Poštnina plačana v gotov Inj
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 89
Maribor, torek 21. aprila 1931
»FUTRA«
l2haia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Nemški problem
(Dopis izven uredništva.)
Kakor ogromen klin se ie nemški na-*od zaril po sredini Evrope od severa med slovanski vzhod in romanci zahod. Ce ne bi bilo nas malošte-vi,hih Slovencev, ki smo skoraj dve ti-scičletjl krčevito branili zaledje najsevernejšega zaliva Jadranskega morja, bi segal od Balta do Jadrana, delil, bi naš kontinent prav od severa do juga, od morja do morja. Samo mi smo mu to preprečili in samo mi smo ohranili zvezo vzhoda z zahodom, Slovanov z Romani. Ob svojem prihodu je porušil stari latinski Rim, ustvaril v srednjem veku nov germansko-rimski imperij »sveto rimsko cesarstvo«, se potem razbil na neštete državice na eni, a obvladoval veliko Avstrijo na drugi strani, dokler ni naposled zrastel v novo močno .velesilo — nemško cesarstvo. Tedaj je začutil v sebi željo in poslanstvo, da bi postal voditelj in diktator Evrope in s tem posredno tudi vsega ostalega sveta- S tem si je nakopal nasprotstvo dru-8ih narodov, ki so ga v svetovni voj-ni strli. Omagal je pod pritiskom slo-vanskega vzhoda in romanskega zahoda.
- 2di pa se> da Evropa ni jasno in toč-n° vedela, kaj hoče in kaj naj ž njim napravi, ko ga je 1. 1918. porazila. Cim-^°li se od nas oddaljuje to usodno le-1 in čimbolj se veča perspektivični po-*,e<i na mirovne pogodbe, tembolj jas-n° postaja, da nemški problem ni bil r®sen, da je bilo vse to, kar se je stori-'°> le polovičarstvo diplomatov, ki niso bili dorastli nalogam, katere so stale pred njimi. In prav največji med temi diplomati, Woodrow Wilson, je skoraj največ grešil, grešil proti lastnim na-celotn, ki jih je bil postavil v svojih štirinajstih točkah. Kajti, priznajmo si enkrat odkrito, problem kaekga naroda je mogoče rešiti samo na ta način, da se mu da možnost popolne združitve v samostojni državi in s tem izživljanja v kulturnem, socljalnem, političnem, gospodarskem in vsem drugem življenju. Samo to je naravno in trajno, vse dru-so je teorija, začasnost in izhod za silo, ki se prej ali slej maščuje.
Največja napaka pa je bila, da se nemškemu narodu ni dovolila združitev v et,i sami nemški državi, da se je umet-ustvarila republika Avstrija. Ta Stvaritev je bila nesrečna že v samem ^etku in je kamen spbdtike danes ter verjetno, še zelo dolgo. Ne mislimo komur ničesar očitati, a kljub temu Ol,amo pribiti, da smo celo mi SIo-enci morali žrtvovati svojo kri in ti-. °cletne pr&vice za iluzorno stavbo samostojne Avstrije,’ kajti naše nenarav-severne meje so bile potegnjene prav da bi se tembolj ločila Avstrija od ji je bila žrtvovana naša Radgona, železnica Rad-Lučane itd. Zato pa je na-S[{ Propadla tudi zamisel jugoslovan-jjr^vf^kegoslovaškega koridorja preko
tu.t. Gradiščanske in slovenskega °rabja.
Okrog brodovnega sporazuma
VEDNO VEČJA NASPROTSTVA MED FRANCOSKIM IN ANGLEŠKIM STALIŠČEM. — SPORAZUM SAMO DO LETA 1934?
PARIZ, 21. aprila- Londonska pogajanja za uresničenje brodovnega sporazuma med Anglijo, Francijo in Italijo se bližajo zaključku. Le malo upanja je, da bi prišlo do popolnega sporazuma, kajti na eni strani vztraja Francija odločno pri svojem gradbenem programu, na drugi strani pa Anglija nikakor noče popustiti. In ta skrita prestižna politika bo najbrže sporazum onemogočila. Vsa znamenja kažejo, da je rešitev zamotanih vprašanj pred splošno razorožitveno konferenco skoraj nemogoča.
