v Nišu tem c/1? !? služboval v.vseh vojnah v PMsesor M.19?4/0 19,4 'e M • na v°lni akademiji. Armijski «eneral ,e postal leta 1923. povišano na 30.« — To je bil tudi eden izmed glavnih razlogov za nastop Italije proti Grčiji. Potem smo čitali, da se Angliji ne bo posrečilo, zasesti oporišč, ker bodo pred njimi prispeli Italijani. Dne 3. t. m. pa je prišlo obvestilo, da so se Angleži začeli izkrcavati na grških otokih, med drugim na Kreti. Napadi na London In Berlin Nemška letala neprestano nad Anglijo. Nemško uradno poročilo pove, da so nemška letala dne 5, in v noči na 6. november neprestano nadaljevala z napadi na London, kjer so bombe zanetile požare in povzročile eksplozije. Razen tega so letala napadla tudi pristaniške in industrijske naprave ter prometne zveže v južni in vzhodni Angliji, zlasti pa v Great Yarmouthu. Pri nočnih napadih so bile prizadete škot- ske luke in industrijske naprave, zlasti pri Dundeeu. Zadeti sta bili tudi dve sovražni ladji. Angleški poleti nad Nemčijo niso u-speli. Angleži so zgubili 23, Nemci pa 6 letal. Nemška letala so zlasti tudi položila mnogo min. Nemci poročajo, da so dne 6. t. m. nadaljevali s povračilnimi, napadi na Anglijo. Bombardirana je bila cela vr- sta mest. Zadete so bile tovarne, doki in letalske lope. Nad Rokavskim prelivom je bilo sestreljenih 9 angleških letal, ena ladja pa je bila pogodena z nemškim topovskim strelom. Letala so v bližini Irske zadela z bombami tri 6000 tonske ladje. Pri Orknejskih otokih je bila potopljena 8000 tonska ladja. V pristanišču Queenloch Castle pa je bila zadeta velika sovražna tovorna ladja. Angleži so povzročili škodo samo na poljih, AngleZI zopet nad Berlinom Reuter poroča. V noči na 7. oktober so angleška letala zopet napadla Berlin in metala bombe zlasti na Spandau ter severozapadni kolodvor. Bombe so bile vržene tudi na tvornice umetnega bencina v Leuni pri Leipzigu in v Hamburgu. Razen tega so bombardirali Angleži tudi industrijske naprave v Duisburgu, Halle a S., Leipzigu, Kolnu in nemško oporišče na francoski obali, rt Gris Nez. Novo je, da so Angleži začeli z napadi na Nemčijo tudi podnevi. V teku 7. oktobra so napadli Osnabriick in ta-mošnje tovarne ter železniške naprave, potem Hamstadt, kjer so na letališču zadeli z bombami več letal, od katerih eno je zgorelo, in doke ier ladjedelnice v Cuxhavenu. 7 nemških in 5 angleških letal je bilo sestreljenih, vendar so se piloti vseh petih angleških letal rešili. Angleži poročajo, da je v Severnem morju verjetno na delu neka nemška »žepna križarka«, kot je bil potopljeni »Graf Spee«. Dve ladji sta namreč sporočili, da sta bili med vožnjo obstreljevani. Nemci so hoteli priti tudi na Gron-landijo. in sicer so tja poslali neko i ekspedicijo, ki je imela nalogo, da se tam naseli in brezžično poroča o tamkajšnjih vremenskih prilikah, ta ti Vesti o vremenu so izredno važne za letalstvo. Angleži so to ekspedicijo zajeli. Nad 7 milijonov ton ladjevja potopljenega. Nemci poročajo, da so v septembru in oktobru potopili 1,308.600 ton sovražnega ladjevja, od tega samo podmornice 946.000 ton. Skupno je bilo od pričetka vojne potopljeno 7,162.000 ton sovražnega ladjevja. Vojne ladje so potopile 1,810.000 ton ladjevja, podmornice 3,714,000 ton in letala 1,638.200 ton ladjevja. Tridesetkrat ve8 petroleja na leto producirajo Zidružene države Severne Amerike, kot ga more producirati Romunija, Bombardiranje Bitolja Iz Bitolja prihajajo grozna poročila o razdejanju, ki ga je povzročilo bombardiranje po tujih letalih. Ko so se letala približala mestu, so ljudje vreli na. ulice in se razgledovali po jasnem nebu, nič hudega sluteči. Ta dan je bilo v Bitolju še posebno živo, ker je bil sejem in so prišli v mesto tudi okoli- cam. Letala so se spustila do 1500 metrov in naenkrat začela spuščati bombe na mesto. Bombe so padale vse povprek po naselju. — Lahko si predstavljamo grozo ubogih prebivalcev, pa tudi njih ogorčenje, ko so letalci začeli streljati ra bežeče ljudi celo s strojnicami iiij Za prvimi letali sta priletela nad mesto še dva roja letal, v krajšem časovnem presledku. Tudi iz teh letal so se vsipale bombe na mesto, it. >;L v> Ljudje so se po prvem napadu poskrili v zasilnih zakloniščih, toda mrtvi in ranjeni so že ležali po cestah, ki jim je bilo treba nuditi pomoč, kljub ponovnemu napadu tujih letalcev. Med mrtvimi in ranjenimi so bili odrasli, pa tudi žene in otroci. Zmedo je še povečala živina, ki se je razbežala s sejmišča po vseh mestnih ulicah. Vest o bombardiranju Bitolja se je takoj razširila po vsej južni Srbiji in povsod izzvala zaprepaščenje ter ogorčenje. Razen tega so si ljudje ta napad tolmačili na različne načine, dokler ni uradna objava, ki je izšla proti večeru, pojasnila, da gre za pomoto tujih letalcev. Dne 6. novembra se je vršil pogreb nedolžnih žrtev. Prvi je bil pokopan kapetan Maks Varl, pribočnik štaba divizije, nato pa ostali. Na lice mesta so prišle uradne komisije, da doženejo obseg razdejanja in ugotove krivce. Vsekakor bo država zahtevala odškodnino za škodo in žrtve. Od 21 bomb jih je 19 eksplodiralo. Več bomb je bilo vrženih v bližini kolodvora. Postaja ni bila zadeta in tudi proga je bila samo nekoliko poškodovana, pač pa so povsod v okolici razbita vsa stekla v oknih. — Bombe so zvrtale velike jame tudi po nekaterih ulicah in porušile nekaj hiš. Po najnovejših poročilih je bil v Bitolju zadet častniški dom in pa poslopje divizijske komande. Komaj poldrugoumo bombardiranje Bitolja je pokazalo, kakšno razdejanje napravijo letalske bombe. Kako izgle-da šele v krajih, kjer padajo bombe noč za nočjo. O napadu na Bitolj piše beograjska »Politika« med drugim: »Zakaj nerazumljivo se zdi človeku, da bi kdo mogel imeti kakšen vzrok napadati mirno prebivastvo jugoslovanskega mesta, ki se zaradi nenadnega napada niti braniti ni moglo. Za prvim Presenečenjem našega naroda pa je prišlo še ogorčenje zaradi načina, kako je bilo to bombardiranje izvršeno in zaradi številnih žrtev, ki so padle. Pričakujemo, da bodo te žrtve zadnje, zakaj po napadu na Bitolj je naša vojska ukrenila potrebno. To pa pomeni, da se taki napadi ne bodo mogli več ponavljati.« V Bitolju so bili te dni ponovni letalski alarmi. Ponoči bo Bitolj razsvetljen, da ga ne bodo mogli zamenjavati z grško Lerino. Doma U* pa svetu. Predsednik SSSR ob 23 letnici revoluclle »Stalin je, ki vodi in upravlja.