Rezultati gospodarjenja delovnih organizacij v Šiški za leto 1967 POGOJI gospodarjenja so se lani v naSih gospodarskih organizacijah mocno za-ostrili. Mnogi delovni kolek-tivi so se znasli pred vprasa-njem, kako nadaljevati zacr-tano pot v tezkih ekonom-skih razmerah, ki jih je na-rekovalo dosledno uveljavlja-nje gospodarske reforme. De-lovne organizacije v Siski so povecini koncale poslovno le-to 1967 dokaj ugodno. Bruto proizvodnja se je v celoti povecala za 9,3 %, ustvarjeni narodni dohodek pa za 3,5 %. Z uvedbo gospodarske refor-me so bile jasno izrazene tez-nje, da naj ostaja vecji del dohodka tam, kjer je ustvar-jen. 2elje po pravicnejsi raz-delitvi narodnega dohodka, ko naj bi bilo gospodarstvo udelezeno z vsaj 70 %, so ostale iluzija. Delez dohodka za gospodarske organizacije je bil v primerjavi z letom 1966 za 0,7% nizji in je zna-sal v celotni strukturi narodnega dohodka 65,6 %. Igra stevilk je vLasih prikrojena potrebam posameznih druz-beno-politiLnih skupnosti. Po podatkih iz gospodarstva pa ostane od sto v njem ustvar-jenih dinarjev v delovnih organizacijah 57 dinarjev. Vse kaze, da smo se dalec od 70 % udelezbe gospodarstva pri ustvarjenem narodnem dohodku, nove stopnje pri-spevkov, ki jih je dolocila za letos zveza, pa se bolj govo-re, da se oddaljujemo od na-cela, naj dohodek ostaja tam, kjer je ustvarjen. Lani so bi-li izjema le prispevki iz oseb-nih dohodkov za zdravstveno varstvo. Le-ti so bili nizji za 20 %, torej je nastalo zniza-nje tam, kjer je nas obcan najbolj obtutljiv. Uvedena participacija obcanov ni po-krila primanjkljaja pri pri-spevkih, zato bo treba v pri-hodnjih letih kriti nastalo zgubo z izrednimi prispevki, ki bodo znova bremenili osebne dohodke in sklade delovnih organizacij. Medtem ko so dotekala sredstva v ob-vezni rezervni sklad in sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij skladno z obsto-jecimi predpisi, so bile nase delovne organizacije prisilje-ne opraviti mnoge notranje prerazdelitve dohodka, ki jim je ostal. Lani so se zvisali neto osebni dohodki, in sicer za-radi nekaj nizjih prispevkov iz osebnih dohodkov. Dejan-sko izplacani osebni dohodki so bili za 12,9 % visji kot v letu 1966. Kot posledica ne-ugodne delitve narodnega dohodka se je absolutno zmanj-salo vlaganje v poslovne sklade nasih delovnih organizacij. Hkrati se je povecala amortizacija, tako da nase gospodarstvo kot celota ni nazadovalo pri ustvarjanju sredstev za enostavno in raz-sirjeno reprodukcijo. Skupaj je amortizacija z vlogami v poslovni sklad presegla vla-ganja v letu 1966 za 5,7 %. Predvidena in nato uzakonje-na obdavcitev izplacil iz skladov skupne porabe je po vzrocila, da so delovne organizacije namenile v te sklade kar za 38,7 % manj sredstev kot v letu 1966. Socasno je vecina organizacij povecala vlaganja v sklade neobvezne rezerve. Notranja delitev dohodka se je lani mocno spre-menila v skodo skladov. Le-ti so za 7,4 % nizji kot leta 1966. Izboljsano delitev na osebne dohodke in sklade imata samo obrt in gostin-stvo. NarasCanje nezaposlenosti je v nasi obcini najbolj pere-ce. Lani je bilo zaposlenih v gospodarstvu obdine 18.766 delavcev, Stevilo zaposlenih se je povecalo le za 180 oseb. Povecanje je tako skromno, da ne pokriva