IZDATA CP-GORENJSKI TISK« - UKhH' UKhtJNlSKI U1JBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GKEGOK KOČIJ AN-TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133
LETO XV
KRANJ, SREDA, ?.!. MARCI 1962
ŠT. 33
IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK-ODI. JANUARJA 1056 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1060 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA n DIN
GIASILOSOCIALISTICNK    t.   VEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Pred plenumom OO SZDL
O kmetijstvu in gozdarstvu
Jutri dopoldne bo v Kranju plenum OO SZDL o problemih in perspektivnem razvoju kmetijstva ln gozdarstva v našem okraju. Medtem ko 60 na sobotnem zboru komunistov kmeti jcev in gozdarjev našega okraja analizirali predvsem delo komunistov in sprejeli za njihovo delo nekatere napotke in stališča, bo jutrišnji plenum SZDL to področje našega gospodarstva obravnaval z druge plati.
Plenum "OO SZDL ima dvojni pomen: člani naj bi določili naloge za delo v kmetijstvu ih gozdarstvu, hkrati pa tudi predlagali ukrepe, kako bi sprejete naloge lahko uresničili; drugi namen plenuma pa je seznaniti vse člane organizacij SZDL o stanju in perspektivnem razvoju kmetijstva, morda še s posebnim poudarkom, kdo naj gospodari z gozdovi. - F.
Še enkrat na temo:
Agraria
St«vi!ni proizvajalci — predvsem kmettteki - so še ne morejo pomiriti z od ločitvi! o, da se je kranjska Agraria lahko združila s Slovenj l«-sad jem iz Ljubljane in Agroprometom iz Celja. Znano je, da se je Agraria šele v zadnjem času predvsem s pomočjo Okrajne zveze kmetijskih zadrug, katere oosle sedaj opravlja Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo, postavila na noge, kot pravimo, vendar pa je bila prav Zbornica tista, ki je bila pri odločitvi za združenje najmanj upoštevana, čeprav je bila proti združitvi. In že se poraja misel, da bo potrebno rorieo potreb, ki jih ima kmetijska proizvodnja, ustanoviti v na-fem okraju novo trgovsko podjetje « prodajo kmetijskih pridelkov. Ko bf do tega prišlo, je dovolj Jasne, koliko je bila odločitev na zadnlem zasedanju ObLO Kranj zgrešena.
Pred združitvijo je Agraria nekatere postavila pred naslednje dejstvo: če združitev ne bi bila dovoljena, ne prevzamemo odgovornosti za preskrbo 130.000 Gorenjcev s kmetijskimi pridelki. Očitno izsiljevanje, ki so mu nekateri podlegli.
V novoj nem razvoju smo dosegli na vseh področjih gospodarjenja tolikšen napredek, kakršnega 6l tudi največji optimisti pred 10 ali 15 leti niso zamišljali, vendar pa ta razvoj še ni tako daleč in trden, da bi se posamezne panoge go-soodarstva lahko odslej naprej razvijale samovoljno. Se vedno je potrebna koordinacija med uosa-meznimi področii gospodarjenja, še posebno pa med kmetijsko pro-izvodnlo. za katero so se prave perspektive *ele začele, in trgovsko mre*o. Samo po sebi pa novo nastalo podjetje, ki bo imelo prel kot ne monopolistični značaj, ne bo imelo taksne oblike dejavnosti, ki bi -Domagala obojestranskemu razvoju. In če bomo začeli ustanavljati za Gorenjsko novo t-«ov*;ko mrežo, bomo snet škodi" kmetitekim proizvajalcem, ki bodo morali uri ustanavljanju pomagati na takšen ali drugačen način, seveda pa tudi potrošnikom, M se jim že zaradi združitve ne obetajo dobre persoektive. Torej bi bilo morda notrebno iskat' drugačen izhod, ki ga naša družba dovoljuje in tudi zahteva. Ce smo pred leti bili za ustanovitev samostojne Agrarie ln smo ta sklep pred nekaj dnevi razveljavili, bomo orav gotovo lahko tudi zadnjo odločitev spremenili, če bodo to zahtevale potrebe in če bo to v ' korist prebivalcem naše<?a okraja.
- B. Fajon
S SEJNE DVORANE OLO KRANJ
Začrtana osnovna smer nadaljnjega razvoja
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ JE NA VČERAJŠNJI SEJI SPREJEL RESOLUCIJO O PERSPEKTIVNEM GOSPODARSKEM IN DRUŽBENEM RAZVOJU NAŠEGA OKRAJA TER OKRAJNI PRORAČUN ZA LETO 1962
Kranj, 21. marca — Včerajšnja 58. skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj nedvomno spada med najpomembnejše. Odborniki so namreč soglasno potrdili RESOLUCIJO o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju kranjskega okraja, ki sicer ni pravni akt, pač pa prav gotovo potreben usmerjevalec nadaljnjega ekonomskega in družbenega razvoja na Gorenj-skem. Osnutek omenjene RESOLUCIJE so proučevali številni drugi organi od družbeno-pOlitlčnih organizacij do ljudskih odborov in njihovi predlogi so obogatili osnutek RESOLUCIJE. Prav ta široka predhodna obravnava je nedvomno tudi vzrok, da so odborniki na včerajšnji seji brez razprave sprejeli predlog RESOLUCIJE, ki Je Že upošteval predhodna dopolnila družbeno-politlčnih organizacij občinskih ljudskih odborov, zbornic ln drugih.
Iz uvodnega poročila sveta za družbeni plan in finance povzemamo, da nekaterih predlogov v zvezi z osnutkom RESOLUCIJE niso mogli povsem dobesedno upoštevati, ker 60 bolj ali manj obravnavale stvari, ki spadajo v pristojnost občinskih družbenih planov oziroma resolucij. Pač pa so vnesli v novi predlog RESOLUCIJE nekatere druge pomembne stvari, ki jih v prvem predlogu ni bilo.
Tudi o okrajnem proračunu so na svojih sejah razpravljali ob-
činski ljudski odbori in dali nekatere pripombe. O teh in o spremembah, ki nastopajo letos v proračunskih dohodkih, je na včerajšnji seji seznanil odbornike poročevalec sveta za družbeni plan in finance. Kot prvi se je javil k razpravi ob tej točki dnevnega reda Božo Ccrne, ki je menil, da so sredstva za propagando gorenjskega turizma prenizka. Razpravo o tem vprašanju je dopolnil tudi podpredsednik OLO Kranj Sveto Kobal, ki se jc zavzel za to, da so sredstva za
turistično propagando potrebna, vendar je treba proučiti, kdo in kako naj to finansiramo. - Po ■krajši razpravi so odborniki sprejeli okrajni proračun in odlok o določitvi udeležbe občin na skupnih virih dohodkov v okraju Kranj. Po tem odloku pripada gorenjskim občinam 35 odstotkov skupnih virov dohodkov doseženih na območju občine. Za uravnovešen j o proračunov pa pripada občinama Skofja Loka in Tržič še ^o-volnilna udeležba v višin! na-tinljnih pet odstotkov skupnih virov dohodkov doseženih na njunem območju.
Ljudski odbor je na včerajšnji Poji razoravlial tudi o nadaljnji vlogi okrajnega investici Jsfo&ifa '"k'ada in s tem v zvezi sprejel dolocene sklene in odlok o delu *Nr;«pwb v družbene investicijske sklade, ki se vloži v okrajn1 'nvesticl^ki sklad. Po dopoldanskem odmoru je ljudski odbor obravnaval program cestnih del na območju našega okraja v le-to.šnjem letu in nekatere druge zadeve. — P.
Letni turizem trka na vrata
Na skandinavsko turistično tržišče smo prišli prepozno
Gostje iz Trsta si ogledujejo proizvodne obrate tovarne Iskra OB OBISKU TRŽAŠKIH KOMUNISTOV V KRANJU
Takih stikov si še želimo
GOSTJE SO ZLASTI POZDRAVLJALI USPEH, DA JE PRI NAS ŽENA ENAKOPRAVNA PRI DELU IN V JAVNEM ŽIVLJENJU
Stlridesetčlanska skupina predstavnikov KPI iz tržaških podjetij, ki je bila dvodnevni gost CK ZK Slovenije in sindikata, je v ponedeljek 19. tega meseca prišla tudi v Kranj. Ogiledali so 6i organizacijo proizvodnje v tovarni Iskra, v Delavskem domu pa so imeli pogovor s predstavniki Občinskega in Okrajnega komiteja ZKS v Kranju.
Da dokaj dobro poznajo im. zasledujejo naš razvoj in da so se v pogovoru lotevali pomembnih problemov, kažejo naslednja vprašanja, ki so jih zastavljali:
Kako poslujejo občinski ljudski odbori? Kako pridejo tu do veljave zahteve delavcev?
Kako vsklajujemo plane podjetij in občin?
Ali je občinski statut samostojen dokument ali je vezan na politiko države?
Energija je, a vendar...
Potrebna je reorganizacija gospodarjenja z električno energijo — Obstajajo možnosti tudi za pocenitev toka
V odgovornih krogih že dlje razmišljajo o potrebni reorganizaciji v gospodarjenju z električno energijo. Glede tega Je zlasti zanimiva zamisel o enem distributivnem podjetju za električno energijo v Sloveniji. O tem .kakšne so torej perspektive na tem področju gospodarstva in kakšno je trenutno stanje na Gorenjskem
pa smo se razgovarjali Igorjem Mervičem.
z direktorjem podjetja Elektro — Kranj
Kako se deli narodni dohodek? Koliko mora delavec odstopiti za splošne potrebe države oziroma republike in občine?
Kdo in kako vsklajuje razvoj industrije spričo tega, da je delavec preko samoupravnih organov zainteresiran za razvoj lastnega podjetja?
Kakšne vrste ustanov imamo in kako poslujejo, da se toliko naših žena, delavk lahko vključuje v proizvodnjo in javno življenje? Kam da mati otroke, medtem ko je v službi?
Ali so kakšne razlike v ocenjevanju žene »glede na njene plače v primerjavi z moškim?
In nekaj zgolj političnih vprašanj:
Kako nastopajo komunisti ob volitvah ali postavijo svoje kandidate?
Ali so sestanki članov ZKS zaprti ali so dostopni tudi drugim državljanom?
Tako so spraševali tržaški gostje. Vprašanja dokazujejo zrelost in sposobnost obiskovalcev, da pri nas lahko opažajo velike družbene spremembe in vedo za nekatere prehodne težave kot logične posledice tega razvoja (vsklajevanje interesov posamez-. nika, kolektiva in skupnosti) im , j^da so sposobni naše izkušnje v
Naši predstavniki in gostje so na koncu pogovora izjavili, da si takih stikov še želijo in da to lahko samo koristi pri utrjevanju medsebojnih odnosov in mednarodnega sožitja. - K. M.
Čeprav nas od letne turistične sezone ločijo nekako trije meseci, se turistične in gostinske organizacije na Gorenjskem nanjo marljivo pripravljajo. Pravzaprav potekajo priprave že vso zimo. Ker pa je lanska letna sezona bolj ali manj razočarala - še slabši uspeh bo zabeležila letošnja zimska turistična sezona — pa se vsiljuje vprašanje, kaj si lahko obetamo od letošnjega poletja. Izkušnje uče, da 60 bile domala vse napovedi iz preteklih let že takoj na začetku preveč optimistične, zato, pa je končni uspeh toliko bolj razočaral. In česa se lahko nadejamo letos? Kljub temu, da se ustrezne organizacije letos resno pripravljajo na prihod letnega turizma, toliko bolj, ker jih morda teži zavest, da so bile pretekle priprave v marsičem precej ohlapne, bi se le kazalo odreči vsem dolgoročnim napovedim in hvali. To so naposled le ugibanja, od katerih pa naš turizem nima nobenih koristi. S temi ugotovitvami pa ne bi kazalo že vnaprej razvrednotiti letošnjih prizadevanj. Ta pravzaprav precej obetajo. Glavna skrb je bila posvečena I nrppagandnim ukrepom v zvezi z obdelavo domačega in tujega tržišča. Akcija se je začela že v jeseni in še vedno ni povsem končana. V tem času 60 turistične organizacije razposlale na tržišče 260.000" propagandnih prospektov, ki obravnavajo gorenjska turistična središča in nekatere druge turistične kraje. In če k temu prištejemo še 50.000 prospektov v zvezi z akcijo »Gore — kras — morje« in 70.000 cenikov, ki so jih razposlali tržišču nekateri večji hoteli, potem lahko govorimo o zares široki propagandni akciji. Pri propagandnih ukrepih so bile nekatere gostin=.-o organizacije še posebno prožne. Hoteli Jelovica in Toplice na Bledu in Dom na Jezerskem so izdali celo lastne prospekte. Sam Bled pa izdaja turistični informator s koledarjem prireditev.
Manj zadovoljni pa smo lahko z obdelavo domačega in tujega turističnega tržišča. Medtem M> sfa Turistično društvo Bled in Jezersko ponudila svoje zmogljivosti domačemu tržišču, pa lahko hkrati ugotovimo, da 6e ostali turistični centri takšnih akcij niso lotili. To velja predvsem za Bohinj in Zgor-njesavsko dolino.
Teže je z obdelavo tujega tržišča, saj gre tu za stisko z deviza-I mi, ki jih taka akcija nujno za-j hteva. Kljub temu pa je Okrajna gostinska zbornica poslala v inozemstvo svojega zastopnika, ki bo skušal skleniti čimveč ugodnih aranžmajev.
Pri obdelavi tujega tržišča, ki so ga obiskali zastopmki nekaterih naših potovalnih agencij (Kompas Ljubljana, Centroturist Zagreb itd.), pa smo se dokopali do neprijetne ugotovitve, da so za. n«s
zelo zanimive skandinavske drŽave letos bolj ali manj izgubljene. To področje so pred nami obdelalo španske, francoske in italijansk« turistične agencije. Torej lahko le ugotovimo, da smo po svoji krivdi, predvsem zaradi neprožnosti, izgubili skandinavsko turistično tržišče, ki 6e sicer za Jugoslavijo in posebej za Gorenjsko zelo zanima. Vsekakor še ena dragocena izkušnja, ki jo bodo naša turistična predstavništva skušala bolje izkoristiti prihodnje leto. Dokaj močan obisk pa se obeta iz Nemčije, Avstrije, Belgije, Anglije, Nizozemske in Italije, manj ii Francije.
O tem bi kazalo zabeležiti so nekatere ukrepe v prid letne turistične sezone. Obstoječim informacijskim poverjeniStvom, ki so doslej delovala v Kranjski gori« Kranju, Skofji Loki in na Bledu, bodo dodali še poverjeništva V Radovljici, na Jesenicah in Jezerskem. Pa tudi promet bo do-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zanimanje za Gorenjsko
Zaradi ugodnega geografskega položaja in ne nazadnje zaradi prirodnih lepot vzbuja Oorenjska že nekaj ča6a v inozemstvu precejšnjo pozornost. To volja še posebno za nekatere turistične in potovalne agencije, ki želijo zgraditi na Gorenjskekm svoje hotele. Posebno zanimanje vzbujajo Soriška planina, Rmanovo nad Trebijo. Bohinj z Voglom, Krvavec im Zelenica.
V zvezi s tem je pred kratkim prišlo do zelo resne ponudbe. Neka francoska turistična agencija želj zgraditi na Gorenjskem več hotelov s skupno zmogljivostjo 600 postelj. Hoteli bi bili namenjeni predvsem francoskim turistom, morebitno proste zmogljivosti pa bi seveda lahko izkoristili tudi domači turisti. Posamezne občine, ki bi sodelovale pri gradnjah, bi bile po dogovoru z investitorjem soudeležene pri delu dohodka, ki bi ga ustvarili po-posamezm hoteli.