« Ob 23. letnici revolucije je govoril ] secih prisiljena podpisati mir. Mnogi ti- predsednik SSSR Kalinin, ki je dejal: »23. leto sovjetske oblasti bo leto pomembnih uspehov ustvarjanja tako v pogledu nadaljnje notranje izpopolnitve SSSR, kakor tudi glede zunanje politike. Vrednost industrijske proizvodnje v letu 1940 znaša 13.6 rubljev, kar pomeni v primeri s preteklim letom napredovanje za 11 odstotkov. — Vsa industrija je napredovala. Žetev je zadovoljiva. Toda treba je dvigniti industrijo in poljedelstvo še višje. Zato je bil uveden osemurnik, namesto šest in 7 umika, izdani ukrepi proti samovoljni zapustitvi dela in o ustvarjanju rezervnih delovnih sil. Vojna s Finsko je zahtevala od SSSR precej naporov, ker teren in klima-tične prilike niso dopuščale, da bi bila sovjetska vojska izkoristila vse tehnične pridobitve s kateremi razpolaga. Kljub temu je bila Finska po treh me- soči sovjetskih vojakov so bili odliko vani za hrabrost. SSSR je med letom ■riključila Lit/o, Estonsko m Letonsko, od Romunije pa si je vzela Besarabijo in del Bukovine, ki jo je Romunija po svetovni vojni vzela SSSR, dasi je bila Rusija zaveznica Romunije. Skupno je SSSR pridobila 23 milijonov prebivalcev. Sreča je, ako je mogoče ostati izven vojne sedaj, ko se ves svet vojskuje. Ne more pa vojna tako velikega obsega ostati brez vpliva na nevtralne države. Da pa SSSR vsled vojne ni trpela, je pripisati Stalinu, ki edini vodi vso vrhovno upravo našega gospodarstva, naše zunanje politike in voj.ike-On vodi in nastavlja ljudi. Prva naloga je, da se okrepi obrambna sila države, v ta namen in za gospodarski napredek mora sleherni zastaviti vse svoje sile.« V Socialno zavarovanje kar naprej drezajo. Kakor je bila javnost obveščena že prejšnji mesec, se v ministrstvih posvetujejo o reformi oziroma parcelaciji socialnega zavarovanja. Predloženi so baje bili trije načrti glede ..reforme. Vlada pa namerava, preden se bo odločila definitivno sklepati o reformi, sklicati anketo, ki bo razpravljala o načrtih. To vest smo čitali v raznih listih. Zahtevo po takojšnji razmejitvi socialnega zavarovanja je postavila seja centralnega tajništva delavskih zbornic v Beogradu. Po našem mnenju je treba Prej dati, preden se definitivno odloča o tem, normalno upravo delavskim zbornicam, da bodo pri reformi sodelovali zastopniki delavcev in nameščencev, ki imajo legitimacijo po določbah glede samouprave v delavskih zbornicah. Ker je pomanjkanje usnja preveliko, je trgovinski minister dovolil izdelovanje gumijaste obutve iz stare gume. Računa se, da je vsaj milijon ljudi v Jugoslaviji že nosilo gumeno obutev, ki j,o izdeluje Bata. Kljub temu pa smo letno uvozili okroglo 850 vagonov* surovih kož za kritj-e domače potrebe po usnju. Ako bi sedaj morali nadomestiti gumasto obutev z usnjem, bi to še znatno povečalo pomanjkanje usnja na našem tržišču. Zato je bilo treba .omiliti uredbo o prepovedi izdelovanja gumaste obutve, kakor smo to rekli takoj, čim je uredba izšla. Poravnalno razpravo za določitev plač zasebnim nameščencem v Sloveniji sklicuje banska uprava na predlog nameščenskih organizacij na 12. novembra t. 1. v Ljubljani. Kakšna navodila dobivajo hrvaški kmeti. — V »Seljaekem domu«, glasilu HSS čitamo: Zato nai ne prihajajo v Zagreb nikakršne depu-tacije več in niti ne posamezniki In zlasti ne k vodstvu ali banski upravi zaradi tega (nameščanja občinskih uradnikov). Ce ima narod kak predlog, ki bi bil opravičen, naj ga pošlje pismeno »Zajednici občinskih uprava«, ki je v »Gospodarski slogi«. Vedno mora vsak ta!, predlog podpisati predsednik sreske organizacije HSS in niti od narodnega poslanca se ne bodo prejemala v reševanje.« — (Občinske tajnike na Hrvaškem plačuje banovina. V našem listu smo že enkrat pisali o tem in pripomnili, da je banovina s tem razbremenila občine, občine pa so zgubile zopet del avtonomije. Gornje pa kaže, kako prav smo imeli. Op. ur.). Delovanje organizacije »Zbor«, znanega Ljo-tičevega fašističnega gibanja, je notranje ministrstvo prepovedalo. V Beogradu so bili prostori te organizacije zapečateni in nekateri vidinejši člani aretirani, i . v .1 »,i— w t Naša terjatev napram Italiji za dobavljeno blaga znaša 49 milijonov dinarjev. V kratkem bodo začela nova trgovinska pogajanja med našo državo in Italijo. Nemčiji dolgujemo 7.44 milijona mark in Protektoratu Češke in Moravske 64.1 milijona kč- ik, ^ iv Skoda v Bitolju znaša skoro 4 milijone di-4j narjev. Prizadetih je 17 ulic. Kaj zahtevajo gluhonemi. V Ljubljani so jav->J| no proslavljali 40 letnico obstoja ljubljanske gluhonemnice. Iz poročil o tej prireditvi posnemamo, da gluhonemi bridko občutijo krivice in zapostavljanja. V Jugoslaviji je okoli 10 000 gluhonemih. V vsej državi pa imamo le štiri gluhonemnice, v katere se sprejme na leto po 60 do 100 gojencev. Za vzgoio teh nesrečnih ljudi je torej mnogo premalo poskrbljeno. Današnja vzgoja gluhonemih je napredovala. Gluhonemi ne govore samo z znaki, ampak obvladajo tudi govor, se izvežbajo v pisavi in raznih panogah obrti in drugačnega dela. Potrebno bi bilo vzgajati vse za vzgojo sposobne gluhoneme, ustanoviti v ta namen dovolj zavodov in jih zaščititi posenej tudi z zakonodajo. Te želje gluhonemih so bile zlasti izražene pri slavnostni prireditvi. Posebno policijo za otroke nameravajo ustanoviti v Zagrebu, ker se kriminalna dejanja med otroci, zlasti med onimi, ki so prepuščeni sami sebi, zelo širijo. Policija sama ibo malo pomagala. Otroke, ki jih starši ne morejo v redu preživeti, bi morala pač vzeti v oskrbo ali občina, ali banovina. V osrednji šolski kuhinji v Beogradu bo preko zime dobivalo hrano 3200 šolskih otrok. Učenci obrtne šole v Zagrebu so nehali hoditi v šolo. Ban je odredil zatvoritev šole in ponoven vpis učencev. I Dva tovorna vlaka sta trčila pri Gorjanih blizu Sarajeva dne 4. t. m. zvečer. Lokomotivi sta zelo poškodovani. Obe vlakovdji in dva zavirača so težko ranjeni. V Bosni je razmeroma največ železniških nesreč, r. =•• i -\ * Romunski kralj bo prejemal letno 40 milijonov lejev, s katerimi bo moral vzdrževati sebe in dvor. Njegova mati pa bo dobivala 7 j milijonov lejev za svoje potrebe. Še po 27. letih je ohranilo zvestobo do domovine albansko prebivalstvo, v pokrajini Ča-muriji, ki si jo je Grčija prisvojila leta 1913, tako poroča italijansko časoipisje. = i Praznik Vseh svetnikov je bil v Nemčiji kot tildi v vseh zasedenih ozemljih preložen na nedeljo in se je na ta dan povsod delalo, 1. in 2. novembra se je pa tudi v vseh šolah poučevalo. Na ta način so bili doslej vsi prazniki med tednom preneseni na nedeljo. . » ^ m'. Prepoved poslušanja angleškega radia je odredila s po*sebnim zakonom francoska vlada v Viehyju na predlog g. Lavala. Cerkve v najem oddaja vlada v SSSR verskim družbam v Litvi, Letonski in Estonski. S priključitvijo teh držav SSSR so postale cerkve privatna društva, cerkvene zgradbe pa državna last. Koliko znaša najemnina za cerkve se ne ve, vsekakor ipa precej, ker ne more vsaka, verska zajednica zbrati toliko denarja« da bi lahko vzela v najem cerkvene zgradbe. S tem so prizadete protestantska, katoliška in pravoslavna cerkev. Rusko zlato v Ameriko. Švicarska telegrafska agencija poroča, da je prispel v severnoameriško pristanišče San Francisco sovjetski parnik »Batlum«, ki je pripeljal s seboj zlata v ■vrednosti 8 milijonov dolarjev. Sovjetska Zveza je v teku zadnjih šest tednov poslala v Združene države Sev. Amerike zlata v skupni vrednosti 22 milijonov dolarjev. Vse to zlato je namenjeno za sovjetska plačila in nova naročila v Ameriki. V Sovjetski Rusiji so praznovali 120. obletnico ustanovitve vojaške imženerske akademije.