Pri peči akor je t poletnib večerih veselo iu prijetao v prostem zrakn, takč je po zimi veselo pri toplej peči, in mnogokrat je ta Se ceM premajhena.  da 2 bi mk.  ki je pri hiši,  sroj  hrbet obrnil k njej.   Tak« so tudi necega ]   zimskega večera pri Martinovih pri peči sedeli in koščice luMili,  ki so jih v jeseni Martinova mati iz buč iztrebili.   Aii uiso bili samo domači, tudi sosedovi so bili in ž Djimi je prišel sosedoT Iranek.   In kakor imajo otroci v zimskih večerih Teselje poslušati lepe pripovedke, bdsni ali kaj dru-zega,  tak6 je tudi Ivanek  prišel k Martinovim  saino zaradi tega, da bi kaj lepega slišal. — Barno jc odmoliln Marfinova biblcn angeljsko poztlrarJjeoje io ?elik križ naredila preko čela,  da jo začne Iranek prositi, naj bi jim kaj lepega povedala.   Ko so  tudi drugi v  to silili,   obriše si Ubica tista, malo pokašlja in pravi; nNo, ker si že velik knp buenili koSHc naluščU,  bočem ti povedati nekaj,  kar  ti gotovo   v  spomimi ostane,   in   še na stare  dni  boš pGmail in znal, da bogastvo pride in otide; sreča ni stalna, ali kakor nirodni prigovor pravi: nSreča je opotočna."
rDolgo je že tega, ko sem bila tako mlada kakor si zdaj ti," nadaljnje babica; nčez sedemdeset pomladi že pomnim in Iasj6 se mi vedno bolj Mlijo. Takrat, ko sem bila otrok, živel je t naSej vSsi premožen mož. ondu, kjer je zdaj Boštjanova hiša, ondu je imel svojo obširno hišo. Bogat je bil silno, da se je z bogastvcm bahal, ali bil je skOp in trd kakor kamen; zatii so ga ijudjfS sploh imenovali nskopuha." Ce je priSel k njegovej hiSi berač in ga je t božjem imeiiu prosil kaeega darii. pogual ga je od hiše, le redko kedaj je kateri dobil kako plčsmjivo skorjico kruba k njegovih rok. A tudi v cerkev ni hodil, kakor da bi se Boga bal. a ljadjč so govorili, da v njegovej hiSi niti bridke martre ui bilo. Njegova pobožna žena je jokala in prosila Boga, da bi se Eje mož poboljSal, ali Bog jo je hotel še bolj v potrpežiji-Tosti skušati, in njen mož je postajal yedno hnd'5bnejči. Zena ga je prosila in svarila ter ga opoininjala na božjo kazea, ki je že toliko hnd6bnežev zadela, ali vse to je skopuha še Ijolj razjezllo. Tedij se je navadno v izbo zaprl, in ljudjč so pripovedovali, da je denarjs Stel. — Ali tudi njega je zadela, kakor vsacega hndobneža, kazen božja. Črni oblaki so se pridrvili od daleč in zakrili svitlo solnce. da jo bila malo ne temii kakor po no6i. Grmelo in bliskalo se je, da je bilo grdza, in bliski so temtf razsvitljevali. Doljro še vem, kakor da bi bilo včeraj, da so mati — Bog jiin daj veiino luC in pokoj — jokali in meni rekli: rAuika moli, ti si Se nedolžen otrok, da bi Bog od-vrail svojo Sibo od nas;" in začeli sve z materjo moliti. Kar silno zagrmi, da se je zeinlja stresla, slraSno se zablisne in skopuhova iiiša je bila v pla-menu. Zdaj se oblaki razprše, kakor da bi ne boteli gledati strašnega ognja. Ceravao se skopuh nobenemu ni smilil, smilila se je Ijudžm njegova dobra žena, in bitro so Slj gasit. Ali malo so opravili, hifa jn bila kmalu v pepelu. Ljudjš so mislili, da bo to skopuaa poboljšalo, ali varali so se; Se le hu-d6bnejši je postajal. Rotil in klel je, da ga je >jilo gitza slišati. Imel je še nekjo omogo denarja skritega, in zopet je zaSel hišo zidati. Njegova žena je žalosti zbclsla, ali hndobni inož jej lii hotel poslati po zdravnika: pridna