Tudi v jugoslovanski investicijski politiki, ki zadeva gradnje turističnih objektov, je prišlo do obetajočih premikov. Tako so sprostili 3 milijarde dinarjev zveznih rezervnih sredstev in jih prenesli na zvezni investicijski tfklad. Sredstva, ki bodo namenjena zgolj gradnji turističnih objektov, bodo lahko interesenti najemali po izredno ugodnih vračil-nih pogojih: za dobo 25 let in pri 30-odstotni lastni udeležbi. Ta rezervna sredstva bodo sproščena do 1965. leta. - Zaradi ugodnih pogojev je ukrep vzbudil pri turističnih in gostinskih organizacijah na gorenjskem precej pozornosti. — P,
TOKRAT V SLIKI • TOKRAT V SLIKI
-Kako je organizirana distribucija električne energije v našem okraju?« je bilo naše prvo vprašanje.
»V sklop distribucijske mreže •odiU na Gorenjskem le dve pod-
jetji, in sicer Elektro Kranj In Elektro Žirovnica, ki oskrbujeta celotno območje. Perspektiva pa kaže, da bo kmalu potrebna združitev obeh omenjenih podjetij. (Nadaljevanje n« 2. str.)
danih razmerah koristiti pri svojem delu. To željo in pripravljenost so tudi izrazili.
Ob koncu pogovora so tudi izrazili prijetno presenečenje, da so pri nas opazili veliko žena v proizvodnji in v drugih službah (v kranjski občini 47 odstotkov!).
Vihar od 15. na 16. marec Je po naših gozdovih povzročil precejšnjo škodo. Takih prizorišč, kjer Je rušilna moč viharja pošteno pustošila, na Gorenjskem ni malo. Podrto ln polomljeno drevje bodo morali lastniki gozdov čimprej pospraviti, ker grozi, da se bo na prizadetih področjih zaredil lubadar
SREDA, 81- «"arc»
# KONEC VOJNE V ALŽIRIJI V nedeljo zvečer Je bil razglašen sporazum o prenehanju sovražnosti med Francijo in Alžirijo v Evianu. Francoski predsednik de Gaulle Je v nedeljo zvečer pozval v govoru po radiu In televiziji francoski narod, da odobri ta sporazum. Sporazum o prenehanju sovražnosti je začel veljati v ponedeljek opoldne. S tem je končana sedemletna vojna v Alžiriji. Francoski predsednik de Gaulle bo danes prebral francoski skupščini poslanico o premirju v Alžiriji.
Podpis sporazuma o premirju Je naletel povsod na svetu na veliko odobravanje in ugoden odmev. TunizijskI predsednik Bur-giba je ocenil sklenitev sporazuma za veliki dan v zgodovini. Po besedah Nehruja zaslužita obe strani Alžirija in Francija priznanje spričo doseženega sporazuma, ki bc prlvedel do trajnega miru In prljatrl'stva med obetma deželama. Predsednik Kasem jc izjavil: »Odločno podolramo vsak sklep začasne alžirske vlade, hkrati pa Izkazujemo »poštovanje Junaškemu boju Alžlreev za popotno svobodo ln neodvisnost.*. -Predsednik ZAR Naser je delal, da je »Izgradnja miru ena izmed najbolj težkih odgovornosti narodov, ki so se borili za neodvisnost.« Predsednik repnbl'kc Josip Broz-TIto Je z zadovoljstvom sprejel vest o prekinitvi nrrnia. »Jugoslovanski narodi so s skrbjo
Letni turizem trka na vrata
r (Nadaljevanje s 1. strani) živel nekatere usodnosti in spremembe. V poletnih mesecih bo uveden Dalmacija-ekspres, ki bo vozil na progi Jeseni ce- BI ed-Bohinj-Istra. S tem bo odpadel ovinek preko Ljubljane. Turistične organizacije si tudi prizadevajo obdržati letalsko zvezo Lesce— Dubrovnik, ki jo namerava JAT ukiniti. Čeprav je bila vseskozi zelo rentabilna.
Med priprave na letno turistično sezono sodi tudi to, da bo 30 turističnih informatorjev in nekaj novinarjev iz ostalih republik obiskalo konec marca najvažnej.V* turistične predele Gorenjske. Za to priložnost bodo Turistična društva pripravila vse ustrezne informacije, cene gost'nskih uslug, zmogljivosti hotelov in privatnih sob itd. Vse te podatke bodo turistični informatorji posredovali v domačem kraju interesentom, ki nameravajo letovati na Gorenjskem. To so nekateri najpomembnejši ukrepi, oceno pa bo napisala sama turistična sezona. — S. S.
spremljali boj alžirskega ljudstva in zaupali v zmago alžirske pravične stvari.«
• Ženeva na dobri poti
V Ženevo se je, po preživeli nedelji v Londonu, vrnil britanski zunanji minister Home, ki je od britanskega premiera dobil navodila, naj stori na konferenci vse, da bi ta »dobila potreben zalet«. Na Zahodu so napovedali, da Velika BritanMa in ZDA pripravljati za ta teden »malce milejši« načrt sporazuma o razorožitvi in nadzorstvu razorožitve.
« BFN BELA V MAROKP
Predsednik začasne alžirske vlade Benheda je prispel v Rabat, kler bo pričakal podpredsedniki vlade Bon Belo, ki so ga po sklenitvi sporazuma o prenehanju sovražnosti Izpustile francoske oblasti.
* PORAZ FRONDIZIJEVE STRANKE
Na nedeljskih volitvah v Argentini je zmago odnesla peruni-stična sfr.mka, ki je dobila čez 1.197.000 glasov, Frond'rjjeva vlada pa je dobila R(54.?r>7 glasov. V argentinskem davnem mestu vlada napetost. Vojpški voditelji so zahtevali od prodsedjnika Frondl-zija, naj intervenira v pokrajinah, kjer so perunisti dosegli volilno zmago.
iliiijj
.ut.tMiiiMuiMttMuiiiiitHMiiifiiitMu^HniiiMtMtiutitiiitiriMMiitirtMiMTtnMtiniTiffifiiiiitift nmiHinniin'unninMtniniiH>HWUil>wwl lwunwwuwwimwwMtiiiiinntMH)HM'iiMi')'initiiitniMMt'Hi!iii.....mii»!HMrW'KWHtwWW
skl votJIM" In vplivni n"1<,n.^f nI prvak Kennclh K'iindi Kfr je postavljal belce v nr'v'lHran noložaj. V Severni Rodezl« st h pripravila vstM?.. ki bi o.e?-n'la prerasti v dM"of-«1no vojno za osamosvojitev. V tak nem
Crna celina, razen dragocenih diamantov pod zemeljsko skorjo, skriva v vladnih palačah tudi »politična strašila«, ki jih drugod po svetu zelo redko najdemo. Te sicer maloštevilne prikazni v afriških državah imajo večinoma bele obraze In barva kože jim je omogočila, da so se izšolali v evropskih univerzah predvsem v nasMju. Z angleškimi častmi okronan sir Roy We-lcnskv, katerega dežela Osred-njeafriška federacija čuti že dalj časa sunke političnega nemira In notranjega vrenja, je napisal spričevalo svojesra početja z besedami: »Sem zadnji britanski Imperlallst, ki ee tega naziva ne sramuje«. Ta čez sto kilogramov težek diktator, ki je nekoč zaslovel kot boksar in se je od navadnega železniškega kurjača pretolkel na čelo državne oblasti v Osrednjcafriški federaciji, je zaskrbljen zaradi notranjega nezadovoljstva v državi In zaradi skeralšnle odcepitve Severne Rodezije. Britanska vlada le izdelala nn?rt. po katerem bi Severna Rodezija dobila novo ust?-vo. 7 i«s<rtvn'mj *»»r«Tr»<»mbaml. ki jih bTftetUtd načrt določa. hI v deže'1 doblH črne! parlamentarno veSMro. belci pa bi postali v   političnem   pogle*" brezpo-
membna manjšina, ki na oblast v tej pretežno s črnci našel feni pokrajini ne bi imela več nobenega vpliva.
Takšen razvoj dogodkov in razcepitev Osrednjeafriške federacije je preveč prizadeto ogrožala položaj Velenskega. V čem se počuti sir Roy ogrožen? Odgovor na to vprašanje moramo
belcev, le obrambo in zunanje zadeve dr/.ele ;c obdržala londonska vlada. V Severni Rodeziji in v Njasi je WI položaj pn-vsom drugačen. V obeh pokrajinah Je precej manjše števili belcev. Po podatkih so moteli v Severni Rodezi.H 2.3 milijona črncev in samo 9300 helcev. Spričo takšnega razmerja sta obe
položaju se .1» v začelo le*J njega leta brltnr-H kcionialn' minister  Maudlind  postavil n>
Afriški tiger
najti s prikazom r.i7mer v tej afriški deželi. Glasovi nasprotovanja, kd so jih Iz Sali«buryja pošiljali v London, so imeli hkrati grozilen in prepričevalen zvok. »Zdaj moramo hitro ukrepati.« J« ukazoval Welensky. »Britanci so nas izdali.« Vzporedno z obtožbami je želel spraviti politiko Londona na tir Iz leta 1953. ki je pripeHala do ustanovitve Osrednjeafriškc federacije. Na pobudo britanskega premiera Churchilla jf» bila v tem letu po načrtih Welenske<ra, ki jih je izdelal v Sa"1sburyju. ustanovljena Osrednieafriška federacija, ki so jo sestavljale tri pokrajine: Severna Rodezija, Ju*ni Rodezija in Niasa. Južna Rodezija, k'er živi 2.8 mili Ionov črncev in 223.000 belcev, je postala kmalu samostojna. Oblast je prišla v  roke maloštevilnih
pokrajini ostali pod britanskim protektoratom in sta bili neposredno vezani na britansko ministrstvo za kolonije.
V tem časti se je v Južni Rodeziji utrdila oblast diktatorja VVelenskega, ki se je zatekel k rasnemu zatiranju najhujše vrste po vzoru svojcrn Apartheid apostola v Južnoafriški uniji dr. Vervvoerda. Cmskl voditelji v Severni Rodeziji in Njasi niso samo nasprotovali takšnemu zatiranju črnskega življa, pač pa so vedno bolj odločno zahtev?!! od Londona samostojnost in od-cenitev od Jiune Rodezije s prenehanjem federacije, ki nI imela noben-va pomena. Za Severno RoSdezi'o fo v Londonu napravili dva osnutka ustave. Prvega je odklonil W?!ensky. ker je zagotavljal oblast črnskemu prebivalstvu, drugega pa so zavrnili črn-
stian Afričanov. Velcnsky je odločil <*v I,ondona ocenil kot izdajo.'V britanskem Spodnjem domu preti nnčrtu ustave ni glasoval noben poslanec. To Je do skrajnih mej razjezilo južnoro-dezijskega diktatorja, ki Je napravil dva sklepa: federacijo Je treba z orožjem zavarovati pred razpadom ali pa po vzoruameri-ške secesionistične vojne vod»t dolgotrajno vojno proti VeHU Britaniji. Histerični vzkliki Velenskega, ki pravi, da je federacija nicgova, zato jo bo branil do zadnjega vojaka, ne gre Jemati preveč rermn. Bojimo se. da bi mu kmalu zmanjkalo vojakov Položaj je tak. da obeta razpad federacije, čeprav sam se ni spletal v ring in si nataknil boksarskih rokavic.
Zdravko Tomažej
•Mlllltt!!imtiMIII|i|l!Hllll|||||IHI1lllini!!l!!N
Z razprave o zdravstvu v predlogu družbenega načrta
100 milijonov premalo za porodnišnico
Te dni so prebivalci Kranja In okolice s posebnih letakov I okuženja. V Kranju so o tej po-
zvedell, da Jih dnižbeno-polltlčne organizacije vabijo na razpravo o predlogu družbenega načrta občine — še preden ga bo sprejel občinski ljudski odbor.
V ponedeljek je bila na razgovoru o zdravstveni dejavnosti dokaj slaba udeležba. Podpredsednik ObLO Ivo Sefic je najprej raz-
stvenih delavcev po dejansko opravljenem delu. Nekateri so menili, naj bo nagrajevanje odvisno od ekonomskega položaja vsakega
tolmačil nekatera stališča, ki so I zdravstvenega zavoda ob izvrše-
vodila k izdelavi predloga letošnjega plana, zlasti tista, ki se nanašajo na zdravstveno dejavnost. — V razpravi so se potem ustavili že pri prvi točk!, ki pravi, naj bi razširili samoupravljanje zdrav-stven-h kolektivov z uvajanjem ekonomskih enot. Nekntori so bili mnenja, da teh enot ne bi ustanavljali za vsako ceno, marveč le tam, kjer se kaže potreba in kjer bodo imele ekonomske enote možnost doseči ekonomske uspehe. Živahna razprava se je razvila tudi v zvezi z nagrajevanjem zdrav-
Energija je, a vendar...
(Nadaljevanje na 1. strani) Elektro Žirovnica bo imela morda samo še letos svojega gjavnega odjemalca - Železarno Jesenice -In bo imela potlej premalo potrošnikov, da bi lahko smotrno gospodarila. Gre za to, da bo potrebno predvsem spričo industrije in ne le Jeseniške Železarne še letos zgraditi na Gorenjskem prenosni vod z visoko napetostjo (110 KV). kar bi Imelo samo po sebi posledico združitve že omenjenih podjetij v eno podjetje. In sicer pro-t fzvodno-prennsno podjetje električne energij«.«
»Znano je, da je v našem okraju še precej elektrarn. Ali so tudi te vključene v distribucijo?
»Zaradi visokih proizvodnih stroškov oziroma zaradi previsoke lastne cene električne energije distribucija za njihovo proizvodnjo nI zainteresirana. Po osvoboditvi smo v savske In dravske elektrarne "stirall toliko, da Imamo ra v oirebe dovolj električne energij« s precej cenejšo proizvodnjo kot v manjših elektrarnah In smo samo pred problemom, kako napeljati tok do potrošnikov, ker za to nI dovolj sredstev. Kazalo bl manjše elektrarne z visokimi stroški opustiti In zp.crrtovlti sredstva za razvoj dl-strfb'tr'V. Prav Tnanjše elektrarne, k! hočejo za vsako ceno ostati samostojna podjetja, pa so morda največja ovira zamišljenim načrtom.«
»Zanimalo bi nas, kakšni so ti načrti?«
»Obstaja zamisel, da naj bl bilo za vso Slovenijo eno dlstrlhucH-sko podjetje, ki naj bi koordiniralo proizvodnjo ln potrošnjo med elektrarnami, ki bi Imele oziroma Imajo pogoje za ekonomično gospodarjenje. Torej bl bile posamezne elektrarne kot nekakšne ekonomske enote, vendar s novsem samostojnim obračunom In tudi prodajno ceno električne energije. Na Gorenjskem bl po realizaciji zamišljenih načrtov Imeli torej eno takšno ekonomsko enoto oziroma podjetje. Za dobro poslovanje takšnega podjetja pa bi potre-vall tudi primerne delevn- prostore. Elektro Kranj Ima že sedaj glede   tega   precejšnje težave.