* Telban Janko: KDO JE KRIV? »Kaj si storila, nesrečnica, na mojo sivo glavo si zlila sramoto, ki je ne pozna naš rod.« »Oče, odpusti. Tako revna sem.« »P.ojdi in ne vrni se več.« Trudno je vstala, stopila k jokajoči materi, jo poljubila načelo^ »Zbogom mama.« Oče je stal kakor izklesani kip, bojar« cgnila se ga je, se oprijela za obode pri vratih ter s trudnimi, opotekajočimi koraki odšla v temno noč. Ali veš, kaj je mati? Življenje. Dolžnost tvoja kot dekle in ženska je, da rodiš; očeta države, občine, da ®krbi za tvojo deco, ti olajša tvojo s trnjem posuto življenja pot. »Mati.« Z bolečino in trpljenjem ga boš rodila, vzgojila, kakor znaš samo ti mati. Kako je nasmejan tvoj obraz, ko na porodni postelji zajoka dete, kako ti žare oči, nič se ne zmeniš za razklenjene kosti, ne misliš nazaj na dobo devetih mesecev trpljenja, ležiš utrujena, negibna in ob tebi dete, a ti gladiš, samo gladiš. »Mati.« Rodila je v mestni ubožnici dete, hčer' ko. Kam sedaj? Vprašala je v tovarni za delo. »Imate prelepe roke.« Zdramila se je. Lepe roke? Kot mati in žena je postala še boli bujna. Kdo preskrbi otroka? Ni denarnih sredstev. Šla je na cesto. Poznate Ilico. Glavna cesta je. V sredini se vrste trgovine, palače z marmorjem obdane. Na njih blešče napisi v neonski svetlobi, beli, rdeči in modri. Kastner i Oehler, Kohn, Schmidt, Be-telheim, Rosenzopf, Sonnenschein in drugi. Živo je v središču, polnem življenj* in prevare. Na obeh koncih mesta hodijo seljaki v mesto in po cesti se podijo prašiči in svinje. Velika, dolga, nepregledna cesta. In po tej s kockami asfaltirani cesti je šla Ljubica. Elegantne ekvipaže, sem pa tja kak avtomobil —• pomni pred enaindvajsetimi leti, lepa, v svileno obleko oblečena, ko se je vračala v svoje sobe pozno v jutru. Utrujena, omotena od sekta je segla v nedrje. »Za Zdenko.« Deset tisoč dinarjev. Gospod Kohn lahko plača. Dan za dnem ista pesem. Bankovci so se gromadili v višino. »Ali še nimaš pokoja?« »Vse za Zdenko, moje dete je.« Motnih oči se je zdramila v jutru. Okno odprto in skoz njega piha sveži zrak. Leno se je na svilenih blazinah preobrnila z leve na desno. Z roko je segla na gumb radioaparata, kar se o-glasi: Zapoj mi pesem, ko muči te tuga, za tugo pesem najboljši je lek, ko mine ena, na vrsti je druga, s pesmijo preživi ves vek ... Zajokala je. Potem je vstala, se umila in z rožnim oljem napojila obraz, nato so prišle po vrsti sobarica, frizerka, ma-nikerka. Oblekla si je jutranjo obleko. Hodila je po sobi sem in tja. Iz spalnice v jedilnico, potem v salon, v sobo za gospode, v knjižnico in zopet nazaj. Pod sliko gospe, plemenitega obraza, .nežne polti, dasi so ji bili lasje že snežno beli, se je ustavila. »Odpusti mati.« Pod sliko v zid vzidana omarica, na nji pa črke od a do z. Pritisnila je črke in pokazala se je beseda: »Zvonko«. Težka jeklena vratiča so se odprla. Z roko je segla, tisoč, stotisoč, petsto-tisoč. Sobarica jo je oblekla za sprehod. V torbico je pobasala vse, kar je imela, tisoče bankovcev, briljante in sa-fire, ogrlice, vse kar je imela. Avto čaka. Potrkalo je. Sluga se je globoko poklonil, v pisarni je čakal notar. »Želite?« Izvlekla je vse, kar je imela. Bilo je mnogo. Osemnajst let je delala na cesti* Gospod Kohn, Sonnenschein lahko plača, saj so žulji naše zemlije. »Pobotnico za Zdenko.« »Gospa, Zvonko Stefanovič je pripo-znal očetovstvo.« _ w »Prepozno.« Vrnila .se je domov. Vse uslužbence, kar jih je imela, je poslala na dopust. Vsi so prejeli plačo. Jokali so, saj so vedeli, da se ne vrnejo. Potem je vzela sliko Zdenke, jo poljubovala — mati.. . Naravnala ploščo gramofona, igla drsi... Zapoj si pesem, ko muči te tuga, za tugo pesem najboljši je lek, ko mine ena, na vrsti je druga, s pesmijo preživi ves veik .. , * Arzen .;. Ni je bilo več. Tam^iekje daleč pa je zajokalo: »M* mica.« Nekje med Vrhniko in med LogatcCJ,J sva se srečala. Lep večer je bil. JaS^ nebo in mlada luna. Okrog in okrog ^ mi gozd, se pogovarja, tiho, tajinstve*1 šepetajo listi, gori v brdu laja s”1® ' a on poje. »Kdo? « »Oče.« , .i Lepo oblikovana glava, v lice obrit brez brk, mladostna koža, precej zag rela, lepi lasje na temenu malce si velika močna postava. »Ljubica!« . Bol srca, ki ni znalo ljubiti. »Zdenka, moje dete « Težke jeklene čelade stiskajo gla nož na puški se blišči v luninih zar ‘ cev strojne puške čaka, da brani do*11 vino, svobodo, a on poje: Zapoj si pesem, ko muči te tuga, za tugo pesem najboljši je lek, ko mine ena, na vrsti je druga, s pesmijo preživi ves vek .. • »Oče.« ... Ja V luninih žarkih se blešče J1 brdi, zgoraj laja smak, a on.?^L'st) m* Sedel sem na skalo in p° /£0JJec.) tekle solze. * Iv hašiU Umiev LJUBLJANA Zvišana kazen za navijanje cen. Okrajno sodišče v Ljubljani je obsodilo veletrgovca Ferdinanda Nickelsbacherja na 20 dni zapora in na 10.000 din globe, ker je predrago prodajal moko. Okrožno sodišče je prvo sodbo razveljavilo in vrnilo akt okrajnemu sodišču, ki je sedaj obsodilo trgovca na 35 dni zapora in 35.000 dinarjev globe, ker je prodajal v začetku septembra moko št. 5 po 5.50, dočim je bila povsod po din 4.50. TRBOVLJE 32. seja občinskega odbora ie vršila dne 30. oktobra. Zupan s. Klenovšek je sporočil, da se je poslovil s posebnim pismom bivši načelnik sreza v Laškem g. dr. Karel Tekavčič, kateremu se je župan zaliva-za naklonjenost, ki jo je izkazoval občini. Potrjen je pravilnik sklada za obrambo Pred letalskimi napadi. — Zahteve delovnih 2en, ki so bile izročene županu v obliki spomenice, dne 10. oktobra, je župan sporočil srepemu načelniku, da jih prouči in izda ukrepe Proti draginji ter v vseh onih vprašanjih, ki so v spomenici omenjena. — Za nadzornega organa nad cenami življenjskih potrebščin je Postavljen nadstražnik Roštohar Martin. — Protidraginjski odbor se bo razširil in mogoče bo lažje deloval, ker so izšle nove uredbe. — Za dograditev občinskega zaklonišča- ni potrebnih sredstev. — Občina daje staršem siromašnih otrok mleko in moko in je zato ukinila prehrano v mladinski kuhinji. — Račun dohodkov in izdatkov za 1. 1939-40 izkazuje 5’39 milijonov izdatkov in presežek din 217.000. ~~ Račun ubožnega sklada izkazuje din 517.000 dohodkov in prav toliko izdatkov. — Občinski °db°r je podelil županu in občinskemu blagaj-n,Ku razrešnico s pohvalo. — Zgradba občinskega doma stane okrog 1.800.000 din. — Preozek proračunskih dohodkov se porabi: din "4-000 za podporo družinam vpoklicancev, din 124.000 pa za razširitev vodovodnega omrežja, kredit za Unijo za zaščito dece pa se poveča °d din 10.000 na 30.000. Koliko bi potrebovala občina rezervne hrane? Pri številu 14.500 prebivalcev bi potrebo-va1a občina za en mesec: 326.000 kg Pšenične 15.000 kg fižola. 