Massigli, vodja francoske delegacije, je dobil snoči od svoje vlade nove in-strukcije. Pred svojim odhodom v London je imel dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Lavalom, kakor tu-
di z ministrom za zunanje stvari Brian-dom in mornariškim ministrom. Podrobnosti o tej konferenci sicer niso znane, vendar se more iz pisanja današnjih francoskih listov sklepati, da na popolno razčiščenje vsega kompleksa vprašanj ni misliti, ker Francija odločno vztraja na tem, da sme v letih 1934— 1936 celo vrsto zastarelih vojnih ladij nadomestiti z modernimi novimi edini-cami. Ni pa izključeno, da bo dosežen sporazum na temelju, da bi veljal sporazum le do leta 1934, na kar bi imela Francija zopet proste roke. Ako pa bi tudi v tem pogledu ne prišlo do sporazuma, potem bi bilo seveda smatrati pogajanja kot izjalovljena.
Ljapčeu odstopil
SOFIJA, 21- aprila. Ministrski predsednik Ljapčev je včeraj v posebni av-dijenci izročil kralju Borisu demisijo celokupnega kabineta, ki je bila tudi sprejeta. S sestavo nove vlade bo najbrže poverjen demokratski voditelj Malinov, ki pa ima zelo malo izgledov, 'da bi se njegova misija posrečila. Ljapčev je odstopil, da ima kralj proste roke pri sestavi volilnega kabineta, ker poteče mandatna ddba sedanjega sobranja koncem maja.
Komunisti in španska reuolucija
BERLIN, 21. aprila. »Vossische Zei-tung« poroča iz Varšave, da so prispele iz Moskve večje skupine komunističnih strankinih funkcijonarjev, ki so na potu v Španijo. Med drugi o i je prispel v Varšavo tudi celotni izvršilni odbor ske sekcijo komunistične internaci-jonale pod vodstvom Barcasa, ki je izjavil, da pride na Španskem do komunistične revolucije, ker sedanja republikanska vlada nikakor ne ho mogla ugoditi zahtevam delavstva in kmečkih množic. Federativni značaj nove španske republike bo proletarsko revolucijo na Španskem le še pospešil- In kadar bo Evropa obkrožena na vzhodu od^ rdeče Rusije, na zapadu pa od rdeče Španije, i -tem bo stopila svetovna revolucija v odločilno fazo.
Protifašistična zarota
RIM, 21. aprila. V Milanu je bil aretirali ravno v trenutku, ko je hotel zapustiti Italijo, belgijski gimnazijski profesor Moulin, ki se je mudil že dalj časa v Italiji. i>Lavoro Fascista« piše, da so prišle oblasti na sled veliki protifašistični zaroti in da je Moulin vzdrževal zveze med zarotniki v Italiji in italijanskimi emigranti v inozemstvu. V zvezi s tem odkritjem so bile izvršene po raznih mestih Italije številne aretacije in pridejo vsi zarotniki pred sodišče za zaščito države.
PARIZ, 21. aprila. Kakor poroča »Echo de Pariš«, namerava Briand s svojim gospodarskim načrtom, ki bo predložen Svetu Društva narodov na majskem zasedanju, zagotoviti Avstriji na kak način dolgoročne kredite in take trgovinske pogodbe, ki bi omogočale avstrijski industriji večja tržišča. Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Rumunija, Madžarska in Bolgarija bodo uživale prednostne carine, da se jim tako omogoči prodaja prebitka njihovih kmetijskih pridelkov inozemstva. Na ta način se bo skušalo preprečiti, da bi se te države pridružile avstrijsko-nemški carinski uniji. Težkoče pa obstoje v tem, da je za tak sporazum potrebna privolitev prekomorskih držav, posebno Zedinjenih držav in Kanade. Veliko vprašanje pa je tudi, ali bo Nemčija prostovoljno pristopila k takemu sporazumu.