Vsako shematično In dobro organizirano delo je onemogočeno.«
»Omenili ste, da je v večini primerov nesmisel, da še obstajajo elektrarne (manjše), kot so v Kranju na Kokri, v Pristavi pri Tržiču, v Skofji Loki, Rudnem <n še nekatere druge. Ce bi jih opustili, kako bi lahko nadoknadili njihovo proizvodnjo?«
»Prav gotovo bi občutili močno pomanjkanje, če bl jih takoj opustili, vendar pa arre za to. da nima nikakršnega smisla, da v takšne majhne elektrarne vlagamo sploh kakršnakoli sredstva, saj s tem samo podpiramo drago proizvodnjo električne energije, za kar pa prav gotovo nismo zainteresirani Razen tega te elektrarne zaposlujejo precejšnje število ljudi, kar pa j« moč zamenjati z avtomatizacijo. Za primer naj navedem razdelilno postajo na Laborah pri Kranju (veljala Je 100 milijonov dinarjev), ki ooravlja svojo funkcijo brez človeške roke, vendar je veliko več'o korist kot nekaj manjših elektrarn skupaj. Id so dražje. Torej sredstva za avtomatizacijo in razširitev mreže za cenejšo proizvodnjo eVktričnc energije v večjih elektrarnah!«
»AH lahkr* z ustavitvijo nekakšnega distributivnega podjetja z električno energijo i pričakujemo še kakšne spremembe?«
»Prav gotovo. Posamezna podjetja bl bila zainteresirana za večlo proizvodnjo ln večjo po trošnjo, ker bl bila zaradi tega tudi stimulirana. Doslej tega ni ker podjetja razpolagajo le t sredstvi za vzdrževanje svojih naprav. Z reorgan'-»<»»»1.io pa bi kolektivi lahko povsem drugače gospodarili. To pa W imelo lahko za posledico, da bl bila električna energija nrl določenih ugodnih proizvodnih pogojih cenejša, kot 1 sicer. Kolektiv posamezne elektrarne bl bil zainteresiran, da bi vodo, ki kdaj na kdaj teče čez Jez. pretvoril v električno energijo In Jo zaradi tega lahko .tudi ceneje prodal, kot je sedanja tarifa za električno energijo. Seveda pa bl bilo to možno le, ko bi lvle vse naprave za r«zde,uev elei.'-'čne energl'e urejen*. Kako W l*r>Vo priSli do tega, sem oa že povedal.«
B. Fajon
nem lastnem programu (ne moremo namreč nagrajevati zdravstvenih delavcev n. pr. po številu opravljenih pregledov).
Med invesitcijami za področje zdravstva je predvideno 100 milijonov dinarjev za nadaljnjo gradnjo bolnišnice za ginekoldiid-jo in porodništvo, kar pa je manj kot polovica vsote, ki je potrebna za dograditev objekta. Doktor Igor Veter je ob tem tehtno prikazal potrebo in nujnost dograditve porodnišnice, zakaj ni izključno, da pri pogojih, kakršni so, lahko pride do neprijetnih dogodkov in kriminala. Kdo bo odgovarjal, če s« bodo novorojenčki po vrsti rodili mrtvi? Poudaril je tudi. da se stroški gradnje porodnišnice, odkar je bil izdelan projekt, niso povečali. V zvezi s tem je prišlo tudi do utemeljenih govoric, ki so se razširile po Sloveniji, češ da ne nameravajo Kranju vgraditi v bolnišnico za ginekologijo in porodništvo televizije. Z njeno pomočjo bi očetje svoje novorojene otroke lahko videli, ne da bi pri tem prišli v stik s sobo, kjer so ti otroci in s čimer bi se odpravila možnost
trebi- res govorili, vendar v izdelani projekt ta novost ni vnesena.
- J. Z.
Veliko zanimanja za knjige
Na seji krajevnega odbora, ki je bila pred kratkim, so člani pregledali tudi poročilo o poslovanju ljudske knjižnice v preteklem letu. Ljudska knjižn!ca v Ljubnem se je razvila iz skromnih začetkov in ob prizadevanju nekaterih požrtvovalnih vaščanov. Poslovati je začela leta 1947 z manjšim številom darovanih knjig. Sedaj vključuje 114 članov in ima skupaj 1050 leposlovnih, mladinskih in drugih knjig ter tako opravlja pomembno vzgojno-izobraževalno poslanstvo med prebivalci vasi Ljubno, Otoče in Posavec. V preteklem letu si je 803 bralcev sposodilo 1487 knjig, kar je za 53 odstotkov več kot v letu 1960. Tudi število bralcev se je v preteklem letu povečalo, in to približno za eno tretjino. Nič kaj razveseljivo pa nI, da je število knjig višje le za 6 odstotkov, ker knjižnica razpolaga z zelo skromnimi denarnimi sredstvi. Edini vir dohodkov ji je izposojevalnina.
Knjižnico, ki je odprta enkrat tedensko, požrtvovalno vodi knjiž, ničarka Pavli Kalan, ki je za svoje delo v lanskem letu prejela
priznanje občinske knjižnice iz Radovljice. - C.
Ob 20-letnici MDB
Naprej ponosno delovne brigade ..
Popevke za festival na Bledu izbrane
Žirija za izbor popevk, ki bodo predvajane na I. festivalu slovenske popevke maja letos, je te dni zaključila z izbiranjem. Ni imela lahkega dela, saj so slovenski avtorji v ta namen napisali kar 149 popevk, ki jih je bilo treba pregledati. Na festivalu na Bledu bo predvajanih 20 novih popevk, po mnenju žirije pa je med ostalimi vsaj še 25 takih, ki zaslužijo primerno obdelavo in javno predvajanje. Po vsej verjetnosti bo te popevke odkupila Radio-televlzija Ljubljana.
Med Izbranimi popevkami bo 12 takih, ki so pisane v živahnem ritmu in 8 počasnejših. Glasbeni ansambli in pevci, ki bodo popevke predstavili, še niso izbrani, ker bo izbor pač treba prilagoditi melodiki samih popevk.
Avtorji izbranih popevk še niso znani, ker je bilo z vsemi »o-gočiml ukrepi poskrbljeno za to, da ostanejo imena prikrita in da tako ne morejo vplivati na odločitve. Danes zvečer ob pol osmih bodo prvič odprli zalepnice z imeni avtorjev, kar bo prenašala tudi ljubljanski televizija.
Zato tokrat lahko objavimo le naslove popevk s šiframi avtorjev: Spomin (Vesna 17), Mandolina (Portorož), Kaj ml mar, da sem star (Tar 2), Kramljanje v mraku   (Vrtnica),   Zemlja pleše
23), Večerni mrak je pal (ZR 27 -19), Na cesti (Glen 1962), Glas stare ure (KJ 23-21), Deklica in ča-ča (Tiskarski škrat), Dežžek (Kaplja), Vrni mi (Bolero 254), Daj ml roko (Slovo), Slika (Otok 13), Sivi zidovi starega mesta (Qkbk 1), Zvezde padajo v noč (Marko), Najine sanje (12-136), Planinsko veselje (Triglav 44), Marjana (Kranj 15-02), Tam za goro (Bohinjska idila). - M. Sožič
Med leti 1947 in 1955 je bilo veliko število mladinskih delovnih akcij predvsem manjšega obsega. Največja in najpomembnejša med temi akcijami pa je bila gradnja avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« od Beograda do Zagreba. Prva brigada je pričela z delom 1. aprila 1948. leta, tri leta kasneje je bilo izročeno prometu 381 km in672 m modernega 9 m širokega cestišča. V tej borbi s kubiki je sodelovalo 319.155 mladih graditeljev, ki so vgradili 17,660.187 kubičnih metrov zemlje, prepeljali preko 600.000 vagonov različnega gradiva in opravili še vrsto drugih del. Svetla magistrala je kot srebrn trak povezala glavni mesti dveh bratskih republik, obenem pa naznanjala severno in južno ležečim predelom domovine, da se bo zdaj potegnila tudi preko njih in povezala triglavske mejnike z onimi v Djevdjeliji. Komaj nekaj let je preteklo, vendar kaže, da se bo ta napoved prav kmalu uresničila.
Od leta 1953 do 1957 je bilo približno   18.500   lokalnih delovnih
brigad, z 1,070.000 mladinci In ml*-dinkami. Največ pozornosti st* posvečali gradnji športnih ob}** tov, ki naj bi omogočili mladis široko delovanje v športu. Zp*" jenih je bilo okoli 50.000 športi objektov.
Ob 10-letnici prvih pot«J** mladinskih delovnih akcij Je tf» 1956. leta izdana odločba, da * proslavlja 1. april vsako leto**1 Dan MDB, obenem pa naj ta dtf pomeni začetek novih mladins^ akcij.
Mlada generacija je pokazala ' letih najtežjih preizkušenj vel* soc;alistične zavesti in pripravlje nosti, da čuva pridobitve revo!-'-cije in neodvisnost svoje soeis^ stične domovine. Za doseie-uspehe je dobila LMJ visoko fk znanje:
»Na osnovi 6. točke čl. UZ od> kujem LMJ za izpričani patriotizem in za velik prispevek pri <fr novi in socialistični graditvi e> movlne z Redom junaka socii" stičnega dela! Predsednik repubt Ike Josip Broz - Tito!« - H. J,
Mladina in varnost v prometu
Tudi letos smo zasnovali široko akcijo za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Tako kot pred dvema letoma se je ak_ija tudi letos pričela pri naših najmlajših — pri šolski in predšolski mladini. Organizacijo je preko okrajnih in občinskih komisij prevzela republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri DSNZ LRS.
Te akcije smo ee zelo resno lotili rudi na Gorenjskem. Tekmovanje se je pričelo 15.februarja in bo trajalo do 15. maja. Prijave kažeio, da bo tekmovanje zajieTo številne šole, vzgo'no-varstvene ustanove in avto-moto društva, s tem pa na tiso*e najmlajših ko-r'stnikov cest. Pogo<" razoisnnega tekmovanja so preprosti in jim bo kos vsaka šola. V glavnem zajemajo razna predavanja s Otedva-
(Mars 30), Pojdi spet na Bled (CS  janjem kratkih filmov ln diapozi-
tivov o cestnem prometu, organizacijo tekmovanj in prirecitev s skirojl in dvokolesi, delo pionirskih krožkov po šolah in AMD, organizacijo prireditev pod geslom »Pokaži, kaj znaš in veš o prometu«, organizacijo s- izvedbo razstav in drugo.
Zaključek tekmovanja bo v Ljubljani v sodelovanju z RTV Ljubljana. Ob tej priložnosti bodo nagrade za več najboljših ekip. Nagrade so zelo bogate: trije mopedi, magnetna plošča z vsem potrebnim za pouk o prometu in še vrsta drugih.
Občinska komisija za vzgojo in varnost prometa ObLO Kranj pa je dala temu tekmovanju še večji poudarek. Razpisala Je dodatno občinsko tekmovanje z enakimi disciplinami, le s to razliko, da bo zakoličeno v K'-anlu za Dan mla-i dosti, ocenjevali pa bodo število
zbranih točk glede na št«* učencev na šoli. S tem bodo imek najaktivnejše šolo dvakratno priložnost osvojiti nagrade. V repuS liškem merilu pri žrebanju, v občinskem merilu pa po dejaMt oceni in številu zbranih točk. Občinska komisija je za najbolj pripravila deset lepih nagrad, m primer moped, kolesa itd.
Tekmovanje je v občini Krv vzbudilo izredno zanimanje, i«» ne samo pri pionirskih odredih1* mladinski organizaciji. temvečtvVJ pri vodstvih šol. - R. C.
G LAS
v vsako hišo
SRTTM, 21. marca 1962
Za pravilno razvojno pot
V eni izmed prejšnjih številk našega lista smo poročali, da so se pred nedavnim seSli na skupni sestanek predstavniki Stanovanjske skupnosti Skofja Loka, zastopniki občinskih političnih organizacij in občinskega ljudskega eribora. Namen tega sestanka je
L   O  Š KI
DELAVEC
bil, da bi se pogovorili o nadaljnjem delu omenjene stanovanjske akuptvosti.
Na območju škofjeloške občine so trenutno tri stanovanjske skupnosti, in sicer v Železnikih, na Trati in v Skofji Loki. Izmed vsrh stanovanjskih skupnosti se je naj-
DVA SEMINARJA
Ljubelj (B. F.) - V soboto Je bil v tukajšnjem domu »Staneta Žagarja« zaključen tridnevni seminar za vse predsednike krajevnih odborov SZDL z območja trčnke občine in za člane IO ObO SZDL. Na seminarju so razpravljali predvsem o vlogi SZDL na vseh pod-ročiih družbene dejavnosti.
V istih prostorih pa se Je v ponedeljek začel tridnevni seminar ga sekretarje osnovnih organizacij ZK. Na seminarju bodo poslušalci proučili in se podrobneje seznanili • programom ZKS, z gradivom s III. plenuma ZK.I in statutom ZKJ.
bolj razvila prav stanovanjska skupnost v Skofji Loki, ki ima danes 11 servisov. Po svojem kvalitetnem delu sta poznani pred-vs m komična čistilnica in pralnica. V vseh servisih je danes zaposlenih nad 50 ljudi. Preleklo leto so dosegli tudi nekaj viška, ki ga todo letos porabili za nadaljnje utrjevanje ln razvijanje j;erv'.sov. Samo mizarski servis je i dosegel nad milijon vitka, ki ga i bodo letos porabili za nakup no-j vih osnovnih sredstev. Prav ob I tem pa se pojavljajo določeni po-! mislokl, o katerih so rozpravljali na že omenjenem sestanku. Nekateri so namreč predlagali, naj bi v prihodnje razvijali tiste dejavnosti, ki jih v mestu še vedno primanjkuje. S tem seveda nihče ne zan'ka, da mizarski servis ni potreben. Pri tem bi pač morali imeti pred očmi le tiste usluge, ki bi zadoščale potrebam hišnih svetov ln ostalih prebivalcev. Zato zelo verjetno ni povsem utemeljeno, to so predlagali tudi udeleženci posveta, da bi za razvoj mizarskega servisa porabili večja sredstva. To opravičuje tudi dejstvo, da je mizarska dejavnost v Skofji Loki precej razširjena. Sploh pa se hkrati s tem pojavlja vprašanje, do kolikšne more naj se servisi sploh razvijajo. Če se servis razvije do take stopnje, da nudi usluge že širšemu področju, potem prav gotovo ne izpolnjuje več poslanstva kot servis stanovanjske skupnosti. Taki servisi so pač navadni obrati in bi jih bilo treba upoštevati kot take, tudi drugod.
Jubilej veselega teatra
Tržič, 20. marca (B. F.) - Sinodi je bil Cankarjev dom nabito poln, precej Tržičanov pa je ostalo pred vrati, ker je zmanjkalo vstopnic tudi za stojišča. Eden izmed tržiških humoristov je rekel: ■Se sreča, da smo določili vstopnino. Ce bi bil vstop prost, bi bilo verjetno tako malo poslušalcev oziroma gledalcev, kot jih je na
ALI ŽE VESTE, DA ... (SE NEKAJ PREDLOGOV Z ZADNJIH ZBOROV VOLIVCEV)
...bi prebivalci na Ravnah s prostovoljnim delom uredili cesto do svojih domov, če bi Jim ObLO Tržič preskrbe! gramoz.
• ..da se volivci na Ravnah ~  *Wftnajo za čevljarsko delavnico Janeza Horvata, v kater! bi si uredili servisno delavnico stanovanjske skupnosti.
...je cesta iz Kovorja preko Loke v Tržič tako slaba, da za promet skoraj ni uporabna. Potrebnih bi bilo vsaj 100.000 din, da bi bila kolikor toliko usposobljena za promet.
...so volivci na Brezjah zahtevali, da pristojni organ prt ObLO Tržič prouči upravičenost visoke štipendije upravnika KZ Trži-", ki študira na VLšji upravni šoli.
, ..Je dimnikarska služba v Tržiču precej pomanjkljiva. Sele po daljših presledkih so Kseamezne stranko de'ežnc dimnikarskih uslug, ki pa so največkrat precej površne.
...so v Seničnem s prostovoljnim delom pripravljeni oostaviti nekakšen lesen provizorij, če bi imeli za gradbeni material tudi potrebna sredstva. Provizorij bi bil namenjen za dejavnost v.srh krajevnih družbenih organizacij.