niti naravnega priliva delovne sile, se manj pa resuje nezaposlenost v ob-cini, ki se giblje v nasi obci-ni med 400 in 500 osebami. Fluktuacija zaposlenih se je znizala od 28 % na 19,7 °/o in bo gotovo vplivala na to, da se bodo zboljsali delovni uspehi. Lani je prenehalo de-lovno razmerje 3.626 osebam. Vecina delovnih razmerij je prenehala po sporazumu — 45,2 %, med drugimi vzroki so vidnejsi tile vzroki: samo-voljne prekinitve delovnih razmerij, odhod v JLA in od-povedi delavcev. Osebni dohodki na zaposle-nega v gospodarstvu obcine so se zvisali za 12,9 %, kar je nekaj nad povprecnim zvisa-njem dohodkov v Sloveniji. Ker pa so hkrati narasli ziv-ljenjski stroski za 8 %, so se realni osebni dohodki zvisali le za 4—5 %. Povprecni dohodki so znasali na zaposle-nega 964 novih dinarjev. Naj-nizji so bili v kmetijstvu — 777 novih dinarjev — in grad-benistvu — 824 novih dinarjev, najvisji pa v trgovini — 1.186 novih dinarjev. Nizje dohodke kot v letu 1966 so imele naslednje gospodarske organizacije: Sora, Torbica, Kmetijska zadruga, Ljubljana-transport in Galis. Za vec kot 30 % so povecali osebne dohodke v podjetjih: Iskra-naprave, Emba, Motel, Em-ba, tiskarna Slovenija, Elek-trovod, pleskarstvo Sloga, Olepsava in Mizarsko obrtno podjetje Siska. Dalec pa prednjaci Standard s 66-od-stotnim povecanjem osebnih dohodkov in najvisjim pov-precjem v obcini 1.627 novih dinarjev mesecnih osebnih dohodkov. Gibanje osebnih dohodkov je bilo lani bolj umirjeno, razlika med naj-nizjim in najvisjim mesec-nim izplacilom je znasala le 21,3 %, kar tudi dokazuje sta-bilizacijo gospodarstva. Po podatkih iz zakljucnih racunov se je vrednost na-bavljenih osnovnih sredstev zvisala za 13,3 %. Znaten del investicij pa Se ni aktiviran, ker so se v fazi gradnje in montaze. Kljub sorazmerno visokim investicijam se iz-trosenost osnovnih sredstev ni zmanjsala, marvec se je celo povecala od 46,3 % leta 1966 na 46,6% lani. Najvisji odstotek iztrosenosti delov- (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) nih priprav je v prometu — okoli 74,4 %, nato v industri-ji — 62,6 °/o, najnižji pa v tr-govini in obrti — okoili 38 °/o. Iztrošenost strojne opreme še vedno zelo hitro narašča. Našemu gospodarstvu kljub velikim vlaganjem ni uspelo zaustaviti stalnega narašča-nja iztrošenosti osnovnih sredstev. Skupne zaloge so v gospo-darstvu narasle za 9,2 %, hi-trost obračanja zalog se je sicer nekoliko povečala, ven-dar je še vedno zelo majhna. Struktura zalog se je v pri-merjavi s prejšnjimi leti močno spremenila. Še nada-lje se znižujejo zaloge nedo-končanega blaga, zaloge ma-teriala in drobnega inventar-ja stagnirajo, povečujejo pa se zaloge dokončanih izdel-kov in blaga v trgovinah. To potrjuje, da je dosežena sta-bilizacija na trgu in da se po-lagoma usklajuje proizvod-nja s potrošnjo. Ponudba na trgu je marsikje že večja od povpraševanja. Zaradi lažje nabave surovin se je skraj-šal rok trajanja zalog od 131 na 113 dni. Ceprav so se zmanjšale zaloge nedokonča-ne proizvodnje, je udeležba zalog še vedno previsoka, saj znaša 34 % vseh zalog. Stalno naraščanje obvezno-sti in terjatev do kupcev se nadaljuje še iz prejšnjih Iet. Razlika je samo v tem, da so lani hitreje naraščale terjat-ve do