I
žena j« morala umreti in tak6 jo je Bog rešil rseh nadlog, težav in Wde. Ljudje so z glavami majali io rekli. nŠe ženo je pod zemljo spraril!" Odkar je skopuhova žena nmrla, šlo je pri njem vse naiobe. Da bi si jezo utolažil, začel je v krčme zabajati in gospodarstvo zanemarjati. Kos za koaom svojega posestva je začel prodajati, a naposlcd je pobnl še to. kar je imel ter je odšel iz naSe vasi, da se ogne sramoti. Nihče ni vpraSal po njem in tndi ai nihče znal, U&in je šel, s&mo BoštjaHOVi. katerim je hišo prodal, ? katerej še dandanes stanujejo. znali so, da je odšel tja nekam na Nemško.
Preteklo je nekaj let; več Ijudi v našej visi se je preselilo ua drugi STet — Bog jim daj večni mir in pokoj — in drugi so jih nadonies&li. Tudi jaz sem odrasla, nisem vec gonila živiae ua pašo in tudi nisem več oprav-ljala otrodjih opravil, bila seni že odrasla ženska. Na skopuha smo w malo ne rsi pozabili. samo pri Boštjanovih so šp mislili nanj. ker so mu bili še iiekaj na bi3i dolžni. Op je pa Boštjaua kdo po skopuhn rprašal, z raoiami je zmajal ia dejnl: nBog si ga znaj, kje j«? mcnda ga žo zemlja krije. 6e ga skoraj ne bode od nikoder, plaCal bodora s teni, kar mu sem še dolžan nekoliko sv. uiaš, da bi mu Bog grehe odpusfcil." — Bilo je neke nedelje pop6Iudue in otroci so zaguali Telik krik pod našo lipo. Prišel je nacnreč po poti razcapan berač ob lesenej DOgi. Nikogar ui ogovoril, oego naravnost je Sel k fioSljanoTim ISoštjana ui bilo Joma. a žena si j« mislila, da st&rec vbogajme prosi, ponudi mu kos kruha, ali mož ga noee vzeti, nego nasmihne se in v očeh mu zaigrajo aolzl V tom tudi BoStjau pride, kateri takiij spozna nekdanjega hudobnega — skopuha. Ali za B6ga kakšen je bil! raztrgan in uraazan, da ga je bilo komaj poznati. Za dolg. ki mu ga jb bil Boštjau dolžau, izvolil si ]e, da bo nekoliko dui pri njtiin iivvl, a potlej bo žel zopet s trebuhoni za kruhoni. Ali Bog je drugaue obrnil; akopuh ni (lolgo žhel na fmern kraji, kjet je toliko lniiioljnega storil; umri je meiiia od žalosti. Majhen lesea križ so ran poetavili na grob in Boatjanov oue so zapisali nanj besede: nBogastvo je minljipo V Pa tudi ta križuc ni stal dolgo iia skopuliovem grobu, podil se je in trava se je zarasla po groba, ki stoji zapuščen ter se Dihče ne briga zanj."
Tak6 je pripovedorala Martinova babica; ali tega nihče niti opazil ni. da so otroci pozabili na koSčice z odprtimi usti jo poalušajoe; a Ivanek se poslovf ter otide doindv v toplo posteJjo, kjer se mn je vso noč saujalo o bogatem skopuhu, ki je naposled tak6 ubožno umrl.
Kad je liodU k Martinorim, kjer je Mbica vselaj kaj lepega povedati zuala.
Janko Zagorski