GOSTIŠČE V LOMU DOGRAJENO
Lom (B. F.) - Po nekajmesečnem delu je gostišče v Lomu že preurejeno. Včeraj dopoldne si je nove prostore ogledala posebna komisija in - če ne bo imela nobenih dodatnih pripomb - bo gostišče že prihodnje dni odprto.
marsikateri brezplačni prireditvi v Tržiču.« Toda tolikšno zanimanje med Tržičani in okoličani je razumljivo, saj je imel Veseli teater trŽiSke Svobode ob 10-letnI-ci ustanovitve jubilejni »Veseli večer«.
Smeha in prijetne glasbe tokrat ni manjkalo. Navdušenje med poslušalci je bilo tolikšno, da izvajalcem niso zamerili zelo redkih spodrsljajev ,kl pa so spričo delovnih pogojev opravičljivi. Zelja vseh pa je, da bl se Veseli teater tržiškl publiki s svojimi sodelavci Edijem Končinom, Jože-tom Ahačicem, Karlom Stucinom. Petrom Primožičem, Filipino Kon-činovo, Karlom Smoletom, Jožefom Golmajerjem. Francom Ahačicem, Goričanovim sekstetom in mladinskim plesnim orkestrom pod vodstvom Marjana Sajovica. zlasti pa Še s pobudnikom tega veselega gledališča in z vodjo Mi-'->nbm Batistom pogosteje predstavil, kot se je doslej. Veseli teater je v desetletnem obstoju naštudiral okoli 10 celovečernih sporedov, vsak od teh pa je bil najmanj petkrat na odru doma ali pa v Kamniku, na Jesenicah, v Kropi, k...-ah, v Naklem, Dupljah, Vidnem-Kršku, Ljubljani, Slavenj Gradcu in drugod.
B F
LJUBLJANSKI GLEDALI SČNIKI SPET V GOSTEH
Danes popoldne ob 17. url in zvečer ob 20. uri bo v Cankarjevem domu spet gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane. Gostje se bodo tokrat predstavili Tržičanom z M. Vilharjevim »Večerom v čita vn i ci«.
Z OPERETO MED UPOKOJENCI
Pred kratkim so tržiške upokojence obiskali upokojenci iz Ljubljane in v Cankarjevem domu uprizorili opereto »Na planicah naših«. Domačini, ki so željni koncertnih in dramskih uprizoritev, so dvorano tudi tokrat na-r:lnili in z navdušenjem nagradili goste, ki so kljub svoji starosti presenetili z dobrimi glasovi in humorjem (restavracijski sluga Jaka je bil deležen največjega priznanja) ter ubranostjo. — J. V.
Določeno pomanjkljivosti so se pojavile v Stanovanjski skupnosti Skofja Loka tudi v upravljanju. Kolektivi servisov namreč čedalje bolj težijo po samoupravnih pravicah. Njihova težnja pa ne najde vedno in povsod pravega odziva, čeprav je v dobi nenehnega poglabljanja delavskega in družbenega upravljanja pravilna. Svet stanovanjske skupnosti bi 6e moral tudi tesneje povezati s hižnimi 6veti in s stanovalci ter jih usmerjati v konkretno reševanje nastalih problemov. Do tesnejših stikov s hišnimi sveli je prišlo šele na pobudo občinskih političnih organizacij in ljudskega odbora.
Razprava na omenjenem posvetovanju naj bi pripomogla k nadaljnjemu delu Stanovanjske skupnosti Skofja Loka. Na posvetu so sklenili, da bo svet stanovanjske skupnosti pripravil predloge za rešitev nekaterih problemov, zlasti pa določil nadaljnjo razvojno smer stanovanjske skupnosti. — P.
Letni časi ne vplivajo na temperaturo vrelca v Srednjem brdu. Živo srebro še ni nikdar padlo tako nizko, da bi se voda ohladila, kaj šele, da bi na površini zaledenela. Zato je v mrzlih dneh kar pri-Jetno postati ob vrelcu ln — če sneži — opazovati, kako hitro topla voda raztopi snežinke
Morda neizkoriščena možnost!
BELEŽKA
Naj pričnemo s staro, a še vedno aktualno ugotovitvijo, da na Gorenjskem ne znamo izkoristiti možnosti, ki nam jih nudi narava. Glede tega so druge države daleč pred nami. Menda je točna ugotovitev, da je turizem, ki naj bi zlasti v prihodnje postal gospodarska panoga, odvisen prav od naravnih znamenitosti in posebnosti in da so vsi ostali pogoji bolj ali manj sekundarnega značaja. Zato tudi ni slučaj, da so se turistični centri razvili prav v tistih krajih, ki jih. je narava obdarovala z lepotami in drugimi posebnost mi.
Čeprav se Gorenjska ponaša s številnimi naravnimi lepotami in drugimi pogoji za razvoj turizma,
je javnost nanj že pozabila. Kakor povedo domačini, so prod vojno hodili semkaj na kopanje prebivalci bližnjih krajev in tudi tujci. To je razum'jivo in verjetno že zato, ker je dostop do ome-!n;encga tooiega vrelca zelo lah"'1:, J Na Hotavljah se namreč odroni y_Prvi_ vneti |od gi„vn.e roste, ki vodi po Poljanski dolini, cesta na Kopalnico in dalje na Cerkno. Ta cesta ie tako tudi ena izmed najkrajših poti, ki povezujejo Gorenjsko s Primorsko.
Topli vrelec v Srednjem brdu tik prtri Kopačnico so Se pred loti speljali v bazen, ki so ga uporabljali zn kopanje. Danes je bazen zapuščen in tako neuporaben. Voda ima skozi letne čase dokaj stalno temperaturo, ki je pribl'ž-no 22 stopinj. Domači trdijo, da kopanje v tem vrelcu ugodno vpliva na zdravje oziroma splošno človekovo počutje. To so menda pokazale predvojne izkušnje. Zato bi bilo zanimivo zvedeti, kaj bi pokazala natančna kemična analiza vode. Vsekakor bi bi-
Eden Izmed manjših toplih vrelce
pa mednje ne moremo šteti večjih toplih vrelcev, ker jih pri nas skoraj ni. Omembe vredna bi bila le dva, in to v Besnici ln v Srednjem brdu v Poljanski dolini. Prav zadnji ima zanimivo preteklost. Medtem ko je v predvojnih letih kazalo, da se bo okolica z vroicem v Srednjem brdu pri To-pličarju, kakor imenujejo najbližjo domačijo, razvila v pomembno turistično središče, pa je danes vrelec zapuščen in vse kaže, da
STROŠKI ZA ZDRAVSTVENE USLUGENARASCAJO
Podatki kažejo, da stroški za dejavnost, ki jo opravlja škofjeloški Zdravstveni dom, stalno naraščajo. Tako so v letu 1960 znašali ti stroški 38.226.000 dinarjev, a že v letu 1961 so se znatno zvišali, 6aj 60 znašali več kakor 52 milijonov dinarjev. Prav gotovo se taho lahko postavlja vprašanje, kaj bo, če bodo ti stroški še naprej naraščali. V takem primeru bi zavodi za socialno zavarovanje ne zmogli tako visokih dajatev in bi tako ostali v pasivi.
lo pametno omenjeni vrelec proučiti. Predvojne izkušnje in uspehi nedvomno opravičujejo ta korak. Ce bi bili rezultati teh pro-učevaj pozitivni, bi vsekakor kazalo razmišljati o tem ,da bi bazen razširili oziroma zgradili novega. To bi sicer zahtevalo nekaj finančnih sredstev, ki pa bi se morda ob pravilni fcasnejll OTga-nlz*cijl kmalu bogato obrestovala. Ob vrelcu bi vsaj v poletnih ča-s'h imeli gostišče. Pri tem bi se lahko udovoljili s tako obliko, kakor je na nrmor v PoJv'n'i n-1 RadevMici. Ob koneti naj ponovno opozorimo še na rremerno le«o. S primerno ureditvijo samega vrelca in okolico bi nedvomno ne privabili le Gorenjcev, pač pa tudi gopte oziroma turiste it Primorske.
Morda bi omenjeni topli vrelec lahko Okoristili za turistična namene. Za ta vrelec se je sicer zanimalo žo več posameznikov in tudi ustanov, vendar do resnejšega proučevanja menda še ni prišlo. — P.
Ob zapr
NEIZPOLNJENE OBVEZE
Precej je že mjnilo od takrat, ko so se Kovorjani prostovoljno obvezali, kakšen bo delež posameznikov pri gradnji vodovoda. Toda sprejeta obljuba je ostala bolj ali manj le na papirju: medtem ko so nekateri opravili dvakratno obveznost, so se nekateri dani obljubi bolj ali manj »uspešno« izognili. Večina Kovorjanov je zato mnenja, da bi moral krajevni odbor v zvozi s tem zadevo razčistiti in zavezance, ki 6vojih obveznosti še niša izpolnili, prisiliti k izvršitvi.
Podobni pojavi na vasi samo Škodujejo 6kupnim interesom in so vredni obsojanja. Poseg z nekimi ukrepi pa lahko bolj škoduje kot koristi odnosom med vaščani. Seveda pa je zadeva rešljiva lahko le na takšen način, če pač posamezniki ne čutijo dovolj odgovornosti do sprejete obveze. - B. F.
ijizmci
SLABI DELOVNI POGOJI, VENDAR OBETAJOČA PERSPEKTIVA
2e od lanskega leta je občinska ljudska knjižnica v Tržiču za-prta. Nekdanji obiskovalci omenjene ustanove In tudi drugi se že dlje sprašujejo — zakaj tako. Na žalost pa bo zaradi opravičljivih vzrokov knjižnica odprta šele čez nekaj mesecev.
Knjižnica v Tržiču je bila ustanovljena že po osvoboditvi, vodil pa jo je vse do letošnjega leta knjižničar — amater, ki spričo danih pogojev ni imel možnosti voditi poslovanje knjižnice v redu. Glavni vzrok za otežkočeno delo je bil majhen prostor (komaj 3 X 4 metre površine) brez potrebne-
PRIJETNO RAZVEDRILO ZA DAN ŽENA
Letos so tudi v Lučinah v Poljanski dolini proslavili mednarodni praznik žena. Akademijo sta organizirali krajevna organizacija Socialistične zveze in kmetijska zadruga, recitacije, pevske točke in kratko igrico pa so pripravili učenci tamkajšnje osnovne šole. Prireditve se je kljub oddaljenosti in slabemu vremenu udeležilo veliko žena. Po prireditvi 60 vse žene tudi pogostili. Številnim ženam pa bo prav gotovo ostala še posebno v spominu televizijska oddaja, ki Je bila za večino žena pravo doživetje. Mnoge izmed njih namreč doslej še niso imele priložnosti videti take oddaje. Tako so žene preživele popoldne v prijetnem razpoloženju in zatrjevale, da si takih prireditev še želijo.
ga inventarja. Kljub temu pa je knjižnica sistematično nakupovala nove knjige in ima trenutno na izbiro okoli 3.500 knjig. Pri tolikšnem številu knjig in nekajurnem amaterskem delu je bilo pomanjkljivo poslovanje knjižnice razumljivo in prav gotovo se tudi ni potrebno čuditi, če je zaradi neurejenosti zmanjkalo precej dragocenih knjig.
Omenjeni vzroki so narekovali, da je bilo treba knjižnico zapreti in jo povsem urediti, da bo tako sploh omogočeno smotrno poslovanje.   Knjižnico sedaj urejuje
T R 1 I S K I
VESTNIK
knjižničar, ki je v rednem delovnem razmerju, z dokončno ureditvijo Zdravstvenega doma pa bo tudi knjižnica dobila nove delovne prostore. Novi prostori so že obljubljeni in glede tega to-rj ni pričakovati nobenih problemov. Verjetno pa se bo zataknilo zaradi sredstev. Za letos je predvidenih samo en milijon dinarjev, in sicer za osebni dohodek usluž-
benca v knjižnici, za nakup novih knjig, preselitev knjifnice^ in nabavo inventarja za n.ave pras-lore. Za vse to bodo sredstva odSočnO premajhna in se bodo morale za problem poslovanja knjižnice zavzeti predvsem vse družbene organizacije in seveda tUdI podjet-
Doslef največje žrebanje za naše naročnike
Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki
Dobitki so labko vaši, ce boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinariev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer:
— kdor plača za pol leta, bo imel en glas,
— kdor plnča za vse leto, bo imel 3 glasove,
— kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove,
— kd»r je naročen že več kot 10 let, pa bo imel
5 glasov.
Naročnike prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 5. maja 1962!
ZA NASE NAGRADNO ŽREBANJE SO DOSLEJ PRISPEVALA TALE PODJETJA:
1. Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj
2. Iskra, Kranj
3. Kurivo, Kranj
4. Gorenjska oblačllnlca, Kranj 3. KRASOPREMA, Dutovlje
6. Železarna, Jesenice
7. Trgpvtko podjetje »Murka«, Lesce
8. Tovarna finega pohištva »Sora«, Medvode
1. Gozdno gospodarstvo Kranj
9. »Odeja«, Skofja Loka t. »Almlra«, Radovljica •2. »Jelka«, Radovljica
13. Zavod za zaposl. lavni. Kranj
ZEMLJA SE SE NI UMIRILA
Ze dobri dve leti je poteklo, odkar je bil med Tržičani preplah z di zeme!s*kega plazu, ki je povzročil tudi precej škode. Zanimivo pa je, da se zemlja v tem predelu Tržiča - v Spodnji Preski - ve r.i umirila. Skoraj neopazno in k sreči tudi brez nevarnost: zemlja še vedno počasi drsi. Zaradi te^a so volivci na zadnjem občnem zboru predlaga1;, da bi moral ObLO Tržič poskrboti in predel ceste na tem področju dokončno urediti oziroma utrditi, da bi bilo pomikanje zemlje povsem ustavljeno.
ja. Gre za to, da bi bilo letos zagotovljenih toliko sredstev, da bi občinska ljudska knjižnica v Tržiču še letos lahko začela z normalnim onslovan'orn. Da jn knjižnica potrebna in da si jo Tržičani želijo, ne bi bilo potrebno posebej poudarjeti.
Neka te? • crgan'zacije, pa tudi vaške knjižnice; imajo na svojih policah še precejšnje zaloge knjig, ki jih nihče ne izposoja ali pa so jih vaščani tudi že r^» večkrat nrebrali. Co bi občinski ljudska knjižnica s primerno akcijo prišla tudi do teh knjig, bl lahko povečala svojo izbiro na približno R.000 knjig. Sedanje majhne vaške kiižnioe bi l«hko zamenjali s potujočimi knj:/n'ci-mi, ki bralcem obč.asno nudijo ros dokajanio izb'r- in sr> bilo tam, kjer jih že imajo, sprejete z velikim odobravanjem.
D. FajOTi
NAROČNIKOM GLASA
Obveščamo vse naraFniko GIosr, ki še nl.o pafvnuJl nn-ročn'na 7a prvo pclletjo 1083 da smo jim te c?ri ponovno poslal! polnile«. PrnUmn, da naročnino IHmnrM rr,r-vr,.«,, m
»1 s t»m !•!»•»«'
pri
nagrad-" redni pr«-j?m-    . \
Bbr.n*q
ia
ua^iJsa. L-rava
4______
Stanovanjska stiska ne popušča
LETOS 379 NOVIH STANOVANJ
Živahna gradnja stanovanjskih J za dodelitev stanovanj, se je do-objektov v kran: ki občini - zlasti [slej odzvalo 320 prosilcev. Med še na območju Kranja — vsiljuje domnevo, da je stanovanjska stiska v zadnjem času precej popustila. Ta navidezna ugotovitev pa je daleč od resnice. Podatki oddelka za gradnje in komunalne zadeve ObLO Kranj kažejo, da povpraševanje po stanovanjih bolj in bolj narašča. To . i hkrati Domo-n, da
KRANJSKI
G L A S
SREDA. 21. marcal562
naravni prirastek preY<-alcev (poroke, rojstva) in dotok ljudi v mesto presegata obseg gradenj novih 6tanovanj. ,
Poglejmo, kakšno je trenutno stanje v kranjski občani. Na spisku stanovanjskega urada je več kot_J800 prosilcev, ki čakajo na stanovanja. Med njimi so primeri, ko čakajo ljudje na preselitev vrsto let in živijo v resnično nevzdržnih razmerah. Niso redki primeri, da prebivajo celo tri družine v enem prostoru. V sobi, ki za prebivanje ni najbolj primerna, tudi perejo, kuhajo itd.