kupcev. Koeficienti ob-račanja plačilnih sredstev se niso bistveno spremenili. Na splošno velja, da so delovne organizacije naše občine slab-ši plačniki kot njihovi dolžni-ki. Vsekakor pa lahko ugoto-vimo, da se je poslabšala di-sciplina poravnavanja med-sebojnih obveznosti. Klirin-ško pobotanje ni prineslo pričakovanih rešitev, ker so pričele obveznosti ponovno naraščati. Kliring bo potreb-no dopolniti z novimi pred-pisi, ker v sedanji obliki da-je samo potuho gospodarski nedisciplini. Poslovni skladi gospodar-stva so se lani povečali za 44,7 % in so dosegli 689 mili-jonov novih dinarjev. Gospo-darske organizacije vedno bolj ustvarjajo lastna sred-stva, še vedno pa je nerešeno vprašanje obratnih sredstev, ki povečini naraščajo zaradi neplačanih terjatev. Razmer-ja med osnovnimi in obrat-nimi sredstvi se skorajda ni-so spremenila. Rentabilnost poslovanja v naših delovnih organizacijah upada, eden iz-med vzrokov za to je čedalje manjša konjunkturnost. Na-sproti 738 dinarjem, kolikor so ustvarile delovne organi-zacije na 1.000 dinarjev vlo-ženih sredstev v letu 1966, so letos ustvarile samo 593 di-narjev. še bolj pa se je zmanjšala akumulativnost: od 486 na 382 dinarjev narod-nega dohodka na 1.000 dinar-jev vloženih sredstev. V zunanji trgovini se je po-večal izvoz za 6,2 %, v indu-striji pa le za 3,3 %; na tem področju gospodarstva smo znatno zaostali za republi-škim povprečjem, ki znaša 12 %. Vprašanje izvoza inve-sticijske opreme je vedno bolj pereče. Zaradi domačih predpisov so naši proizvajal-ci opreme v neenakopravnem položaju, ker spada prodaja investicijske opreme na kre-dit v tujini že med dobre po-slovne običaje. Pomanjkanje lastnih sredstev in bančnih kreditov pa grozi, da bomo izgubili že osvojena tržišča, še več, pojavlja se vprašanje obstoja na domačem trgu, kjer dajejo tuji proizvajalci investicijske opreme ugod-nejše kreditne pogoje. Regio-nalna struktura izvoza lani ni bila ugodna za naše go-spodarstvo, ker se je močno povečal izvoz na nekonverti-bilna valutna področja v ško-do izvozu na konvertibilnih področjih. V celoti je bilo usmerjeno 61 % izvoza iz ob-čine na nekonvertibilno pod-ročje, kar je v obratnem raz-merju z republiško strukturo izvoza. Reformni procesi so naj-bolj prizadeli panogo indu-strije, zlasti pa proizvajalce investicijske opreme: Lito-stroj, Agrostroj. V tej pano-gi se je zmanjšalo število za-poslenih za 1,8 %. Produktiv-nost na zaposlenega se je po-večala samo za 0,3 %, ekono-mičnost in rentabilnost go-spodarjenja pa sta slabši kot leta 1966. Izgubo oziroma preplačilo osebnih dohodkov sta izka-zali le podjetji Torbica in Sora, obe zaradi nekajletne-ga slabega gospodarjenja. Zguba v prvem podjetju zna-ša 188.313, v drugem pa 567.809 novih dinarjev. Za celotno panogo industrije si-cer ne pomeni veliko, vendar je za obe gospodarski orga-nizaciji resen problem, ker sta že nekaj let poslovali na robu rentabilnosti. Za pod-jetje Sora je sklad skupnih rezerv gospodarskih organi-zacij že odobril sanacijski kredit. Torbica sicer ni izka-zala negativnega finančnega rezultata, je pa uporabilaves dohodek za osebne dohodke. Položaj v Torbici je otežen zaradi večjih zalog nekurant-nega blaga in polizdelkov. Podjetje ima večje težaveza-radi