13.000 kg riža, 30.000 zdroba, 20.000 kg 'testenin, 15.000 kg teste-P’n> 6700 kg olja, 21.000 kg sladkorja, 10.000 soli, 600 kg čaja in 43.000 kg posušenega me-,Sa in konzerv. Nabava te hrane bi stala 7 mi-JlJOnov dinarjev. Za prehrano prebivalstva je občina naročila 15 vagonov koruze. — Kredite «a nabavo rezervne prehrane bo dobila obči-Ha od banovine. Posebna deputacija delavskih občin je obiskala dne 8. oktobra g. bana dr. Natlačena, kateremu je iPredložila spomenico proti draginji in o potrebi takojšnje pomoči zlasti rudarskim upokojencem. Staroupokojenci so prejeli £a nekaj mesecev za nazaj okrog 40 odst. priboljška in bodo za Božič dobili še poseben Prispevek Bratovske skladnice. — Občinskim ubožcem se zviša podpora še za 25 odstotkov, ‘ako da znaša povišanje sedai 35 odstotkov. ~~ Delavcem^ zaposlenim pri občinskih javnih delih se povišajo mezde na din 4 samcem oženjenim pa na din 4.50. — Občina je odobrila enkratni nabavni prispevek v višini enomesečne plače vsem občinskim pragmatičnim in pogodbenim uslužbencem, največ pa din 1700. ‘°d istimi pogoji dobe nabavni prispevek "nevničarji, toda do največ din 700. — Od 1. ^nuarja 1941 bodo dobivale usmiljene sestre ■ je ^'nišnici po din 400 mesečno. — Sklenjena _ T)la podelitev podpor celi vrsti prošnjikov. 4 s, stari občinski zgradbi bodo na razpolago in •r,n,0van5a. Preureditev bo stala 18.000 din la izvršilo Podjetje Ročak & Co. — De- oddai razSiri’tvi vodovodnega omrežja so se 446 onn tvrdki Tonnies v Ljubljani za ceno din niorau Za zajetje vode na tujih zemljiščih bo teh Zp ®'aCati občina odškodnino posestnikom mUi$£ v znesku din 150.000. — gibanju*!® Hauck. 15 dnevnem mezdnem z uspehnt^, ie v ponedeljek, dne 4. novembra zum za 'n *2odpisal mezdni spora- Nove mpvri vstvo v Hau.ckovih kamnolomih. Pogajanj i! stopii° v,ve javo s L oktobrom, katere čh, f V°di,a tukai.š"ja, Podružnica ZRJ, Mezde «„ ,So omenjeni delavci i„ delavke. 4 46 sledeče: I. kat. din 52, II. kat.. ^ežjn v -1- kat- din 44 na zmeno. V slučaju Da jn jZV1 ai° mezde od dosedanjih 30 odst. ih ‘?dst- Kdor je poznal delovne razmere to , e še 'Pred pol letom, bo priznal da je tSl« j sty° Potom svoje strokovne organiza-stvn -°Se ^ep Povišek. Ako bi se to delav-zac-LSei "f sPame'tovalo in bi bilo brez orgaui-šaln ^ kako!’ desetletja poprej, bi težko oku-stmw )e>razmere. Nobena izmed vseh bi or2Vn.lh orsanizaCij ni uvidela potrebe, da Sanio te delavce in se borila za zbolj- ]e n.v"lih razmer- Podpredsednik podr. ZRJ ni! uvidel izkorišČanje in bedo ter skle- mu ip ^ati. Vsak začetek je težak. Uspelo Pri n;’ a je orKanizacija skoraj 100 odst. 2e bile tip|l,r*zpravi z g- Hauckom spomladi, so '^ktivnnlv:stvu zagotovljene boljše mezde s ko-sedai vin-080? ^ela-vci v kamnolomih šele ranostj0 k«; utt- so,doseKli s svojo organUi-miadi na a bl j1!71 drugače ne uspelo. Od spo-*e od seda* so se njihove mezde zviša- lavstvu odst. Polagamo na srce temu de» vse nridnKr se dr2i or«a"izacije. da ohrani ^ezde v.! ln sCasoma še zboljša svoje res lenim ,,J?rPnizi™nj ]il" čestitamo k tem kovalo wfPeh°m- rudi rudanem ne bo ško-!e tudi' nni ntife I po ZEledu teh delavcev in e rudarj i10',0 z ve£j0 vnemo svoje Zve-rjev Jugoslavije. — Družnost! MARIBOR Tovarnar usnja Walter Halbarth je vendarle obsojen. Dne 2. oktobra t. 1. je bil tovarnar usnja Walter Halbarth pred mariborskim okrajnim sodiščem oproščen od obtožbe, da je prikrival usnje v svrho, da bi mu navil ceno. Proti oprostilni sodbi se je pritožil državni tožilec. Dne 7. novembra se je v tej stvari vršila ponovna razprava pred okrožnim sodiščem in je bil imenovani tovarnar spoznan krivim ter obsojen na 14 dni zapora, din 15.000 denarne globe in plačilo sodne takse din 1000. Glede zaplembe usnja se sodišče ni izjavilo. — Z obsodbo je potrjena tudi konfinacija to-Ivarnarja v Starem trgu ob Kolpi, kamor so ga j poslale politične oblasti. Pomanjkanje sodnikov. Zadnji čas manjkajo ; pri okrajnem sodišču kar trije sodniki, od teh dva s civilnega oddelka, vsled česar so prizadeti zlasti delavci, ker njihove tožbe ne gredo naprej. Sicer velja pravilo, da je smatrati pravde iz službenega razmerja kot nujne, tako da se morajo vršiti razprave tudi ob sodnih počitnicah, toda se kljub temu vlečejo dolge mesece, tudi preko leto dni in še več, če gredo v instance. Sedaj pa imamo slučaje, da je delavski zaupnik, ki se pravda z večjo tekstilno tovarno za svojo mezdo, vložil tožbe že meseca avgusta in septembra, pa še doslej ni bila razpisana niti prva razprava. Delavec-zaupnik pa je brezposeln in si ije torej lahko predstavljati, v kakih težavah živi z ženo in rodbino. Bilo bi torej potrebno, da sodna u-prava dodeli zlasti civilnemu oddelku mariborskega sodišča vedno zadostno število sodnikov, ker je vendar tukaj največ pravd iz službenega razmerja. Delavci imajo pravico na to, da se njihove mezdne zadeve naglo rešujejo. Liter iižola din 7. Minuli četrtek so na trgu prodajali liter izluščenega fižola po din 7. Spričo 'takšnih cen fižolu, ki ga je bilo letos več kot dovolj — saj so poljedelci sami priznali, da je bila letos sicer slaba letina, pač Pa je dobro obrodil fižol —, postajajo gospodinje upravičeno z dneva v dan bolj ogorčene. Vsak razsoden človek gotovo iprivošči, da bi kmetje čim boljše prodali svoje poljske pridelke, nikdo pa ne more zagovarjati oderuštva. Oderuštvo pa je, ako se fižol prodaja liter po din 7, ko je stal lani, ko je bilo izredno malo fižola, samo din 4, pred draginjo pa se ga je naravnost vsiljevalo po din 1.50 do 2 din. Tako se ni podražilo niti kolonijalno blago, za katerega vsakdo razume, da je podražitev zaradi blokade in nastalih vojnih razmer razumljiva. Najhujše bodo seveda zopet prizadeti revnejši sloji, zlasti delavske družine, ki morajo preživljati veliko število otrok. Dočim kupujejo imovitejši sloji fižol kot Prikuho, pa služi delavcem in nameščencem zelo ipogosto kot kosilo ali večerja. Oni, ki imajo dovolj denarja, bodo zmogli tudi te sicer izredno visoke cene za fižol, delavske mezde pa so mnogo prenizke, da bi zadoščale za nabavo teh poglavitnih življenjskih potrebščin. Upamo, da so skušali te cene uveljaviti samo nekateri prodajalci na trgu in da bodo tržni organi v bodoče na vsak način preprečili tako pretirane cene za fižol. Velika deputacija pekov iz Slovenije je poromala v Beograd intervenirat, da bi se spremenila uredba o preskrbi prebivalstva z moko in kruhom v tem smislu, da bi peki smeli peči ob ponedeljkih svež kruh in delati tudi ponoči. Deputacija pa se je vrnila slabe volje. Zvedela je, da #e uredba 2 zakonsko močjo ne more menjati, ker slučajno ni po volji pekom v Sloveniji. Nasprotno pa so peki v Beogradu zelo zadovoljni z njo. Peki v Beogradu menda mesijo kruh na drug način, kot naši. Ta kruh je zelo dob^r, tudi ako je star po več dni. Mariborski pekovski mojstri, ki so upali, da bodo v Beogradu dobili izjave, ki bi mogle ugodno vplivali na potek sodne razprave, ki bo dne 12. t. m. ob 9. uri na sobi št. 15, so precej razočarani. Nekateri pravijo, da bi bili dobro opravili, ako bi bil šel iz Maribora z njimi znani vplivni gospod, ki je že tolikokrat dajal pekovskim mojstrom dobre' nasvete in zagotovila. Nek kaznjenec je te dni pobegnil od dela na polju, ki je bil obsojen na 3 in pol leta robije. — 1 rav tako je pred kratkim pobegnil nek 26 letni mladenič, ki bi moral še odsedeti 2 meseca kazni. Ukradel je med potjo kolo in se odpeljal proti domu. Oče pa ga je še ponoči sam prignal nazaj v jetnišnico. Pri delu se je ponesrečil 2h letni Stanko Kramberger, delavec v tukajšnji delavnici drž. žel. Po nesrečnem naključju mu je padel na desno nogo kos železa in je moral iskati zdravniško pomoč v tukajšnji splošni bolnišnici. Onemogel je 65 letni gonjač živine Vincenc Duh s Pobrežja in se zgrudil na Aleksandrovi cesti. Reševalci so mu nudili prvo pomoč in ga odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Konec tedna v Naribdnem gledališču. — V soboto, 9. t. m. se ponovi Maksima Gorke-Ra slovita dramska slika »Na dnu« (red A). V nedeljo, 10. t. m. pop. bo — zadnjič kot popoldanska predstava okoličanom na ljubo — znamenita Rostandova heroična komedija »Cy-rano de Bergerac«, zvečer pa (prvič po znižanih cenah) zelo ustPela in prav zabavna Seneciceva tragikomedija »Nenavaden človek«. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svoj-cerrr vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo dne 10. novembra t. 1. .g. dr. Pogruic Stanko, Maribor, Tyrševa ul. št. 14, I. nadstr. Naznanjam ceni. občinstvu, da sem otvorila trgovino z mešanim blagom v Ljubljanski ulici št. 37. Za obilen obisk se priporoča — Penič Marija. Obvezniki pomožne vojske se morajo javiti! V pomožno vojsko državne obrambe spadajo po Uredbi o pomožni vojski in državni obrambi z izjemo obveznikov vojaške sale, vsi moški jugoslovanski državljani od dovršenega 16. leta (rojeni v 1. 1923. in starejši do vstopa v kader), visi, ;ki iso rojeni v 1. 1889. dio 1870. (umski delavci) oziroma do 1. 1875. telesni delavci), razen teh tudi vsi oni, ki so stalno in zalčasno nesposobni in vsi oni vojaški obvezniki (tudi rezervni oficirji, podoficirji, vojaški uradniki), ki so ali pa bodo oproščeni vpoklica k vojaškim ediniicam v 'mirnem, pripravljalnem in vojnem stanju. Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Mariboru dostavlja vsem obveznikom pomožne vojske tiskane pozive, ki jih mora vsak ob prejemu izpolniti točno in čitljivo ter takoj vrniti zaščitnemu uraidu mestnega poglavarstva v Mariboru, Rotovški trg 9, pritličje, levo, sobai št. 1 v svrhio pregleda točnosti in popolnosti izpolnjenih podatkov. Vsem oseibam, ki imajo od pristojne oblasti (vojaške) rešenje, da so v mirnem, pripravljalnem in vojnem stanju potrebni v podjetjih, ki delajo za državno obrambo, ni treba izpolniti predpisane prijave, če ibi jo slučajno preiele, vendar pa jo mora vrniti. Kdor bi ne prejel poziva, a spada v pomožno vojsko, se mora, če ima v Mariboru domovinsko pravico, ali fciva v Mariboru že vsaj 3 mesece, kljub temu brezpogojno oglasiti v zaščitnem uradu in tam podati potrebne podatke. Osebe starejše od izpolnjenih 70 let (umski delavci), oziroma od izpolnjenih 60. let (telesni delavci) se lahko javijo na lastno željo kot prostovoljci pomožne vojske. Osebe, ki se ne bi javile zaščitnemu uradu, ako ne bi sprejele pozive, z namenom, da se odtegnejo uvrstitvi v pomožno vojsko državne obrambe ali, ki bi dajale napačne podatke ustno ali pismeno na poziv, zapadejo kaizni po čl. 82 Uredbe o pomožni vojski državne obrambe z zaporno kaznijo do 2 let in denarno gloibo 5000 din. Poudarjamo, da služba v pomožni vojski nikakor ni identična s službo v pasivni zaščiti, v obrarrfbi pred letalskimi napadi in da razporeditev v pasivno zašičitni službi ne opravičuje nikogar, da bi se zaradi tega ne iziglasil in ne mogel uvrstiti v pomožno vojsko državne obrambe. — Mestno poglavarstvo. (Slično velja tudi za vse ostale kraje v državi.) Zaradi razširjenja letakov je bil pri tukajšnjem sodišču obsojen na 3 mesece zapora in 300 din globe 21 letni tkalec Franc Belak s Pobrežja. Originalni rusko-sovjetski film »Volga Volga«, v katerem sodeluje 400 najboljših ruskih godbenikov, plesalk in plesalcev, Predvaja te dni kino »Esplanade«. Ljudska univerza. Dne 8. novembra predava prof. V, Pestevšek o predmetu »Z jadranske obale na vrhove Durmitorja«. CELJE Logika podjetja žlahtnih kovin. Pred 14. leti rojeno podjetje je takrat vsled malega padca tržnih cen svojemu zaposlenemu delavstvu dalo sledečo pisemsko nagrado: »Gospod N. N. Z ozirom na sedanje tržne in produkcijske razmere primorani smo znižati Vam Vaše mezdne prejemke za din 2 na uro tako, da prejemate odi 6. t. m. naprej din 8 na uro. Temu primerno znižale se bodo tudi vse even-tuelne akordne cene. Blagovolite vzeti to na znanje.« — Po tolikem času in v največji draginji je imelo isto podjetje smisel povišati' svojemu delavstvu mezdo za celih din 1 na uro. O tem naj razmišlja zaposleno delavstvo. Kolikor moči toliko uspehov! SENOVO PRI RAJHENBURGU Naši diletantje so nas presenetili. Dramski odseik naše »Vzajemnosti« je v nedeljo, dne 3. novembra t. 1. uprizoril burko v 3 dejanjih »Nedolžni lahkolživec«. Vsi igralci so svoje vloge nad vse pričakovanje dobro rešili. Igrai je nudila gledalcem mnogo zdravega humorja in smeha. Gledalci so prav zadovoljni odhajali iiz dvorane in še po par dneh smo slišali njihovo pohvalo na račun požrtvovalnih igralcev, ki poleg svoje težke službe in v tako kratkem času spravijo na .oder igro, kot je bila ta. — Splošna želja je, da bi- se igra ponovila.. Pri tej priliki se moramo vsem obiskovalcem toplo zahvaliti za udeležbo, kakor tudi par nameščencem in obrtnikom, katere večkrat vidimo na naših prireditvah. Žal pa večine nameščencev in učiteljev ne vidimo na naših prireditvah, kakor ,si tudi precej obrtnikov ne vzame časa, da bi podprlo to edino društvo, ki še dela na kulturnem področju. Dobro si bo seveda tudi te zapomniti. Torej še enkrat vsem igralcem in obiskovalcem hvala! Naš zvesti ia požrtvovalni sodelavec, igralec s. Franci Kmetec odhaja v soboto, dne 9. t. m. k vojakom, ker mora odslužiti svoj kadrovski rok. Zelo težko ga bomo ta čas pogrešali, pa se mu ob tej ipritliiki toplo zahvaljujemo za sodelovanje in mu želimo, da ibi po odsluženju svoje dolžnosti zopet prišel v našo sredino ter mu kličemo, ostani zdrav in na svidenje! Knjižnica »Vzajemnosti« se nahaja sedaj v trgovini s. J. Korinška, kjer ljubitelji lepega čtiva lahko vsaik čas dobijo .knjige proti mali izposojnini. Stodrugi in prijatelji, posegajte po knjigah. —- Drulžnost! Odbor. JESENICE Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Melodija noči« z B. Giglijem v glavni vlogi. Med dodatki tudi vojni tednik. — Sledi velefilm »Usoda v gorah«. POSLEDNJE VESTI 86,000 ton ladjevja — cel konvoj — so potopile nemške pomorske sile nekje sredi Atlantika. O tem pišejo angleški in ameriški listi in so zaprepaščeni. (DNiB.) Nemško vojno poročilo: V noči na 8. november so nemška letala napadala London in druga mesta. Povsod so bombe povzročile silno razdejanje. Uničenih je bilo na tleh mnogo sovražnih letal. Na Temzi je bilo potopljenih več ladij. Nad Londonom so bila nemška letala nepretrgoma 14 ur. 3 nemška letala pogrešajo. — Angleži so z bombami povzročili požare v Rheinlandu. Metali so bombe na nek lazaret na Saškem, pa ga niso zadeli. Italijansko vojno poročilo: Operacije v Epi-ru se nadaljujejo. Ob Prespanskem jezeru (jugoslovanska meja) so izvedla italijanska letala bombne napade. Grška letala so napadla Valene. 