Poseben problem so sezonski in drugi delavci, ki si v Kranju poiščejo zaposlitev. Za začetek se taki ljudje naseli jo v kakšni odsluženi baraki, čez čas, ko imajo zagotovljen zaslužek in »stanovanje«, pa se jim pridruži še družina. Povsem razumljivo je, da postanejo ti priseljenci prej ali 6lej hudo breme stanovanjskega urada, ki naj tem družinam preskrbi stanovanja.
Da bi se izognili takšnim pojavom, sta se tovarna gumijevih izdelkov »-Sava-« in oddelek za gradnje in komunalne zadeve odločila za sodelovanje Tovarna sprejme v delovno razmerje samo tiste ljudi, ki imajo zagotovljena primerna stanovanja. Ne bi bilo napak. Ce bi se takšnega sodelovanja posluževale tudi ostale večje gospodarske organizacije. Navsezadnje jo stanovanjsko vprašanje stvar vso. skupnosti in ne zgolj občine.
Na nedavni razpis, s katerim poziva oddelek za gradnje in komunalne zadeve ljudi, ki čakajo na stanovanja, naj zaradi boljšega pri  [eda vložijo ponovne prošnje
pPRIPRAVE ZA MLADINSKE GLASBENE REVIJE
Na zavodu za prosvetno-pedagoško službo na Jesenicah je bila te dni konferenca glasbenih pedagogov a področja radovljiške in jeseniško občine, ki vodijo šol-ske pevske zbore. Na konferenci so ee pogovorili o letošnji mla-dinekl glasbeni reviji. Sprejeli so Sklep, da bodo organizirali v vsaki občfnl najprej občinske revije, nato pa še sektorsko. Za področje jeseniške in radovljiške občine naj bi bila ta v Kropi.
1 njimi so tudi mnogi upokojenci in invalidi, skratka nezaposleni ljudje, ki nimajo od kod pričakovati dodelitve stanovanj. Od tega je okrog 100 prosilcev, ki jih lahko obravnavamo kot zelo nujne primere.
Tudi spisek prosilcev stanovanj, ki so zaposleni v večjih gospodarskih organizacijah, ni skromen. Teh je 733.
Kako pa bo v prihodnje? Porast prebivalstva grozi, da stanovanjska stiska tudi v prihodnje ne bo popustila. Leta 1960 je imela kranjska občina 46.708 prebivalcev, 1961. leta 47.900. letos se .bo strnilo dvignilo na 49.200, do 1965. leta pa kar na 53.500 prebivalcev. Protiutež temu so gradnje stanovanjskih objektov. Lani je bilo zgrajeno 383 stanovanj, letos pa si lahko obetamo 245 stanovanj v družbenem sektorju, 54 v zadružnem in 80 stanovanj v zasebnem sektorju. Vsa stanovanja, ki bodo dograjena do orihodnjca leta, bodo veljala 1.377,176.000 dinarjev.
Pomanjkanje stanovanj pa je pogojeno še s pojavom zaslužkar-stva in špekulacije. Takšnih primerov, kjer lastniki stanovanj z izkoriščanjem podnaicmr- -pv služijo lepe denarce, je razmeroma precej. Ljudje pač izkoriščajo demokratičnost zakona, ki uravnava stanovanjsko vprašanje.
Obstoji še eno vprašanje: Kako zajeziti stanovanjsko stisko? Predvsem bodo morale gospoda'- ike organizacije vlagati v gradnio stanovanj več sredstev, uveljaviti bo treba princip varčevanja posameznikov in predolačila na stanovanjsko pravico. Razen tega p- bi morali čimbolj zainteresirati gradbena podjetja, da bi gradila stanovanja za tržišče, kar se že delno uveljavlja. Tudi pocenitev stanovanjske graditve bi ugodno vplivala na obseg gradenj. - S. S.
zkušnje naših kolektivov
Prizadevnost in malomarnost v obliki tisočakov
NAGRAJEVANJE V TOVARNI IBI JE IZBOLJŠALO KVALITETO IZDELKOV
»Za nas je usodna kvaliteta izdelkov. Od kvalitete je odvisno, če bo blago šlo, kakšen bo uspeh kolektiva ln kakšne bodo perspektive podjetja. Zato smo tudi pri sedanjem načinu delitve osebnega dohodka zadržali precejšnjo stimulacijo za kvaliteto.«
Tako so ondan povedali v Tovarni bombažnih izdelkov (IBI) v Kranju, ko smo se pogovarjali o dosedanjih izkušnjah v nagrajevanju. 2e lani so uveljavili nov način nagrajevanja, čeprav je imel še močan pečat tarifnih postavk. Težišče je bilo na enoti proizvoda. Sedanji pravilnik o delitvi osebnega dohodka pomeni samo izpopolnjevanje dosedanjega sistema. Pri izdelavi tega novega dokumenta so upoštevali izkušnje v zvezi s pravilnikom o akordih, s pravilnikom o nagrajevanju za kvaliteto in zniževanje proiz-izvodnih stroškov in seveda individualni učinek.
Na sindikalnih in drugih sestankih po oddelkih, na samoupravnih    organih in drugod mod kolektivom je bilo v pripravah za sedanji pravilnik največ besed o kvaliteti izdelkov in o količini dela. Zato je morala tudi komisija, ki je pripravljala  osnutek, posvetiti največ pozornosti prav tem stvarem. V pravilniku imajo vrsto sankcij proti posameznikom za brezbrižnost ali površnost,   ki  bi   povzročila slabo kvaliteto. Zlasti so te puščice naperjene na strokovni in tehnični kader: mojstre, nadmoj-Btre,   oddelkovodje   in druge. Vsaka ugotovitev slabe kvalitete — zlasti pa morebitna reklamacija od zunaj — je vzrok za globe od 1 do 5 tisoč dinarjev, lahko pa tudi več. Seveda
pa v pravilniku upoštevajo tudi pazljivost in prizadevanje za boljšo kvaliteto in to ustrezno stimulirajo.
Res je, da je kvaliteta njihovih izdelkov precej odvisna od kvalitete surovin — bombaža. Vendar pa menijo, da Je zaostritev odnosa do kvalitete
pri nagrajevanju že zdaj veliko pripomogla k uspehu. Tako so imeli letos v prvih dveh mesecih dosti več kvalitetnega blaga, kot kažejo ocene nepristranskih pregledov ob istih pogojih in kriterijih iz lanskega leta. V skupni količini blaga so zvišali odstotek prve kvalitete od 83 odst. na 89,7 odst., drugorazredno kvaliteto pa so zmanjšali od 13,86 odst. na 7,55 odst., tretjerazredno od 2,5 na 1,83 odst. itd. TO SE PRAVI IZDELKI SO KVALITETNEJŠI.
Precej težav pri izdelovanju letošnjega proizvodnega plana, a prav tako pri izdelavi pravilnikov o delitvi dohodka so jim dajale spremembe v zvezi z rekonstrukcijo in specializacijo podjetja. Od nekdanjega /skorajda vsesplošnega tekstilnega podjetja, ko so iz-
delovali vse - od brisač, plenic in raznih vrst P™™J?. gradlja, so se končno cd ocu i samo za eno - za gradelj. tem pa hočejo biti med prvim:. Glede na to perspektivo izvajajo  tudi  modernizacijo. Odstranjujejo stare, ozke statve in montirajo same nove -.«* roke avtomatske stroje. To delo bodo v glavnem zaključili še to pomlad. To jim bo omogočilo, da bodo že letos dvignili proizvodnjo od lanskih wj ton   bombažne   preje na 827 ton. Vse to pa vsiljuje rudi velike spremembe v notranji ureditvi, v tehnološkem procesu in tudi spremembe odnosov v proizvodnji ter spremembe v oblikah delitve. Zato imajo sedanji pravilnik le kot trenutno   orientacijo,   dokler 6e stvari jasneje ne pokažejo v sami praksi. — K. M.
V tovarni so zabrnell novi avtomatski stroji. Od tega trenutka dalje se je za delavca in delefao
storilnost začelo novo obdobje
ZAPIS PO KONFERENCI JESENIŠKIH KOMUNISTOV
Delavec - neposreden gospodar
V ponedeljkovi številki smo na kratko poročali o konferenci komunistov jeseniške Železarne, danes pa nameravamo osvetliti še nekatere probleme, o katerih so komunisti jeseniške Železarne dovolj jasno in samokritično ugotavljali nkatere slabosti v krepitvi decentalizacije delavskega samoupravljanja in gospodarjenja v kolektivu.
Ko so komunisti jeseniške Železarne obravnavali rekonstrukcijo, so nekateri strokovnjaki menili, 'a se je rok I. faze rekonstrukcije, ki je bil najprej predviden do leta 1965, skrajšal za le-
to dni, zaradi dobavnih rokov opreme za nove valjarne na Belš-kem polju, ki jo bodo dobavili iz Združenih držav Amerike. Zato morajo sedaj pohiteti z gradbenimi deli, ker računajo, da bo prva oprema začela prihajati že ob koncu letošnjega leta. V glavnem bodo vse stroje izdelali v Združenih državah Amerike, nekaj manj kompliciranih pa pri nas, največ v ljubljanskem Litostroju (seveda po ameriških načrtih).
Težave imajo sedaj s tem, ko še niso sklenili pogodbe z investicijsko banko prav glede sredstev za rekonstrukcijo. Potrebovali jih
romet s pohištvom narašča
Z veo upravičenostjo smemo trditi, da naši ljudje veliko dajo na opremo svojih stanovanj. Drugače sc seveda ne bi moglo dogajati, da bi trgovska podjetja iz meseca v mesec prodala več pohištva. Razen mladih ljudi, ki si prvič opremljajo svoje stanovanje, pokupijo zelo veliko notranje opreme tudi drugi prebivalci, ki želijo zamenjati staro opremo z novo in tako narediti svoje stanovanja lepše in udobnejše.
Pred dnevi smo obiskali Trgovsko podjetje »Murka« v Lescah, ki ima v svojem sklopu močno razvito trgovino s pohištvom. Kot smo zvedeli, ima ta trgovina vedno dovolj prometa. V svojih skladiščih ima pohištvo iz najrazličnejših slovenskih tovarn in je tako izbira zares velika, razen te ugodnosti pa daje precejšnje možnosti za nakup tudi ugodna loka-
cija; saj se v Lescah združujejo kar tri doline: zgornjesavska, bohinjska in spodnjesavska.
V lanskem letu so v »Murki« prodali za 208 milijonov dinarjev pohištva. Najvišji promet so dosegli v mesecih po GORENJSKEM SEJMU, na katerem so zastopali 6 tovarn pohištva. Na tem sejmu bodo  sodelovali  tudi  letos, ko
RADOVLJIŠKA
KOMUNA
bodo prevzeli še zastopstvo za prodajo in dobavo pohištva tovarne iz Nove Gorice. V času sejma bodo v Kranju vskladiščili 5-7 vagonov pohiištva, tako da bodo
GOSPODARJENJE V JESENIŠKI »ŽELEZARNI«
Reklamacije in stojnine
lahko kupevi takoj po naročilu dobavili opremo.
Promet v prvih dveh mesecih letošnjega leta je proti pričakovanju dober (januar in februar namreč veljata za meseca, v katerih se malo kupuje), posebno še, če promet primerjamo z lanskim. Tako so v januarju lanskega leta v »Murki« prodali za 10 milijonov pohištva, letos pa za 16 milijonov, v februarju pa je promet od 7 milijonov poskočil na 15 milijonov dinarjev.
Zanimivo je, da se zelo opazno povečuje zanimanje za svetlo in lahko pohištvo; kupci iz Lesc, Bleda, Radovljice in Krope ter iz nekaterih drugih večjih naselij povprašujejo skoraj izključno po takem pohištvu. Medtem pa dobra polovica kupcev — predvsem iz okoliških naselij — še vedno kupuje temno in težko pohištvo.
Trgovsko podjetje »Murka« ima sicer precej velika skladišča za pohištvo, primanjkuje pa jim razstavnega prostora, kjer bi pohištvo lahko lepo razstavili. »Murka« je sedaj soinvestitor pri gradnji trgovske ln poslovne gradbe v Radovljici, kjer bo lahko uredila okoli 200 kvadratnih metrom razstav-prostore,
bodo nekaj več, ker bo ameriška oprema za valjarne nekoliko dražja, kot bi bila v Evropi.
Pri   obravnavanju samoupravljanja v podjetju so komunisti med drugim ugotavljali, da mora centralni delavski svet spremeniti svojo vlogo in se usmeriti predvsem v obravnavanje gospodarske problematike  podjetja.   Nov gospodarski sistem je v precejšnji meri spremenil položaj jeseniške Železarne na tržišču, zato cenijo sklep centralnega delavskega sveta, ki je zahteval, da pripravi komercialna služba  vso problema-toliko tržišča za eno od prihodnih zasedanj. Tudi komunisti v Železarni so prepričani, da se bo s takšnim načinom obravnave centralni delavski svet in preko njega kolektiv spoznal s težavami, ki jih imajo razne službe pri svojem delu. Komunisti so tudi zahtevali, da bi samoupravljanje še bolj izpopolnili, kot nekatere službe, ki se v spremenjenih pogojih gospodarjenja niso takoj znašle. Podobno velja za ekonomske enote. Te imajo sedaj  v svoji pristojnosti le delitev osebnih dohodkov, zato na svojih sestankih tudi o tem največ govorijo. Komunisti Železarne so zavzeli stališče, da morajo dobiti prav ekonomske enote več pristojnosti pri  odločanju s sredstvi, tako da bo v prvi vrsti predmet razprav to, koliko bodo ustvarili in šele potem kaj bodo delili.
V razpravi na nedeljski konferenci je bila izrečena tudi misel o odnosih 2elezarna — občina. Ta odnos so ostro kritizirali, češ da je Železarna popolnoma zase, občina pa zase, tako da večkrat pade šaljiva pripomba Občinski ljudski odbor Jesenice »pri Železarni«. To je obsodil tudi sekretar OK ZKS Kranj Janko Rudolf. Dejal je, da drugih podjetij in dejavnosti v občini, kljub temu da Železarna ustvari 92 odstotkov vsega dohodka v občini, ne bi smeli zanemarjati in vse sl-» le potrošiti samo za Železarno. To so podprli tudi komunisti Železarne.
Ce naredimo zaključke s konference komunistov jeseniške Železarne, lahko ugotovimo, da smo pred enim ali dvema letoma govorili o stagniranju gospodarjenja v Železarni in uveljavljanja decentralizacije samoupravljanja, danes to lahko zapišemo, da se je to kljub nekaterim težavam že močno uveljavilo. Novi gospodarski sistem pa je odkril slabosti in lagodnosti v nekaterih kolektivih, med njimi tudi v Železarni. Jasno pa se že kaže, da je proces spreminjanja mezdnega delavca v neposrednega gospodarja globoko zaoral ledino tudi v je.se
Zadnji dan v februarju je delavski svet jeseniške Železarne razpravljal o zaključnem računu, za leto 1961. Sprejel je tudi nekaj zaključkov in •priporočil. Med drugim je spremenil začasni instrument   delitve   dohodka, določil
JESENIŠKI
KOVINAR
sredstva za sklade skupne porabe ter za poslovni sklad in podobno.
