Razvoj in rast Vsak zafietek (in konec) gledamo skozi časovno dtmen-zijo Ta teCe v svojo (nes)končnost, kl jo filovek zaokrozuje v dolofiena časovna obdobja. Poskušamo sl odgovorlti na vprašania, kaj je za nami in kaj naj bi bilo pred nami. Tu pa nismo pomembnl le sami. temveč lo Kar nas obdaja in nam zagotavija obstoj. i USTANAVLJANJE1N ORGANIZIRANJE 1947-1964 Povojni Tazvoj industri)ske dejavnosU v Jugoalavijl in Slovenijf temelji na osnovah, ki so ostale \z predvojnega in vojnega fiasa Za razvoi posameznih dejavnosti služijo naeionallzirane obrtne In Industrijske dolavnice. Sam raz-mah posamezne panoge ali dejavnosti je odvisen od polreb in določenih prednosti, ki |ih imajo panoge za razvoj industrije in gospodarstva. Posamezne enote in podjetja se ustanavljajo in organizacijsko 2aokrožujejo. 1947 februar - Odlofiba OLO Kranj o ustanovitvi Morv tainega podjetia Toplovod s sedežem v Kranju. 1947 november - Odločba vlade LRS, s katero postane Toplovod podjelje republifikega pomena. 1948 - K Toplovodu se priključi 6 manjših podjeilj. 1948 maj - Sedež podjetja se preseli iz Kranja v Ljub-Ijano. 1949junij - Ministrstvo za industrijo ustanovi podjetje Eleklrosignal Iz podjetja Telprom in montazne dejavnosti Etpktrotehne, 1949 september - Ustanovtjena vajenižka Sola instala-cijske stroke v Kranju. 1950 jutij - Izvoljen prvi delavski svet. 1961 - Minisustvo 2agradnje prikljufitToplovodu Elektro- obrat s 25 delavcl, 1954 - Ustanovljcna profektlrnicJ v Ljubljanl. 1960 - V Toplovodu se oblikuje zaokrožena podoba štirih ekonomskih enot. 1963 april - Združitev Toplovoda in Elekirosignala v novo podjetje Toplovod - Elektrosignal. 1964 januar - Preimenovanfe podjetjav INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE - IMP. • POVEZOVANJElNŠiRITEV 1965-1978 Uatanovitev projektirnica, kl poleg projektiranja opravlj« tudi razvojno razlskovalno funkcljo, ter izpopolnjevanje strokovnjakov v švici, Avstriji in NemČi|i, pomeni pripravo za vključevanje v mednarodno delitev dela. V začetku 60-tih let se IMP vktjuči v investicijska dela v tujini. Začenja kot podizvajalec del znanih tujih montaznih podjetij. Kas-neje prevzema samostojna dela v okviru večjih investicij-skih det. Sedemdeseta leta pomenijo čas ustavnih sprememb fn sprejetja zakona o zdruzenem delu Na podfagl teh temelj-nih dokumentov naše družbe prihaja do povezovanja organizaclj združenega dela v zaokrozene celote, tako v ekonomskem kot proizvodnem smtslu. V te procese je vključen tudi IMP kot nosilec montažne dejavnostl v Slove-ni|l. 1965 - Uatanovljena sluzba za uvoz, izvoz in dela v lujint, Iz katere se kasneje razvije IMP Inženiring. 1965 avgust - Priključilev Agroservisa. IMP preseli v Ivančno gorico livarno \z Ljubljane Trata). 1970 - Organizlranih 10 delovnih skupln za dela v tujini. 1973 marec - Prikljuiltev Simplexa \z Idrije (danasnji IMP TIO). 1973 julij - Podpisan sporazum o združitvi 8 TOZD in delovne skupnosti v delovno organizacijo IMP. 1975 - Nadaljnje pripojttve: Strojno kovinsko podjetje SKIP Ljubljana Blisk, Murska Sobota Elektrokovinar, Ptuj združitev Elektrodvigala in Dvigalotehne ter pripojitev - danaSnje IMP Dvlgalo. 1975 - Nova tovorna Stlkalne opreme v SJovenskih Konjicah. t975 - Prevzem del na dveh tovarnah papirja v fraku (prodor v tretji svet). 1977 - februar - Pripojitev elektro in kovinske fndu-strlje Panonija Murska Sobota. 1978 januar - IMP se preoblikuje v sesiavljeno organi-zacljo zdruzenega deia in delno spremeni ime v INDU-STRIJSKA MONTAZNA PODJfcTJA - IMP. SO2D ima 7 delovnih organizacij, delovno skupnost in Interno banko. 1978 novamber - Pripojitev Klima Celje KAKOVOSTIN CELOVITOST 1979-1987 Uveljavitev na zunanjih trgth, predvsem v dežetah tret-Jega sveta in zaCetki preustroja domačega gospodarstva. narekujejo ustrezno prilagajanje. Takšen prislop pomeni tehnoloSko In razvojno posodabljanje. Gre za prehod, ko pridoblvajo prevladujočo vlogo informacije, znanje, kako vost in servis. Odločilno vlogo pri tem opravlja trg, kl zahteva celovlto ponudbo. TežiSče je v ponudbl celovlte storitve po alstemu »ključ v TOke- 1979 - Otvoritev novih obratov in lovarn IMP Ogrevanje vodovod Ljubljana, IMP Bllsk Murska Sobota, IMP Ovigalo Ljubliana, IMP Elektrokovlnar Ptuj, tMP Montaža Martbor in IMP TIO Idnja. 1961 ionuar - PrlkljuCi se Atchrom RuSe. 1981 - Otvoritev tovarne armatur IMP Livar v Ivanfini gorici in tovarne IMP TEN v Ljubljani. 1982 julij - Nova tovarna IMP ITAKV LJubl/anJ. 1983 januar - Ustanovitev IMP Marketlnga, 1984 oktober - Otvoritev tovarne IMP Alchrom v Rušah. 1986 - Začetek izvajanja srednjeročnega razvojnega plana '86-90 (večja tržna usmeritev, krepitev vloge delov-nlb organizacij). 1986 november - RazSiritev in modernizacija livarne sive In nodularne litine v Ivančni gorlci. 1987 - IMP Elektramonter nabavl sodobno merilno teh-niko. 1987 - Posodobitev in nabava opreme za klima labora-tortj. 1987 julii - Nova tovarna IMP Avtomatika v Ljubljani. 1987 - Stirideseta obletnlca ustanovitve IMP.