4 igrška letala so bila sestreljena. — Angleška letala so napadla Brindisi. Bombe 810 poškodovale vodovod, del proge in neko hišo. — V Afriki so Italijani napadli puščavo Sivo. Angleško vojno poročilo: V noči na 8. novembra so angleška letala metala bombe na Kruppove tovarne, na Berlin, zlasti na Span-dau, Hamburg, Diisseldorf, Sachsenberg, Duti-kerque ob Kanalu in na pristanišča v strugi reke Rena. 7 nemških in 5 angleških letal je bilo sestreljenih. — An.gleška letala so bombardirala ladjedelnico v Brindisiju v južni Italiji in železnico, v Albaniji na Valono. Vsa letala so se vrnila. Angleška letala stalno patruljirajo nad Solunom in Atenami. Grško vojno poročilo: Na vsej fronti artilie-rijski dvoboj. Grški topovi so razbili več novih italijanskih tankov. — Angleška letala bombardirajo italijanske postojanke in zaledje. — V Egiptu se snuje grška divizija iz 'tamkaj živečih Grkov. Irska ne da oforiSč Angliji, je izjavil de Valera po poročilu DNB. Velike slavnosti so bile v Moskvi dne 7. t. m., na dan proslave ruske revolucije. Parado vojske je gledal maršal Timošenko in ostali sovjetski .odličniki. Pehota je nastopila z nove vrste orožjem, AngleSki veleposlanik v Madridu in general Franco sta se sestala najbrž zaradi Tangerja. Most, ki je stal 6 milijonov dolarjev in je bil šele dograjen, je počil v nekem krajin v Zedinjenih državah. • Beograjski župan in minister trgovine odpotujeta v Budimpešto na obisk. Madžarski listi pišejo pri tej priliki o prisrčnih odnošajih med obema državama. Z Romunija bomo imeli gospodarska pogajanja, ker se je v Romuniji sedaj marsikaj spre* menilo. Vreme. Ohladilo se bo in na zahodu zbolj- Iz čeflb« Prstne odtise v legitimacije! Protekloratna vlada Češke je odredila, da mora imeti vsak občan, star nad 15 let, državljansko legitimacijo s sliko. Vsak, kdor je nima, si jo mora v nai/krajši dobi .osiknbeti, ker bodo varnostni organi strogo pazili in se bo moral vsakdo legitimirati. Končno se pozivajo vsi občani z legitimacijami, da se javijo na policiji svojega bivališča, kjer jim bodo odvzeli odtis palca v posebni rubriki^ na tretji strani legitimacije. Odpoved iz učnega razmerja vajencu se more izvršiti le z odobritvijo Urada dela. — V tem oziru ni .med vajenci in ostalimi delavci, ki že imajo svojo kvalifikacijo, nobene razlike. V Pragi so priredili v operi koncert na čast dr. Golbbelsu. Igrala je nemška filharmonija. Navzoča. sta bila dr. Hacha in v. Neurath. iz SlnaSke Slovaško slivovko bodo začeli te dni žgati. Časopisi pravijo, da se prijateljem te slovaške pijače ni treba bati, da bi je umanjkalo, ker so si tovarnarji naročili slive iz drugih krajev, kjer jih je bilo dosti, tudi iž Bosne. Novo banko v Bratislavi sta ustanovila »Kreditanstalt« na Dunaju in »Union banka« v Pragi z delniško glavnico 50 milijonov Ks in rezervo 10 milijonov Ks. tre bodi z naročnino v zaostODka! LAŠKO Zakaj lačna vrana sito pita? Večkrat opazujemo po ulicah težke kmetske vozove, naložene s senom, ki ga prevzemajo veletrgovci milijonarji in ga stiskajo v bale, nato pa za 40 odst. dražje prodajajo dalje. Isto je tudi pri jabolkih, drvih, železniških pragih itd. Zakaj država ne prevzema blaga naravnost od kmetov brez posredovalcev trgovskih milijonarjev, ki iščejo povsod samo mastne dobičke, kmet pa dobi le produkcijsko ceno. Napram tem naj bi bili Ikmetje v cenah bolj strogi, kot pa da delavcem in nameščencem diktirajo ceno za liter mleka din 2.50. »1 ■ •, s * ,. Odkod nenadoma ta pojav? Nekatere dame iz Laškega imajo zadnje čase navado ali morda navdušenje, da na ulicah prav glasno razpravljajo v tujem jeziku isi^.. * čeprav so vse trdne Slovenke. Odkod nenadoma ta pojav, ne vemo. *_ i*. . r. . v Na naslov »Radtathenne«, občine in »Koto«. Uprava »iRadiothemne« ima nad rudniško progo nasproti kopališča gozdno letoviško pot, katero pa uporabljajo mnogi delavci, bivajoči v bližini. Radi deževja je plaz na razdalji 2 m pot uničil in prosimo upravo terme, da pot čim prej popravi, Prav tako je plaz poškodoval letoviško pot pod vrtom fotografa g. Uršiča, kjer se je zrušil tudi podporni zid. — Občina in »Koto« naj oskrbita takojšnje popravilo. Odšel je objektiven mož. Na Zidani most je bil pred kratkim premeščen orožni&ki narednik g. Roman Dežutelj, ki je bU v Laškem 4 leta. V službi je bil strogo objektiven in se je zlasti zanimal tudi za izvajanje socialnih zakonov po obratih. Boj z draginjo Dejstva, o katerih fe vredno razmišljati. Draginja je kakor zmaj s sedmimi glavami, ako ii odsekaš eno, ii zrasteta dve novi, — Draginji ne gre samo sekati glavo, ampak jo je treba uničiti v vsej nieni bohotnosti, i . V* Mesarji, ki dražje kupujejo kot prodajajo. Kadar govori človek o draginji, vedno misli na trgovca, na obrtnika, na branjevca, t. j na tistega, od katerega kupuije, ker z drugim ne pride v dotiko, zlasti ne z onim, ki prodaja blago trgovcu, branjevcu itd. Brez dvoma je v trgovini mnogo nereelnih ljudi, ki bi radi hitro obogateli in če bi stotine drugih zaradi tega trpelo pomanjkanje in glad. Imamo pa tudi slučaje, ko trgovca in obrtnika ne zadene nobena krivda zaradi draginje. In v najnovejšem času, ko imamo že tudi kupico naredb o pobijanju draginje, se dogaja tudi to, kar se poprej ni nikdar dogajalo, da bi namreč bil kdo prisiljen prodajati — v izgubo. Iz Zagorja nam poročajo — ne morda mesarji, ampak konzumenti — da je cena mrtvi teži vola, ki ga mesar kupi od kmeta, din 17 za kg. K tej ceni je treba pribiti 6.2 odst. davek na poslovni promet, potem klavnino in občinske takse v skupnem znesku din 1.06. Ako bi sedaj k tej ceni pribili samo še 15 odstotkov za režijo, bi dobili pravo ceno, po kateri bi morali mesarji prodajati meso, da ga ne bi prodajali v izguba. Cena volovskemu mesu je pa maksimirana na din 16, Mesarji so se zaradi tega pritožili na upravno oblast, , i _.u Mleko se je podražilo. Ako se vse draži, se draži tudi mleko. Zakaj in za koliko, to je skrivnost dražiteljev. V nekaterih vaseh vabijo kmete na posvete in organizirajo draginjo kar očitno. Mleko, ki je stalo lani din 1.50 do din 2, si je sedaj usodila prodajati neka kmetica na mariborskem trgu po din 5. Najbrž je to posledica čitanja beograjske »Politike« po naših vaseh, kjer jo berejo od vojakov došli sinovi svojim staršem. Kajti v »Politiki« smo čitali, da je cena mleku poskočila na din 5, Sedaj pa poglejmo, ali je taka podražitev upravičena? Lani je bilo pomanjkanje sena. . . Seno je stalo din 180 stot. Mleko je bilo tedaj ščin. Maksimiranje pa ne samo za trgovino in ipet staroupokojenci. Saj je znano, da upokojenci niso dobili nobenega povišanja, delavci na železnici samo do 2 dinarja na dan in nameščenci kakšnih din 100 na mesec. Tu je treba napraviti red! Maksimirati je treba cene in odrediti prisilno oddajo. Ne pomaga nič, ako se vodi boj proti draginji na ta način, da se odrejajo