Kakšni so vzroki, da je moral delavski svet spremeniti razmerje delitve čistega dohodka na osebne dohodke in na sklade. Prvotno je bil predvidena delitev v razmerju 71,4 : 28,6 v korist osebnih dohodkov. Po novem predlogu na je to razmerje 77,17 : 22,83. Prvotno razmerje je bilo namreč določeno tedaj, ko še niso bili znani vsi vplivi tržišča. Le ti so povzročili za dobrih 1,200 milijonov dinarjev nižji dohodek. Lani je namreč prišlo do sprostitve tržišča im tudi uvoza, ki sta pravzaprav jeseniškemu železarskemu kolektivu pokazala kje je.
Vsa čista vrednoist prodaje je znašala nekaj nad 34,190 milijonov govine dinarjev, ali dobrih 10 odstotkov manj, kot so predvideli s finančnim planom podjetja. Nad predvidevanji v planu so porasli stroški materiala za 300 milijonov dinarjev, prav tako 60 se povišali razni prispevki za 256 milijonov, stojnine za 220 milijonov dinarjev in podobno. Razen tega je prišlo še do izpada dohodka zaradi odpovedi že sklenjenih pogodb na domačem tržišču za ladijsko pločevino, patentirano žico in podobno. Vse to je podkopalo postavljena razmerja in v glavnem niso izpolnili plana podaje kvalitetnih in dragih izdelkov. Tu je nastala razlika oziroma manj.ši iztržek za okoli 645 milijonov dinarjev.
Letos pričakujejo ugodnejše pogoje — zlasti zaradi ponovne zaostritve pri uvozu. Lahko pa je to odločilno za zelo kratek čas in ob tem ne kaže mirovati. Opozorimo naj na dva problema. Stojnine so lani znašale 220 milijonov dinarjev. Čeprav 60 posledice sunkovitih dobav reprodukcijskega materiala Iz uvoza, bi bilo treba nekaj storiti za ublažitev takih problemov. Morda bi se v takih primerih pogovorili z domačimi dobavitelji surovin, da bi nekoliko zaustavili dobavo aH pa bolj mehanizirali razkladanje. Drugo so reklamacije, ki so zmanjšale dohodek podjetju za 152 milijonov dinarjev. Kupci so nam->•<•<'• ves bolj poslužujejo sodobnih kontrolnih naprav in zavračajo blago slabe kvalitete. Zato bodo
pomembnejši predmet razpre•*J bi uspeli le za 1 odstotek znižat pomeni to 261 milijonov dinarjev, če seveda odštejemo osebne dohodke.
Minulo poslovno leto je prinest vrsto sprememb, zlasti glede odnosov na tržišču. Zato bo treba nadaljnje delo in razvoj pOdj*V ocenjevati skozi očala lanskih W ku nj. Ce ob tem primerjamo P osebne dohodke in nekatere uspe* he, lahko trdimo, da je kolekti* na pravi poti. Lani so pOVpttcB« mesečno na zaposlenega izolačaH 32.928 dinarjev čistih osebnih dohodkov ali za skoraj 13 odstotkov več kot v letu 1960. - J. P.. M. *
NOVOST ZA
POTROŠNIKE ČEVLJEV
Jesenice,  20.  marca  - Včeraj
dopoldne so na Jesenicah ob Go-spesvetski cesti odprli prenovljeno prodajalno   čevliev »Alpina* Zirov. S prenovi; eno prodajalno W dobili precej prostora (48 kv. a kar je glavno za Jeseničane i* okoličane1- pffcej se bo povečal« izbira čevljev,  posebno za spomladansko sezono. Pripravili tudi  nekaj  novih  zelo cku?^ modelov. Za nove prostore proi** jalne  in  za  opremo so por8sl-okoli 5 milijonov dinar|ev. S?i»J bedo začeli preurejati stari del tr-
v isti hiši) v sklad ki ga   leslej na Jesenicah sploJi bi.so im-li. Ker dos'.oj ni«o irne-skladišča,  tudi  n!so mogli ime'.' večjih zalog. - M. Z.
80LA ZA MAKEDONCE
Iz Skopja je prišla v Železarn« Jesenice na priučitev oziroma popolnitev v valjanju skupini kvalificiranih delavcev. Bli so * mesece v Železarni, kjer so ss najprej seznanili s celotnim delovnim programom podjetja, Rt to pa so bili na praksi v javorn-ških valiarnah, kjer so delali n> dninah. Z marcem je pričela u omenjene dvomesečna šola. v K* teri poslušajo predavanja splo*n'h in strokovnih predmetov. Mei drugim se uče tudi slovenščine katero imajo izredno zanim-nj'. Predavanja imajo vsako dopei" dne od 7. do 14. ure. Kval.f - ril delavci iz Skopia si bodo pridobili visoko kvalifikacijo.
niški Železarni. — M, Zivkovič    I morali postati stroški proizvodnje
—
ČP Gorenjski tisk obvešča, da ima naslednje telefonske Številke:
direktor in računovodstvo
24-75
odgovorni urednik, 01 n naročniški oddeleklv™
obrat tiskarna 28-97
redakcija Glasa 24-37
prodam
Prodam skoraj nov gumi voz -
18 col. - Miha Sprak, Lenart 4, Cerklje 1086
Prodam nova borova garažna vrata, 190 X 200. Naslov v oglasnem oddelku 1087
Prodam »Vespo« - 125 ccm. -Kranj, Planina 38 1088
Prodam 8 mesecev brejo kravo, ki bo tretji« telctila. - Šenčur 10
1089
Prodam 3 vole po izbiri, okrog 350 kg težke - Brezovica 3, Kropa
1090
Prodam smrekove ln borove deske. Naslov v oglasnem oddelku
1091
Prodam motorno kolo »BMW« -250 ccm, tipa 25/2. Vprašati na telefon 24-69, Kranj 1092
Prodam 8 prašičkov, po 30 do» 35 kg težke. Suhadole 12, Komenda 1093
Prodam 13 pujskov, po 6 tednov starih. Zalog 30, Cerklje 1094
Prodam vzidljiv štedilnik in kuhinjsko kredenco. — Stražiška 31, Kranj 1095
Prodam kravo, ki bo konec maja tretjič teletila. - Trata 12, Cerklje 1096
Prodam večjo količino slame in butar. Antonija Proj, Pevno 13. Skofja Loka 1097
Prodam plemenskega vola, okrog 500 kg težkega. Sp. Brniki 50. Cerklje 1098
Prodam semensko grahoro. Zg. Brniki 28, Cerklje 1099
Prodam drvarnico 4 X 8 m. Pod-brezje 19, Duplje 1100
Prodam kravo, ki bo čez mesec dni teletila. Zg. Brniki 67 1101
Prodam moped »TMZ« v dobrem stanj'i. Stanko Lah, Vodio* št. 42 1102
Prodam prašiča od 60 do 70 kg težkega. Vinko Podgoršek, Vodice 63 1103
Prodam več gum 5,60 - 5,90 krat 13. Lesce 28 1104
Ugodno prodam malo rabljeno kuhinjsko pohištvo. Geč, Dolenčeva 3 (Orehek) 1105
Prodam črno deteljo. Korifcnik. Klanec 29, Komenda 1106
Industrija obutve »Planika« Kranj proda okrog 2000 parov kopit - moških in ženskih, po zelo ugodni ceni 1107
Kupim kabel za elektromotor. -
Naslov v oglasnem oddelku 1031 Kupim dromeljne od »Topolina«.
Naslov v oglasnem oddelku 1108
Nekdaj slabši so na prehiteli
Zavod za zanoslovanje Invalidnih In drugih oseb Kranj — Pot na kolodvor št. 2 razpisuje delovno mesto
pomošnika komercialnega
Pogoji: trgovski pomočnik z 5-letno prakso. Plača po pravilniku zavoda. Nastop službe takoj.
SPRAVILO POLOMLJENEGA LESA
ObLO Kranf — Oddelek za gospodarstvo, opozarja vse gozdne posestnike na območju občine Kranj na naslednje:
Vihar, ki le bil v noči od 15. na 16. marec, Je napravil veliko ikodo v enzdavlh z lomljenjem In ruvanlem dreves.
Obveščamo vse lastnike gozdov, da takoj izdelajo vse podrto aH polomljeno drevje, ker v nasprotnem primeru obstaja nevarnost napada gozdnega mrčesa — lubadarja.
Kolikor lastnik! polomljenega drevja ne morejo pravočasno Izdelati (rok Izdelave je 15. april 1962), naj zahtevajo pomoč pri pristojnih kmetijskih zadrugah.
ObLO Kranj — Oddelek za gospodarstvo
„Almirat( - Alpska modna industrija Radovljica zaposli za svoj novoustanovljeni obrat
računo vodjo
Pogoji: nekajletna praksa na samostojnem delu v knjigovodstvu. Ponudbe poslati na upravo podjetja.
RAZPISNA KOMISIJA INSTITUTA ZA TUBERKULOZO NA GOLNIKU razpisuje prosta delovna mesta
tri oddelčne admmistratorke
Pogoji: administrativna ali %njej sorodna šola ter po možnosti nekaj prakse. Osebni dohodki so spričo specifičnosti dela zelo ugodni.
Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru.
Interesenti naj vložijo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja na upravo Inštituta. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest.
UPRAVNI ODBOR TOVARNE OBUTVE
»PEKO« Tržič
razpisuje zasedbo delovnih mest:
1. šeia knjigovodstva prodajne mreže 1. poslovodjo poslovalnice v Kamniku
Pogoji: pod 1. fakultetna izobrazba ali srednje strokovna izobrazba z ustrezno prakso;
pod 2. visokvalificirani delavec v trgovini.
Nastop službe je mogoč takoj. Ponudbe pošljite v kadrovski oddelek podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Pozor! Cenjene stranko obveščam, da sem se začasno preselil na Primskovo, Kovačlčeva 1-b in še nadalje opravljam vsa popravila peči in oblog. Naročila sprejema pismeno in ust m eno. Se priporoča Peter Močm'k, pečar 909
V kavarni Evropa v Kranju je ples vsako soboto in nedeljo.
Zelo prijeten prostor za manjše zaključene družbe (do 20 oseb) je kmečka soba v hotelu Evrooa v Kranju. Odlična kuhinja - Obratovalni čas po dogovoru.
— Zena, danes bom pa jaz poskrbel za dobro večerjo. Oh! -Res, šla bova v restavracijo Evropa v Kranju. Imajo bogato izbiro jedi in jih izvrstno pripravijo 1059
Zamenjam razne sodarske izdelke za hrastov les — deske ali hlodovino. Homan, sodar, Ljubiian-Ska 19. Kranj 1109
16 eol obroče zamen lam za 1'5 col. ali menjam gume 15 za 16 col. Naslov v oglasnem oddelku 1110
Mlado kravo — dobro mlekarico zamenjam za plemenskega vola al j prodam. Bolka, Cerklje 48 lili
Motorno kolo »Maxi« — 175 ccm zamenjam za moped »Colibri«. Naslov v oglasnem oddelku 1112
Oddam sobo ženski, ki dela v dveh" izmenah. Vorašati v Vidmarjev! ulici, nova hiša (Svabska vas)
1113
Gospodinjsko pomočnico — samostojno, išče 4-članska družina. Stanovanje, hrana in dobra plača. Naslov v oglasnem odde^u 1114
V dneh od 28. do 31. marca bomo izvedli tromesečno inventuro in zato prosimo vse naše cenjene stranke, da se pravočasno založe z blagom, ker tega v času inventure ne bomo izdajali. — »Zeleznit-na« Kranj 1115
Članstvo Sklada zasebnih obrtnikov Kranj ponovno vabimo na občni zbor. ki bo v nedeljo, 25. t. m., ob pol deveti uri v dvorani OLO (poleg restavracije »Park«)
1081
Sekcija izrednih slušateljev Višje ekonomske komercialne šole v Mariboru - KRANJ
RAZPIS Višja ekonomska komercialna šola v Mariboru bo septembra 1962. leta ponovno sprejemala izredne in redne slušatelje v 1. letnik šestih oddelkov, in sicer v
oddelek za zunanjo trgovino, oddelek za splošno komercialo, oddelek za računovodstvo in finance,
oddelek za turizem ln gostinstvo, oddelek za bančništvo, oddelek za transport s transportnim zavarovanjem.
Studij traja dve leti in se za šolo lahko prijavi, kdor je z uspehom končal eno izmed srednjih šol.
Kandidati, ki nimajo srednješolske izobrazbe, morajo opraviti
čeprav je danes prvi spomladanski dan, koledar letošnjih zimskih športnih prireditev Se nI Izčrpan. Toda na sporedu so ostale bolj ali manj nepomembne prireditve oziroma tekmovanja, Id uspehov ali neuspehov naših najboljših tekmovalcev doma In v tujini ne morejo bistveno spremeniti. Torej smo že v času, ko lahko vsaj bežno ocenimo letošnje zmogljivosti posameznikov na smučiščih ln skakalnicah ali ekip na ledeni plošči.
Verjetno so tudi letos dosegli smola skoraj na vsaki večji pri-
največji uspeh kegljačl na ledu, če že zaradi drugega ne - zato, ker je Jeseničan Karel Koblar spet osvojil naslov svetovnega prvaka. Seveda pa so tako jeseniški kot tudi blejski kegljači na ledu na številnih prireditvah večkrat poskrbeli za prijetna presenečenja.
Jeseniškim hokejistom gre tudi letos vse priznanje. Naslov državnega prvaka je še trdno v njihovih rokah in doslej vse kaže, da bodo lahko še nekaj let s precejšnjo premočjo gospodarili na naših drsališčih. Mimo uspehov doma, pa so tudi v tujini dosegli več zavidljivih uspehov. Med te moramo še zlasti uvrstiti dvakratni uspeh proti reprezentanci Francije, saj so reprezentanco Jugoslavije sestavljali v večini jeseniški hokejisti. Dvakratna zmaga pa je toliko večjega pomena, ker Francija tudi na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v ZDA ni igrala zadnje violine. In končno - v Kranjski gori smo dobili še enega novega ligaša.
Na tretje mesto bi uvrstil skakalce, in sicer od izkušenih: Jem-ca, Slibarja in Pečarja pa do mladega Zajca. Doma — predvsem pa v tujini so se vedno borili z največjo voljo, vendar pa z malo sre-
reditvi. Zaradi tega in zaradi slabih pogojev za treninge letos niso dosegli niti približno takih rezultatov kot lansko sezono, saj so se večkrat skoraj neznani tekmovalci iz tujih dežel uvrstili pred naše najboljše.
Kdo so bili uspešnejši aH alpin-cl aH smučarji tekači, bi se bilo težko odločiti. Razen Sumija in morda Lakote, ki sta kljub pomanjkljivemu treningu pokazala kolikor toliko stalno formo, so bili vsi ostali precej enakovredni, vendar pa pod mednarodnim povprečjem.
In če k vsemu dodamo še san-
kače, za katere pa letos spričo svetovnega smučarskega prvenstva v Zakopanih nI bilo večjih prireditev, ne bi mogli dati neke bolj določene ocene, lahko pa zaključim, da je bila letošnja sezona za naše zimske šoorte bolj neuspešna kot pa uspešna. Vzrok' neusoehov n:so v kvalitetnem nazadovanju naših vrhunskih tekmovalcev, saj so v pov-prečlu dosegali bolite čase kot ore'šnia leta. Posledica neusoehov so slabi pogoji za tren'nge, glede česar Je v tujih deželah vedno manj problemov in zato se tudi ni čuditi, če so letos pred nami tekmovalci iz dežel, ki so nekdaj močno zaostajale za nami. Da je tako, je prav gotovo posledica nezdravih odnosov med odgovornimi krogi, v katere bi bilo treba v na^kra'šem času vključiti nove, mlade sile, ki bi zimskim športom v prihodnje zagotovile boljše perspektive. - B. Fajon
Dobro za Mariborčane -slabo za Kranjčane
Preteklo nedeljo je bilo v Zaku šahovsko prvenstvo slovenskih mestnih ekip. Nastopilo je 21 najboljših slovenskih mestnih reprezentanc. Igrali so brzopotezni turnir, in sicer v polfinalu tri skupine po osem moštev in nato finale. V skupini A z 12 uvrščenimi reprezentancami in v skupini B (tolažilna) 12 reprezentancami.