nasičenosti tržišča z usnjeno galanterijo in zara-di reklamacij izvoženega bla-ga. V kmetijstvu je izkazala izgubo kmetijska zadruga Sentvid-Medvode, vendar jo je v celoti pokrila iz obvez-nega rezervnega sklada. Iz-guba je nastala v proizvodni dejavnosti zadruge, zaradi sprostitve tržišča s kmetij-skimi pridelki pa se je znižal dohodek v trgovini in ni mo-gel v celoti pokriti izgub v proizvodnji. V gradbeništvu se je pove-čal celotni dohodek za 7,8 %, zaposlenost pa se je zvišala za 1,2 %. število zaposlenih se je znižalo samo v podjetju Megrad. Zaloge so v gradbe-ništvu narasle za 8 %, precej-šnje so zaloge nedokončane proizvodnje — gradnja sta-novanj za tržišče v podjetju Megrad. Na splošno pa se je v gradbeništvu znižala ren-tabilnost za 20%. Sorazmerno najslabše go-spodarske rezultate opazimo v panogi prometa. Tu so se znižali dohodki zaradi pove-čane amortizacije in drugih materialnih stroškov. Na re-zultate v tej panogi so naj-bolj vplivale težave v Ljub-ljana-transpotru, kjer so mo-rali zaradi nastale situacije znižati osebne dohodke za 5,1 %. Lani je imela trgovina za 25,6 % višji promet, narodni dohodek ustvarjen v trgovini pa se je povečal za 21,7 %. Povečanje prometnih davkov je povzročilo, da se je zmanj-šal delež trgovskih podjetij v razdelitvi dohodka. Poslab-šala se je tudi notranja de-litev. Ekonomičnost se v tr-govini skorajda ni spremeni-la. Močno pa so se povečale zaloge končnih izdelkov, v tem prednjači podjetje Slo- venija vino. Promet v gostin-stvu se je zvečal za 23,8 %, dohodek pa celo za 32,4 %. Ker so se zvišale cene v go-stinstvu in ker se v bistvu niso spremenile nabavne ce-ne, se je močno povečala ekonomičnost poslovanja. Delitev dohodka se je spre-menila v korist gostinskih podjetij, tako da so se zviša-li osebni dohodki v tej pa-nogi za 23,4 %. V strukturi prometa se je povečala ude-ležba nočnin, hrane in brez-alkoholnih pijač na račun prometa z alkoholom. Obrt je pokazala v pretek-lem letu zelo ugodne rezul-tate. Gospodarska reforma je celo nekoliko izboljšala pogoje v obrti. Ekonomič-nost poslovanja v obrti se je dvignila za 1 %. Zaradi ugod-nejših pogojev delitve do-hodka so se zvečali skladi za 26 % in osebni dohodki za 15,1 %. Skladno z ugodnejši-mi pogoji v obrti se je v tej panogi povečalo tudi število zaposlenih. Mnoga nesorazmerja hro-mijo skladnejši razvoj go-spodarstva, večkrat so go-spodarstvu naložena preveli-ka bremena, in vendar so naše delovne organizacije dokazale vitalnost kljub več-jim obremenitvam, težjim poslovnim pogojem doma in v tujini ter kljub iztrošeno-sti osnovnih sredstev. Cas je, da se bolj kot doselj pokaže reforma tudi v proračunski potrošnji in vseh tistih pa-nogah, kjer večinoma obira-jo plodove monopolnega po-ložaja in tujega dela. Udeležba družbeno-političnih skupnosti — prometni davek, prispevkl iz osebnih dohodkov, obresti na poslovnl sklad, prispevki za uporabo mestnih zemljišč in prispevkt za Skopje Udeležba ostalih — obresti oA kreditov, zavarovalne premije, prispevki za socialno zavarovanje In ostalo Skupaj udeležba družbe Udeležba gospodarskih organizacij — neto osebni dohodki in osebnl prejemkl, rezervni sklad iz skupne rezerve ter drugi skladi Skupaj narodnl dohodek 1966 14,4 1967 16,8