maksimalne cene samo za koncesijonirano trgovino in o-brt. Ako hočemo draginjo preprečiti, potem je treiba vse gospodarstvo postaviti pod nadzorstvo. Nikakor ne gre, da bi v boju proti dragi-nji igrali vlogo kakšni politični momenti. Draginja prizadene konzumenta. Konzument je tisti, ki mora življenjske potrebščine kupovati, ker jih sam ne^ pridela. Predvsem gre za konzumenta delavca in nameščenca ter u-pokoienca in za njih družine. Ti konzujrignti so najbolj zainteresirani na tem, da imajo pc ceni kruh in ostale poljske pridelke. Kakor hitro pa temu pritrdinr.o, moramo reči, da je treba nadzorstvo nad cenami raztegniti na vse kmečke orideike, brez izjeme. Pri drvih smo videli, kam vodi reguliranje cen drvam pri trgovcih. Diva niso smela biti craž-ja, kot din 520 za klaltro. To ie veljalo za trgovce, posestniki pa so jih lahko prodajali po kolikor so jih hoteli. In posledica? Maribor-ska mestna občina ie sadni sama kupila drva po din 600 do 650 za klattro! Tako je tudi z drugimi predmeti prehrane, ki prihajajo s kmetov. Stalno čujemo, da te kmet v zadnjih letih dobival malo za svoje pridelke in da ie čas, da si vsaj sedaj nekoliko pomore. Prav! Toda na čigav račun naj sa pomore? Na račun konzumenta, ki sam mč n us! Ne, v neurejenih razmerah ne more nihče misliti na sanacijo svojega položaja, ampak samo na to, da svoj položaj vzdrži, da fe mu ne poslabša bolj, kot pa je bilo to v rednih razmerah, pred vojno v Evropi. Vse ostalo ,'e treba prepustiti bodočnosti, ko bo treba v miru urediti nov naičin gospodarstva na svetu. Zato zahtevamo: Maksimiranje cen za vse življenjske potrebščine in vse ostalo, kar bi utegnilo vplivati na cene življenjskih potreb- Ranta*., ki fe izšel i/100.000 ica/adiU - naš mvl fiacUisteU! V prihodnji številki bomo začeli priobčevati krasen roman poznanega holandskega pisatelja sodruga A. M. de Jonga »Otroška leta Mereyntjeja Geysena«, ČUDEN CERKOVNIK Na resnično mojsterski način slika pisatelj duševni obraz malega dečka. Roman je prežet neskončne ljubezni in je poln globokega razumevanja za otroke, kakršno naj bi imeli vsi starši in vzgojitelji mladine. Omenimo naj tudi, da je bil pred leti po tem romanu napravljen film, ki je dosegel ogromen uspeh in ga smatrajo za najboljši holandski Ulm, ki je prejel tudi prvo nagrado holandske kulturne filmske centrale. Prevod romana bomo priobčili z osebnim dovoljenjem Pisatelja, ki je bil pred zasedbo< Holandske med drugim tudi glavni urednik kulturne priloge in podlistka pri socialno demokratičnem glavnem glasilu »Het Volk« v Amsterdamu. Pred leti smo že objavili roman istega pisatelja »Otroška leta Mereyntjeja Geysena« »Izdaja«, katerega so naši čitatelji z velikim zanimanjem čitali in so zlasti ženske in mladina težko čakali, da je prispela »Delavska Politika« na dom. Našim naročnikom priporočamo, naj opozore na tu naš novi roman svoje znance in znanke in naj jih pridobe, da bodo takoj naročili »Delavsko Politiko«, da bodo na ta način dobili roman že takoj od prve številke dalje. Kdor bo prepozno naročil, ne bo več mogel dobiti tistih številk lista, ki bodo med tem že izšle. Japonci izoraznujeio vso luino Kitajsko Japonci se umikajo in računajo, da se bo Kitajska udala Japonske čete se še neprestano umikajo iz južne Kitajske. Kitajci jih zasledujejo in jim prizadevajo velike izgube. Zlasti so zajeli doslej mnogo vojnega materij ala. Kitajske čete se bližajo mestu Kantonu in so ponekod že dosegle morsko obalo. V nasprotju s. temi dejstvi pa zelo začudi pisanje japonskega časopisja, ki pravi, da vlada v Čunkingu uvideva nesmiselnost nadaljnjega boja in da bo v kratkem prišlo do sporazuma med Can-kajšekom in japonsko vlado. Po pisanju japonskega časopisja so~ deč, je japonska vlada že pustila pasti marijonetno vlado Vaneingveja, na katero je polagala toliko upanja. Čankajšek se pa o teh japonskih napovedih še ni mogel .izjaviti. po din 1.50 do din 2. Letos je seno po din 90 do din 100 za 100 kg, mleko pa stane din 2.50 in ako bi ne bil na mariborskem trgu posegel vmes poli-caj, bi se bilo prodajalo tudi po din 5. Zakaj? Krave žro cenejše seno in vendar. »Gospodar mi noče zvišati plače, pa moram vsaj pri mleku zaslužiti.« Te dni nam je pravil upokojeni železničar o svoji mlekarici, ki mul niosi mleko že leta in leta. Lami ga je dobival po din 1.50, sedaj ga miu je podražila na din 2.50, Mlekarica je vi-ničarka iz okolice. Ko jo ie vprašal, zakaj mu je podražila mleko, je rekla: »Vse je postalo dr,ago.Za vse kar kupim, moram plačati mnogo več, kot nekoč poprej. Gospodar, kateremu delamo, pa noče o kakšnem povišanju naših mezd niti slišati. Kaj nam preostane dru« gega, kot da zvišamo ceno mleku, da si vsaj nekoliko pomagamo.« — Ako premislimo, ima viničarka prav. Kaj pa nai rečeta na to delavec in nameščenec? Navedli smo dva slučaja, ki kažeta vso nev-zdrEnc®t ^olclžaja, v Ikaterega smo zabredli vsled neprestano naraščajoče draginje. Delavec in nameščenec se dušita v valovih draginje, ki jima plusikaio čez glavo. Zlasti sta prizadeta delavec in uslužbenec v državni službi, najbolj pa seveda upokojenci in med temi zo- obrt, ampak tudi za kmetaF Tako maksimiranje ni naperjeno proti nikomur, tudi ne proti kmetu, kak ir se hoče iz političnih razlogov .kmetu dopovedati. Važno je maksimiranje cen kmečkim produktom tudi zardi tega, ker bo sicer raja kmečkih delavcev in viničarjev prva, ki bo propadla, ker mora vse kupovati od kmetov, ali pa si z delom zaslužiti. Veliki kmetje, ki rabiio delovno silo, pa nočejo delavcu nič več plačati. Razen maksimiranja cen je treba določiti tudi minimalne zasluiike za poljedelsko delavstvo. Potem se ne 'bo dogajalo, da bodo morali mesarji prodajati meso ceneje, kot pa ga kupujejo, da bodo trgovci .s kurivom morali iskati drva po maksimalni ceni, ker jih ni dobiti in ne bo treba, da bi se viničarke izgovarjale, da morajo podražiti mleko, ker jim gospodar noče primakniti k zaslužku. Kajti, ako bo ostalo tako, kot je sedaj, potem bo nekega dne trgovina in obrt nehala preskrbovati prebivalstvo. Nastalo bo pomanjkanje živeža. Razbohotila se ibo trgovina brez posredovalca, toda tudi brez nadzorstva, po oderuških cenah, katere bo plačeval nesrečni konzument, ako bo hotel imeti krompir, mleko ali maslo. Čas je, da se današnjim razmeram napravi konec! Rooseveltova zmaga Toliko volilcev še ni šlo na Po preštetju vseh glasov je glasovalo za Roosevelta 25,694.747, Willkieja pa 21,427.832 volilcev. Ker je uveden večinski proporc, odpade na Roosevelta 467 volilnih mož, na Willkieja pa 63. Poraženi Willkie je čestital Rooseveltu. V svojem govoru pa je rekel, da dokazuje izid volitev življenjsko silo demokratičnih načel. Pri volitvah je bil izvoljen tudi en delavski kandidat. NemtIJa In Itallia o ameriških volitvah Nemški in italijanski tisk smatrata, da so volitve predsednika Zedinjenih držav le notranja stvar zvezne države, ker sta se oba kandidata odrekla vme- volišče v Zedinjenih državah. šavanju v evropsko vojno in oba zagotavljata podporo Angliji. Po mnenju tega tiska