Iz polfinala za finale so se pla-
če, medtem ko jih je spremljala sirale iz vsake skupine po 4 naj-
sprejemni izpit iz splošnega in posebnega dela programa za sprejemni izpit. Splošni del obsega pismeno nalogo na podlagi splošne teme ali teme iz ekonomske stroke ter zagovor te naloge. Posebni del pa obsega pismeni in ustni izpit iz matematike in ustni izpit iz osnov soe'ologije in družbene ureditve FLRJ. Kandidati, ki se bodo vpisali na oddelek za zunanjo trgovino ali na oddelek za gostinstvo in turizem, morajo opraviti tudi pismeni in ustni izpit iz tujega jezika, ki ga sami izberejo.
Prvi rok za opravljanje sprejemnega izpita je meseca junija, ko lahko kandidat eventuelni popravni izpit opravi v septembru. Drugi rok za opravljanje sprejemnega izpita je v mesecu septembru brez popravnih izpitov.
Vse podrobnejše informacije ln program za sprejemni izpit lahko dobite na Sekciji izrednih slušateljev VEKS (pri Delavski univerzi v Kranju) pismeno ali telefonično (Kranj 27-33) vsak dan od 7. do 14. ure. Vse prijave za sprejemni izpit v mesecu juniju in prijave za redni vpis v mesecu septembru
1962. leta pošljite na* naslov: »Sekcija Izrednih slušateljev VEKS pri Delavski univerzi, Kranj, Koroška cesta 13«.
Sekcija izrednih slušateljev VEKS KRANJ
OBVESTILO Podaljševanje veljavnosti orožnih listov
Obveščamo imetnike orožnih listov iz območja občine Kranj, da bo podaljševanje veljavnosti dovoljenj za posest in nošenje orožja (orožnih listov) v času od 26. do 31. marca 1962 od 7. do 14. ure v stavbi Občinskega ljudskega odbora v Kranju, Tavčarjeva št. 43, I. nadstropje, soba" št. 20.
Člani lovskih družin lahko obrazce (prošnje) dvignejo pri svojih organizacijah, ostali pa v sprejemni pisarni ObLO.
Vse imetnike oroinih listov opozarjamo na 14. člen Zakona o orožju, ki določa, da 6e lmetmku orožni list in orožje odvzameta, če ni zaprosil za podaljšanje, preden je veljavnost orožnega lista potekla.
Oddelek za notranje zadeve ObLO Kranj
boljše ekipe, ki so se v finalu razvrstile takole:
1. Maribor 50 točk, 2. Ljubljana 48 točk, 3. Celje 44 točk, 4. do 5. Novo mesto ln Jesenice po 37 točk itd. Kranjčani so osvojili šele 10. mesto z 20 točkami.
Ekipa Maribora je prejela prehodni pokal Občinskega ljudskega odbora Žalec. V tolažilni skupini pa je zmagala ekipa iz Vid-ma-Krškega z 39 točkami pred Velenjem s 37 točkami in Kamnikom 31,5 točkami. Vse reprezentance so dobile spominska priznanja za udeležbo na turnirju v Žalcu. Dokaj slabo mesto za Kranjčane dokazuje, da so tekmovalci nastopili v zelo oslabljeni ekipi. - S. F
F2
ZAHVALA
Ob nenadni Izgubi našega dragega moža, očeta ln sina , SREČKA SKAPINA
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali
vence in cvetje, vsem sorodnikom in znancem, pevcem, godbi in vsem, ki so nam izrekli sožalje in tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni tov. Mirni Jami In vsem sosedom, ki so nam tako nesebično pomagali v teh težkih trenutkih. .
Žalujoči: žena z otroci, mama, sestra in ostali sorodniki.
Kokrica, Strahinj, Maribor, Trst, Zagreb, Pre* serje, Borovnica, Tolmin, dne, 17. marca 1962.
J
Vetrovno vreme in požari
Vetrovno vreme v preteklem tednu, ki je v nekaterih predelih - zlasti okrog Radovljice ln Tržiča — preraslo v pravi vihar, je povzročilo na Gorenjskem precej škode. Močni vetrovni sunki so odnesli s poslopij več streh, porušili so precej kozolcev, metali s streh opeko itd. Nekaj škode je utrpelo tudi sadno drevje, pa tudi gozdovom ni bilo povsem pri-zaneseno. —
•V minulem tednu i« oddol-k fca notranje zadeve OLO Krani zabeležil kar 12 požarov - večinoma ob iMVKtttSkfh progah, ki oa na sre'čo niso povzročili večja" škode. V vseh primer'h se je vnela suha trava ln podrast.
V nedello, 18. marca, okrog 12. ure je irfera z lokomotive zanetila požar n^ področju, k' leži med  železnico pro«»o  in  v-slo
1 Vrbo pri Lwah. Pn*ar s« le zakadi vetra širil ze^ ni«4o: ^rej >ot v eni uri Je zajel vo*!ke trav-"'»ke površne. — Krna1" ni*em ie začelo poreti v oorr*" **b »•"l-^iski orotr5 rw\ vas' p"4oki t1 Žirovn'ci. Tudi ta ne*"r je -"netila lekemoHva. Ker *e mv »*!«, da bo o»en1 snričo močn"«a "*<rra z»V ve*'e fondne po^rš'-™°. «o nri*"'  »»• nonr>x tnd! fai»'i-
; ci, ki so s nemočln ♦»mVal'mMJh
j n<-«»biva1cev ^>o*ar po<rnsuM.
Po neponolnih nodatk'h <e škode, ki so Jo T>ovzTo?ni nožari. le
i ^ekai čer. nol mllilona dinsrlev. ^kode, k' 'a ie nnvrročjl v<*ter, ni mo"*** ugotovit', ker le nrlva+ni las+n{k< nalvečkrat na nrM»v^aio o*"*»Uni z* notranl« zadeve.
JKammond Jnnes:
Si> D-i? bl„s.e veselil SV0J'eSa uspelega dovtipa. »Boste kaj popili? Pridite« Prijel me je za roko. »K meni na ladjo ne pride
»v»8 i"!- v z njim enega popiL« Pogledal je na mojo jahto. ,*n t i! J° • ° V7eli na vrv' ali ne? Tako bomo m°SH Plut* dalje hv» vbomox,zfub'Jali časa, ko se bova pogovarjala. »Hej! Jan! Henrik! Vrzite čolnu vrv.«
Medtem ko sta se oba moža skupaj spravila porinil -
na delo, me je
Na tej ploščadi je stal topifi s harpuno. Se bolj sem obrnil svojo ladjo in jo usmeril proti kraju, kjer naj bi se srečali. Ko sem bil kitolovki skoro pred kljunom, sem zaobrnil tako, da sta ladji plavali sporedno, in ko je zaplula mimo mene, sem zaklical:
»Kapitan Lovaas, ali lahko pridem k vam na palubo?«
Zaslišal sem zvonenje signala v strojnico in potem se je pojavil na brvi moški. Bil je majhen in debel, s poševno nataknjeno čopasto čepico, oblečen v zelen jopič s srebrnimi gumbi, ki so se v svetlobi lesketali.
»Kdo ste vi, prosim?« je zakričal.
»Mož, ki vam je opisal Georgea Farnella,« sem odgovoril.
Obrnil se je in nekaj ukazal. Signal v strojnico je zopet zazvonil in kitolovkini stroji so utihnili.
»Prosim, pridite bliže semkaj,« je zaklical in pokazal ob stran svoje ladje. .
Kitolovka je bila po vsej priliki zato, da bi bila hitrejša, tako nizko zgrajena, da sem v trenutku, ko je naša ladja trčila ob njen železni bok, z lahkoto skočil na njeno palubo. Lovaas je prišel na palubo, da bi me pozdravil, Bil je, kot je Dahler dejal, majhen možiček z velikim trebuhom. Medtem ko je hodil, mu je plahutal njegov svetlozeleni jopič okrog telesa, hlače enake barve pa so bile čvrsto napete Le širok, bel usnjen pas s srebrno zaponko je očitno držal njegov trebuh tam, kamor je sodil
»Trne mi je Oansert,« sem dejal.
Pomolil mi je svojo veliko z rdečkasto dlako pokrito roko. »Jaz pa sem Lovaas,« je dejal. »Spoznala sva se že — ali ne? — po glasu.«
Smejal se je. Bilo je tisto globoko hihitanje, ki je nekako prihrumelo iz globin njegovega trebuha. »Po glasu«, je še enkrat po-
naprej. »Prav čedno ladjo imate,« je dejal. »Dobra za na morje, ali ne? No, tudi ta je kar v redu.«
Z roko je napravil krog okrog svoje ladje. »Vse to je moje — zelo poceni sem kupil. Danes bi lahko prodal trikrat dražje, kot pa sem takrat plačal.
Zopet se je smejal in me stisnil za roko. »Lep dobiček, aH ne? Dober lov. Dvakrat sem bil z ladjami s postaje v Antarktiki. Toda tega mi je dovolj. Tako je mnogo bolje. Razen tega lahko delam, kar hočem. Ni mi treba delati za nobeno prokleto kitolovsko družbo. Delam za svoj žep in si pustim plačati, kar jim prinesem. Bolje, kajne? Ali ni tako bolje?«
Imel je navado, da se je ponavljal, kot bi ga njegove lastne besede veselile.
»Sem noter!« je zaklical, ko sva prišla do stopnic, ki so vodile do kabine pod mostom. »Halvorsen!« je zaklical kvišku, »poženi s polno paro takoj, ko bomo imeli čoln na vrvi.«
»Da,« se je oglasil odgovor.
»Prosim, kar naprej.« Lovaas je odprl vrata. »Moja kajuta,« je dejal. »Vedno je v njej tak prekleti nered. Nimam žene, saj veste.« Nikoli nimam ženske na ladji. Kaj? Tukajle so.« Pokazal je fotografije, ki so bile pripete na steno pri njegovem ležišču. »Hilda, Martha, Solvejg.« Udaril je po pisalni mizi. »Tega imam poln predal. Ali bi si mislili kaj takšnega? Tak debeluhar, kot sem?« Udaril se je po trebuhu. »Torej, ali želite aguavit aH ne? AH morda raje konjak? Imam francoski konjak — nezacarinjen, dobra reč!«
»Kaj je, aguavit?« sem vprašal. »Pogosto sem slišal, da je to značilna norveška pijača, toda pil tega še nisem nikoli.«
»Da niste še nikoli pili aguavita? Je to mogoče?«
Rjul'je od smeha in me tolkel po rami. »Potem boste dobili aguavit.«
Smeje se je sklonil in privlekel iz neke omarice pod pisalno mizo steklenico z dvema kozarcema. Nad najinima glavama je zazvonil strojni signal. In s' o ji so spet stekli.
»Tukajl« je dejal in mi pomolil steklenico. »Pravi ekvatorski aguavit. Poglejte sr notranjo stran etikete! Tu je ime ladje, na kateri je plul preko ekvatorja, in tukaj je ime ladje, ki ga je pripeljala nazaj. Vsak dober aguavit mora dvakrat prepluti ekvator.«
»Zakaj?« sem vprašal.
»Zakaj? Moj bog! Kako naj jaz to vem? To pač sodi k poslu tistih, ki to prekleto stvar izdelujejo. Jaz vem samo, da mi dobro de.« »Aaah — aah!« je zagrgral v grlu. »Dober je, ali ne? Posebno dober, razumete če človek predtem mastno je.« Zopet se je potolkel po trebuhu in rjovel od smeha.
Pomislil sem na Dahlerjevo pripovedovanje in opazil, da se njegove rdeče obrobljene oči zares smejejo z njim. Maščoba okrog oči se je sicer nagubala v majhne gubice, toda same oči so ostale modre in trde kot jeklo ter me ves čas budno opazovale.
»No, in sedaj sedite,« je dejal in ml potisnil stol. »Vi bi torej hoteli zvedeti o Schreuderju?«
»Da,« sem dejal.
»Točno,« je potrdil Dick. »Nekje tukaj je moralo biti.«
Curtis je pogledal na vrh našega jambora. Zastavica je plapolala v vetru. »Dviga se rahel veter. Poglejte, tukaj megla postaja redkejša.«
»Skoda, da prej ni bilo vetra,« je dejal Dick. »Morda bi Schreuderju rešili življenje.«
Megla se je nalgo redčila in kmalu Je posijalo sonce.
»Niti sledu ni za potapljači,« je dodal Dick.
»Verjetno so za danes končali,« je menil Curtis.
Toda Dick je zmajal z glavo. »Ne tera, ne bi bili storili. Domnevam, da nimajo pogosto tako mirne vode, kot je danes. To je najboljše vreme za potapljanje. Rr^en tega je še zelo zgodaj. Svoje dnevno delo so verjetno komaj pričeli.«
Pogledal sem ga. Mislim, da smo vsi prišli na isto misel.
»Misliš, da bi bil Schreuder utegnil splavali do čolnov potapljačev in iih pregovoriti, da ga spravijo na konno?« sem vprašal.
Dick je zmipnil z rameni. »Nismo našli n;ti njc^a. niti čolnov. Ce so dvignili sidro in pognali motorje, te«a v ronstanju naših strojev nismo mogli slišati. Prav tako jih ni slišal Lov;us na svoji kitolovki. Toda — le kako jih je mogel pregovoriti, da so tako nalgo dvignili sidro in odpluli?«
»Tudi tega ne vem,« sem dejal. »Vendar pa ni nemogoče*
G Iv A S-—
0OKUMENII1 DOKUMENTI! DOKUMENTI
IVA^S  JAN 85
J Taka je bila ta vojna! Posebno nevarni so t
J bili lahko prav gozdarji, če niso bili zanesljivi. In prav ^ J tako zelo koristni so bili, če so, kot večina, delali za t ) pirtizane. { f       Močnik je bil kuhan in razdeljen. Martin ga je pri-\ pravil z vso skrbjo. Vendar razooloženje zaradi tega ni ^ bilo dosti boljše. Preživeli so hude dni; nekateri med f njimi so izgubili brate ali očete, vsi pa dobre tovariše. Ni jih bilo malo, kj so v teh dneh ozebli, vsi pa so bili nujno potrebni odmora in okrepčila. Posebno tisti, ki so prigazili z Mošenjske.
V tisti kotanji so se to popoldne vrstili razburljivi j[ dogodki. Ze tedaj jn še prej so na maršu zmanjkali neka- -teri novinci, k? so pod težo naporov omagali: niso namreč mogli premagati teh brezperspektivnih dni. Kaj bo šele v bližnjih tednih, če je že zdaj tako hudo?
Voditelji so med seboj živo raznravliali o nadaljnjih načrtih in predlagali vse mogoče. Mnogo tovarišev je za neka i časa hotelo poiskati zavetišče v Ljubljani ali vsaj v ljubljanski pokraiini. Mnoge, morda večino, na je vleklo v bližino njihovih domov, kjer so računali, da se bodo v tej hajki in hudi zimi pretolkli v boliše čase. Kakršenkoli predlog se je pojavil, v tisti stiski ni bil nrav nič čuden, kajti šlo je samo za način, kako prebroditi tako usodne čase. Bilo je očitno, da nemške ofenzive še ni konec.
Potem se je nekdo spomnil na nemškega uietnika Martina, ki pravzaprav ni bil več ujetnik. Ni ga bUo nikjer. Presenečeni so ugotovili, da jo je nekam n obrisal. Kam?
Za njim so poslali patruljo na smučeh, ki pa se je \ kmalu vrnila, ne da bi ga našla ... Pozneje so izvedeli, t da se je napotil čez zasneženo Jelovico, kar ob tolikšnem snegu nikomur ni padlo na misel. Toda niemu je usoelo. Srečno je pregazil Jelovico in se javil Gestaou na Bledu. Kdo bi si mislil? A ne samo to. Ta Martin si je zdaj 1 reJtev&l življenje po svoje. Med dmf'm je svoiim gosoo-| darjem novedal, da komandir Jaka Bernard večkrat za-I haia v Stirnnik. In prav Jaka se je ob zajetju tako po-
itegoval zanj, ko so mu že izkopali jamo. »Uietih ljudi ne bomo nobijali!« ie bilo Jakovo sta-j lišče. Jaka je namreč v vsakem človeku videl le dobro in t nrslil. da tako kljub vojni čutijo vsi. Njegova beseda je ! takrat zalegla in Martin je ostal živ. Zdaj na je prav j on gestapovce privedel na Jakovo sled. In Jaka je res-l nično kmalu potem nadel: 9. februarja, prav v Stirpniku. ) Martin ie izdal tudi bataljonskega zdravnika, medi-| cm ca Konjska. Ta je kmalu za temi dogodki prišel pre-I oblečen v dolino. Iskal je neke instrumente iti zdravila, j Pri tem se ie zadržal tudi v Kranju, kjer ga ljudje niso j nnznali. A glei ga Šmenta: nanj ie naletel rjrav prani čar J Martin, ga rjnknzal pogrni jn Janez ie bil kmalu natn I ustreljen med talci. H'tlerizem je bil Se vedno dovolj f trden, da ie z^strunlial in ola^'1 n^hove. predvsem uni-I form'rane ljudi, čeravno bi se radi tega otresli, j Končno se je batalion zbral k zadnjemu skupnemu j *P*t»Pjttt, kier ie vt Irp«""! vodstva spregovoril Stane , Žagar:
f '»Tovariši' Kljub trenutnemu stanju smo v Dražgošah ) izbojevali vel'ko zmago, dosegli smo velik usneh! Naš j) I bataljon je ostal dejansko cel; mi smo Nemcem zadali t J hiiiše udarce kot. oni nam. Prekrižali smo jim preselie-j valne načrte, ljudem smo pokazali, kaj je prava oarti-I zanska vojska. Nemci so morali prof nam zastaviti ve-j like sile, ki zato primanjkujeio dručod. Mar nismo s tem J nrinomo"li celotnemu boju naših narodov in vsej protifašistični fronti? Sicer smo nase pritegnili veliko nemško silo, ki oa na.s ni mogla zlomiti. Bes je padlo nekaj naših dobrih tovarišev, ki j'h ne smemo nikoli pozabiti, res so Dražgoše razbite, uničene in prizadete, toda v vojni se temu včasih ni moč izogniti. Važno pri tem je, da smo okupatorju in ljudem pokazali našo neuničliivost.
e in stanovanja
Zapis, ki mora vsakogar zanimati; w*WIHltt>i
Mogoče bo kdo oporekal, češ zobe in stanovanja pa res ne gre tlačiti skupaj, v naslovu pa še toliko manj. Priznam, da" se malo čudno sliši, toda ko dodam še ostalo, kar sem se namenila napisati, sem prepričana, da bo vse skupaj še preveč razumljivo. »Skrivnost« te nenavadne zveze — prav na kratko razloženo — je takale: ker v Kranju ni na razpolago stanovanj za zobozdravstvene delavce, je le-teh premalo in s popravljanjem zob nikakor ne morejo biti na tekočem. Pokvarjenih zob je tako iz dneva v dan več in pri sedanjem številu terapevtov bi bili s popravilom vsako leto za po nekaj let več v zaostanku.
Potrebni so nam torej novi zobozdravstveni delavci. V novem domu je prostora, še za toliko te-
vek (z luknjami v zobeh) poldrugo leto čaka na to, da bo prišel na vrsto, da o tem, kaj vse se
ljencev pa tudi iz tedna v teden močneje narašča. Predlansko leto e bilo vpisanih 3014 pacientov, lansko leto 3768, prva dva meseca in pol letošnjega leta pa že 1430.
UooStevati je treba, da smo že orišli tako daleč, da med nami skoraj ni ljudi, ki bi imeli zdrave zobe. Le tu pa tam še najdemo koga, ki ima le po nekaj zali vkov, odrasleTjudi s popolnoma zdravimi zobmi pa bomo kmalu upoštevali kot neverjetno atrakcijo. Praktično bi torej morali prav vsi hoditi k zobozdravniku. Dotok pacientov se je prav posebno povečal po ureditvi socialnega zavarovanja kmečkega prebivalstva in po preselitvi zobr<" pmbulan^ v nove prostore.
Joi, kako lepo!
Vsakdo, ki si ogleda novo stavbo   Zobozdravstvenega doma Kranju, ne more mimo tega   *«i ne bi pohvalil njeno zares sr iobno in primerno ureditev. S tako stav bo za zobozdravstvene namene se menda ne morejo pohvaliti nikjer drugje v Sloveniji. Člani kolekti va so zelo zadovoljni z delovnimi pogoji, ki jih imajo tu, posebno še, ker so bile razmere v stari am bulanti zares  nevzdržne. »Samo če bi bila stavba opremljena tu di s potrebnim številom terapev
Vsakdo, ki nič hudega sluteč pri* v spremno pisarno, da bl se vp sal, mora pri priči zgubitil popjj ko mu povedo, da ga bodo pjg call v drugi polovici leta v* Najpametnejši zato takoj nato.» jim popravijo zobe, P°W«Jo spremno pisarno. Ko bodo vrsti, bo v ustih tako že spet t* narobe
Kljub temu, da je vhod v Zdravstveni dom kar se da privlačen, gre večina obiskovalcev veliko rajši ven kot noter. »Kako neki bo spet danes bolelo«, Je misel, H v taki aH drugačni stavčnl zvezi muči vse paciente — tudi najbolj pogumne. Nerodno je le to, da prihaja skozi ta vhod preveč bolnikov za vse terapevte in morajo zato ti delati toliko nadur, kolikor lih le zmorejo. Menda delajo povprečno 50 odstotkov več, kot so njihove obveznosti
DOKUMENTI!
DOKUMENTI!
DOKUMENTI
rapevtov In tehnikov, kot jih dela sedaj, In v Kranju bl se mmvrl radi zanosi 111 — če bl imeli stanovanja. Pri teh se pa krepko zatakne. Ker v Kranju vrakn leto zgradimo precej stannvan', M mogoče z ustreznim zaletom fin razumevanjem!) le preskočili še to zaoreko. Pri tem seveda ne smemo prezreti, da .le poprovljanje zob sproti veliko c«»ne'še kot zdravi'en.fe in popravljanje močno obolelih zob in vsi avl 'an.le novih. (Mimogrede: v Zobozdravstvenem domu Kranj 1~»MaJ«» za paciente kranjske občine letno prib!: žno 2500 protez In 700 mo-stičkov. k»- vse skuoai vel S skoraj f-"'-" <-•»♦ 10 stinov^n-' \
Poldrugro li*to potrpežljivosti
Te dni prihajajo na zohozdrav-niški stol tisti pacienti, ki so rp vpisali v decembru leta 196". Morate priznati, da je potrebno precej potrpežljivosti, da lahko člo-
med tem razvije iz majhnih kva rov. sploh ne govorimo. '
Toda trenutno tu ni mogoče pomagati. V sprejemni knjigi je te dni vpisanih že 5430 pacientov, ki čakajo, da pridejo na vrsto za zdravljenje. Vsak mesec lahko sprejmemo 200 novih (seveda -poldrugo leto starih!) pacientov, obenem pa še sto članov kolektivov, ki so pomagali pri gradn' zobozdravstvenega doma. Pri te; zmogljivosti bi torej samo tist* bolnike, k' so že prijavljeni, »pn-delali« v 27 mesecih. Dnevno prihaja po pomoč okoli 50 do 60 bolnikov z bolečinami, ki jim je trt ba t?knj oomnrrnti, število orljpv-
I • 1
Pojem zobozdravstva Je za vse nas nerazdružljlvo povezan s P°!" mom neprijetnega vrtanja po zobeh
nekajkrat vrgel na rešeto druge krate, se ie pa spet v Kranju nabralo za zvrhan kos grehov. Zdaj jth pa kar lepo sortirajmo, in to po velikosti, neobičnosti in podobno.
tale mi je posebno pri srcu. — V restavraciji »Park* imajo preklicano dobro kapliico. še otroci so te vneli zanjo. No, mogoče tudi tato, ker je brezplačna. Pa nikar ne tecite takoi tja, ker boste morali v lokalu vsak požirek drago pla-Cati. Rajši se povežite z otroki iz tistega okotiša. Le na prave se morate obrniti. Oni že vedo, kako se stvari strele. Zalagajo se kar iz grosistitne zaloge — to je — na tavnost iz nezaklienicne kleti re-fttvtucijt, Kai ta hočete, če pa kletn'<h vrat nih?c ne zaklepa. Ste klenice s »tekočimi dobrotami« «o pa firrd nosom. Menda so tisti smr kavčki postali ,prl izbiri pijač PraVCati <Wb*««ci. 7*h cenijo Biser s Kaiiaria, pa Ritoznojčana itd. Pa tudi likeriev se ne branijo. Ne vem Da, kako gleda vodstvo restavracije »Park« na vso zadevo. Jaz sem na primer zavoljo tistih nezakljenjenih vrat telo navdušen.
% No, pa se eno o naših ljubih otrocih. — Ondan sem se sprehajal po kranjskem pokopališču. Pa nikar ne mislite, da se me boste tako kmalu otresli! Ne. Ampak tistikrat it ml je pa skoraj zahotelo od zadrege. Nisem namreč vedel, ali ie pokopališče to, kar je, ali so ga namenili otroškemu igrišču. Otroci so se podili okrog grobov, jih preskakovali. Prevračali vaze in počenjali norčije, da so se mi jezili lasje. Tistikrat sem tudi zvedel, da kdaj pa kdai izgine v velike iepe nekaterih otrok tudi prenekatera sveča z grobov. Ne bi dejal, da so taki vsi otroci, ki Prebivaio v neposredni bližini pokopališča. Toda nekaj jih je. Prav hi bilo, če bi jih starši poučUi, da PokoPalšče ni kraj za igro. Pa tudi sicer zaslužijo mrtvi več spoštovanja.
4% Zdaj pa .*'* enn o tistih, ki niso več otroci. — Pred nekai dnevi sem stopil v restavracijo »Evropa* na požirek. Pri sosedni mizi ie <edela Jružba mladih ljudi — študentov Do sem je vse v redu. Kdo bi jim "led"l r.ohc, če *osedaio v restavraciji. Pa jim je kaplnca razvezala h hrX se n;;hovo gnvorie-nie razbrzdalo. MorJa ne bi bilo tako grozno, če v bi tema razgovorov o podnantih. mrčesu in podobnih s*"<neh ierr^i teh sosednem gostom, ki so pravkar večerjali. Podoba je bila, da so študentje opa-
zili, kako se ljudem jed upira, Di so zato svoje »okusno« pripovedovanje še okrepili. Odkrito povem — meni se }e uprla celo pijača. Tistikrat sem se vprašal, če je naša mladina — in celo starejša — res povsem sprta s pravili o lepem vedenju.
% Sreda, 21. marca. — To je prvi pomladni dan. Naj vas nikar ne moti, če je koledarska pomlad malo navzkriž z- vremenom. To pa ne bo preprečilo, da letos ne bi bilo turistične sezone. Za to priložnost bi kazalo tudi naše mesto nekoliko počediti. — Tako sem premišljeval ondan, ko sem sopihal navkreber po Mohorjevem klancu. Pogled mi je obtičal na hiši vrh klanca, kjer je pralnica. Poslopje je tako »zmaha-no«, da sem kar zardel ob misli, kaj si bodo o njem mislili tujci, ki bodo obiskali Kranj. Tako zanemarjene bajte nima menda ves Kranu Zato bi jo kazalo ali prepleskati ali pa zaščititi kot primer skrajna zanemarjenega objekta.
• Mimogrede b: ->l ve.ka.tere
nočne goste iz -.estrivracijje Park, če ne najdejo za opravljanje svoje potrebe v "vsem Kraniu primernejšega prostora kot sta Trg revolucije in DročeV.c P ^kaminskega zavoda. Toliko v dobrohotno poiasnilo: ulic je eno, stranišče pa drugo. To !■■ menda lahko že vedeli. Vas po zdravlja
Vaš Bodičar
tov,*> je njihov edini pomislek.
Marsikdo 6e namreč pritožuje, češ — novo, moderno stavbo ima-| jo, v njej vso potrebno opremo, čakanja pa le še ni konec. Toda - kot rečeno — dom je izkoriščen
...«ijm-te Korenjake z nekoliko žalostnim izrazom na licu smo naS v čakalnici otroške zobne ambulante v šoli »Simon Jenko« v Kranjv. V tej ambulanti so v zadnjem letu sistematično pregledali In ^ pravljali zobe več kot 1600 majhnim bolnikom iz šol »Simon Jenfco In »France Prešeren«. Mnogi učenci v naši občini ostajalo nepttl'*' dani, ker je ambulanta preobremenjena veliko nad svojimi zroogl* vostml. Pri pregledu otrok zobozdravstveni delavci ugotavljajo. * je že med 7 in 8 letom precej otrok, ki jim je treba izdret' < zobe. Zato bo nujno potrebno razmišljati o ustanovitvi ambahtt za predšolske otroke
V tehniki so m! razložili zapleten In dolgotrajen postopek izdelo--•anja protez, ki si ga nisem mogla zapomniti. Vem samo to, da je potrebno izdelati celo vrsto odtisov zdaj v to, zdaj v ono snov In da /.ato nI čudno, da so proteze tako drage ln je treba nanje tudi precej dolgo čakati. En tehnik izdela na mesec okoli 20 protez in 5 inostičkov
le 50 odstotno, čeprav so po'*-be prav tolikšne kot kapacitts doma. Nepopolna izkoriščenost mimo drugega seveda — tudi Tre cej podra?i same zob"-HravRh[e ne str"-1*""
Rešilna bilka
Ključ za rešitev teh težav *> torej stanovanja, ki naj v Krr privabijo zadostno število terap^ tov in zadržijo tiste, ki so ie ti a bodo odšli, če ne bodo oW stanovanj. Sedaj imamo v Rn» iju 11 dentistov in stomatolog ki popravljajo zobe odras^m čanom in 2 v otroških zobnih ?t. bulantah. Potrebovali bi 22 1*f pevtov za odrasle in 8 za otnV* Le s takim številom bi 6° prib!!. žali ustreznim normam, ki n^i. I pisujejo po 1 terapevta na 150« o> 2000 odraslih prebivalcev :-na 1000 otrok. Posebno nulM \ bilo  normalizirati  zobozdravtfv* § no službo za otroke. sa1 bi * tr* | vo*asnim  poprovlianiem rob H otrocih  prihranili r.eslv,W denarja  (in veliko, t*** bolečin in nevšečnosti, kar tv* ne nro prezreti).
Naj pripomnim tudi to. da kljub vsemu zobozdravstvena rtuK ba v kranjski občini med n»ft» lje urejenimi. Samo to nas ner» nsoavati (mislim na tiste, ki sb v»''o za njen napredek); saj 'mm vse možnosti za to. da postaj*«* Prvi, ki bomo mislili tudi m f ste dobičke, ki bodo vidni v< čez leta. Metka SosiJ