so bile volitve bolj borba med trusti, ki se poganjajo za večji politični vpliv. Japonci tolmačijo izid volitev v Zedinjenih državah tako, da je treba računati z vojno na Tihem oceanu. Ogromni vo(ni krediti Zedinjenih držav Nad 60 milijard dolarjev. Ameriški finančni minister Morgen-thau je izjavil, da bodo Zedinjene države morale imeti najmanj 60 do 6b milijard dolarjev za oborožitev in izvedbo obrambnih priprav. Za ta znesek se bo moral povečati dolg Zedinjenih držav. V Afriki bo|l man|Sega obsega Angleži javljajo zavzetje mesta Ga-labat ob abesinski meji in nadaljevanje napadov v okolici mesta Kasalle. Italijani poročajo, da so potopili neko angleško podmornico. Zanikajo pa, da bi bila potopljena neka italijanska podmornica v Gibraltarju in poškodovana neka vojna ladja. Nacionalna stranka v Južni Aijriki se je razcepila. Njen vodja Hertzog je odstopil. Hertzog je bil, kakor znano, pnoti vstopu Južne Afrike v vojno. Nova ogromna letala, tipa »Martin«, ki jih grade ameriške tvomice, bodo imela po 100 ton. Letalo bo preletelo 13,000 km brez pri stanka in bo moglo nositi 45 ton tovora. — Izdelujejo pa za Anglijo tudi že neka druga letala tipa »Douglas B 19«, ki tehtajo 70 ton in merijo čez krila 40 metrov, nosijo pa lahko 29 ton. Bencina lahko vzame:o s seboj za 100 ur. Posadka šteje 10 mož. Pogon oskrbujejo 4 dvocilinderski motorji, ki razvijajo 10.000 konjskih sil. TRŽIČ Strahotno blato po tržiških ulicah. Tujec, ki prispe z vlakom v Tržič, zagazi takoj s postaje v blato in se mui vdiraio čevlji do gležnjev. Taka je glavna mestna ulica vse od postaje do konca mesta. Drveči avtomobili blagoslavljajo z blatno ibrozgo, da je joj, Ker je cesta po končanih vodovnih delih vsa razkopana in ralzmočena od jesenskega deževja, si lahko mislimo, kako prijetno je hoditi po taki cesti. Razmočena ilovica je tako spolzka, da človek le s težavo lovi ravnotežje. Gospodje pravijo, da naj ljudje potrpe, ker bo cesta itaik kmalu tlakovana, Mi se čudimo, da je mogoče kaj takega trpeti. Tržič ima 3000 delavcev, ki vsak dan gazijo to neznosno blato, silno trpi šolska mladina, obrtniki, hišni posestniki, trgovci in drugi, ki -»i >; plačujejo visoike občinske doklade. : , *- v ■ 'a, ( n ii, -v. ■, ; . • * Delavci se pritožujejo, da se je silno podražila obutev, a ji večna brozga silno škoduje, dočim galoš sploh ne dobe po trgovinah, ker jih ni. Zakaj gospodje ne morejo izboljšati naših cest, ne vemo. Kamnolomov je okroig mesta dovolj. — Obupna je tudi Cerkvena ulica - -X --, fj. «» ■; a. .. r-. u - Koliko časa bo še trajalo to stanje in kaj mislijo na občini ukreniti na večne pritožbe občanov in davkoplačevalcev? KULTURNI PREGLED NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sheriff: »Konec poti« V vrsti vojnih dram, ki jih je nastalo obilo v dobi po svetovni vojni, je Sheriffova drama morda oblikovno naipreprostejša, a porazna v svoji elementarni neposrednosti. Strahotno jasen realizem, ki sega na mejo onostranstva, Preveva to duševno dramo, kf slika vojaško dolžnost v vseh barvali in odtenkih, od zanosa, zvestobe in junaštva do strahopetnosti, nevolje in obupa, v katerem utonejo utrujeni ljudje. Brez vsakega pridiganja iri razglabljanja, ne da bi izrekel le eno samo besedo proti vojni, zapusti Sheriff v poslušalcih neizbrisen vtis o porazu človeškega dostojanstva in junaštva, ki podleže vojni zveri. Skrbinškova dramska šola, ki je nastopila s-to dramo, je dosegla popoln, celo izreden uspeh. Ti mladi ljudje, katerim je skupni cilj posvetiti se gledališču, so dokazali vsi globoko odersko resnobo in voljo do ustvarjanja, večina izmed njih pa celo bogate izraževaine sile, ki dajo najlepše poroštvo za razvoj slovenske gledališke umetnosti. Kljub nekaterim začetniškim hibam in negotovostim so delo izčrpali do strahotne resničnosti in iga prikazali z. ’ živo in mestoma porazno realistiko. Preobilica mladosti, zanosa, moči in volje do oderske-ga ustvarjanja na eni ter pomanjkanje oderske rutine na drugi strani je celo povzročilo, da je bila večkrat prekoračena meja oderskega izražanja in je nasilna snov ušla preko umetniške dopustnosti. Posebno se je to čutilo pri glavni oderski osebi, Stanhope-ju, ki ga je z neposredno umetniško silo podal g. Joško Lu-keš in dokazal, da so v njem globoke in močne oderske sposobnosti, ki rabijo samo še zunanje tehnike in rutine. Mirno In prepričevalni ie bil izdelan lik Osborna, ki ga je podal g-Stane Ledinek tako dovršeno, da bi bil v čast tudi poklicnemu igralcu. G. Maks Planinc je poudaril izredno posrečeno in uravnovešeno Trotterja, z močno tipiko je izrazil g. Franjo Kumer Hibberta. Raleigh g. Borisa Brunčka je osvajal z zanosom in čustvenostjo, pa tudi njegov zlom je bil močan in verjeten. Učinkovit in krepak je bil nemški vojak g. Milana Venišnika. G. Jože Babič s svojim polkovnikom sicer ni dosegel tiste višine, ki jo je pokazal v Cyranu s svojini menihom, a je bil' prav krepka oderska figura. G. Danilo Turk je’ že pri vseh nastopih v gledališču dokazal, da ima močna izrazna sredstva, ki jih pa se ne zna dovolj previdno uporabljati; zato je bil tudi njegov narednik dober vojaški tip, le malo prehrupen. MaSon g. Božo Podkrajška ie posrečeno poudaril nasprotno, lahkotno človeško1 plat dogajanja. Hardy g. Silvo Kagerja je dobro izpopolnil celoto. — V celoti je bila Predstava v čast igralcem in režiserju g. Vladimirju' Skrbinšku. Dobro oporo ie imela predstava v' posrečeni, realistični sceni podzemeljskega kritja, ki jo je zasnoval g. inž. M. Hlad. — S- Delavski pravni,svetovalec Podpora rentnik« (Slov. Konjice) Vprašanje: Kam bi se obrnil kot invalid SUZORja za draginjsike doklade ali nabavni prispevek, ker me rastoča draginja vedno bolj pritiska in še Siena mi je obolela? Odgovor: Zakon o zavarovanju delavcev ne predvideva nikakih draginjskih doklad ali nabavnega prispevka za rentnike. Lahko pa poskusite vložiti poisebno prošnjo na ravnateljstvo, da Vam z ozirom na Vaše obupne razmere nakažejo ikak izredni prispevek. Če bo kaj uspeha, ne vemo. Bolezenski teden (Sv. Pavel v Savinjski dolini) Vprašanje: Kolikokrat na leto mi mora podjetnik plačati tedenske bolniške šihtc, če večkrat bolujem? Odgovor: Zakon o obrtih v § 219 teh bolniških šihtov ne omejuje za delavce in morate vsled tega dobiti v slučaju ponovnega obolenja ravno tako plačano mezdo do enega tedna, kakor ob prvem obolenju, če ste bili med tem vsaj 14 dni zopet na delu. — Glede postopanja z Vašo soroAnico-služkinjo pa zaerjkrat žal aMiHMiiiHiiiini!iiiiiiiiii!i!!ii'iiiiiiiiiriiii!iiniiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!»iiiiiiii^ 3:5 sfF 1 Zvočni kino Pobrežje | 9. in 10. novembra prekrasni film »Roman župnika" ^!!l!!!illl!!l'HIIIIII!li!i!!;'l|j!!!il!l!l!S!!ll!!i!!llii!!!!llll'!!l!!i!i!l!l!!!!l!l!iilli!l!ll!!ll!!llilillllit ne moremo pisati, ker ni nobene priče, in bi nas lahko dotična zdravnikova soproga sicer tožila, mi pa bi ne mogli izvesti dokaza ref nice vsled pomanjkanja prič. Zlorabljanje služ' kinj na tak način je res vsega obsojanja vre