V trinajstih letih po nemškem porazu pa je problem združitve Avstrije in Nemčije še vedno prav tako aktualen, kakor je bil v začetku. Odstranilo ga ni vs® protežiranje Avstrije z neštetimi posojili, pomožnimi akcijami, privilegiji itd. itd., pa tudi ne podpiranje socialistične republikanske Nemčije. Ostal ie in bo ostal, dokler ne bo med obema državama padla meja, dokler se nemški nared ne bo popolnoma združil. Toda 1. 1918. bi se bila ta združitev lahko izvedla brez vsakih pretresljajev, sedaj pa bo vrgla Evropo v nove težave, morda celo v novo katastrofo. Prav tako pa bi se bile takrat lahko brez hrupa in bolečin potegnile drugačne meje, do-čim bi bila danes revizija bolestna operacija.	'i
Nov hud poraz za politiko zaveznikov napram nemškemu narodu po svetovni vojni je pomenila sedaj sklenitev carinske unije. In zopet prihajajo v Rimu, pa celo v Parizu na nenaravno misel, da bi Avstrijo odtrgali od Nemčije z obnovo Habsburžanov na Dunaju in v Budimpešti. Potovanje princa Siksta Bour-bonskega, brata ekscesarice Cite, na Dunaj, v Budimpešto, Beograd in Rim je bilo baje v tesni zvezi s tem načrtom. Nenaravna pa je ta misel zato, ker restavracija Habsburžanov nikdar ne bi pomenila definitivne rešitve nemškega problema. Ta bo rešen samo z »An-schlussom«. Dočim pa bi sporazumni »AnschluB« lahko pomenil oddih za Evropo, bo samovoljni bolna operaciia.
Razglas
Po § 5 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet morajo vsi oni, ki po uredbi o skupnem davku na poslovni promet niso podvrženi temu davku do
30.	aprila 1931 vložiti pri pristojni davčni upravi prijavo o popisu in vrednosti robe:
1. ki so jo imeli v zalogi dne 1. januarja 1931 in 2. ki so si jo nabavili v času od 1. januarja do 31. marca 1931.
Nadalje je navesti vrednost prodane robe tekom prvih 3 mesecev leta 1931 in vrednost terjatev za dobo, ko je stopil v veljavo zakon na poslovni promet, to .ie od 1. oktobra 1921 do 31. marca 1931, v kolikor te terjatve do 31. marca 1931 še niso bile poravnane. Zgoraj navedeni rok, ki je določen za vložitev prijav, se ne more podaljšati.
Pod davčnimi zavezanci, omenjenimi v prvem odstavku § 5 1. c. razumejo se vsi oni, ki po uredbi niso označeni kot plačniki skupnega davka na poslovni promet, to so oni, ki odslej ne bodo plačevali tega davka. Vsled tega morajo viožiti prijavo vsi trgovci brez ozira na vrsto robe in brez razlike, ali so isto nabavili od domačih proizvajalcev ali pa iz inozemstva.
Obrtnikom in intelektualnim poklicem, ki so podvrženi splošnemu davku na poslovni promet, ni treba vložiti te prijave. Davčni zavezanci, ki so v Uredbi in tarifi o skupnem davku predvideni kot plačniki, so istotako dolžni vložiti v zgoraj navedenem roku prijavo, v kateri izkažejo le neporavnane terjatve v zgoraj navedeni dobi, to je od 1. oktobra 1921 do 31. marca 1931. Pod te davčne zavezance spadajo le domači producenti, katerih blago je podvrženo skupnemu davku na poslovni promet. Vsled tega vložijo oni domači producenti, katerih roba ni podvržena skupnemu davku, prijavo po odredbi prvega odstavka.
Veleprodajalci alkoholnih pijač, iz-vzemši piva, za katere veljajo odredbe čl. 2 uredbe od 30. marca 1931, prijavijo po registru zalogo in njihovo vrednost po stanju z dne 1. aprila 1931 za one količine, za katere so državno trošarino že plačali in pa vrednost neporavnanih terjatev iz prometa z alkoholnimi pijačami od L oktobra 1921 do 31. trarca 1931. Na isti način postopajo tudi točilci alkoholnih pijač na drobno.
Za ostale prodajalce trošarinskih predmetov, bodisi na veliko ali na malo, veljajo odredbe prvega odstavka tega razglasa.
Plaz zemlje je zasul
včeraj popoldne pri kopanju temelja nove zgradbe stavbenika Nassimbenija v Orožnovi ulici delavca Ivana Foršnari-ča. Le z veliko težavo in s pomočjo tovarišev se je rešil iz mučnega položaja. Vendar je občutil v desni nogi tako hude bolečine, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (HexenschuB) se uporablja naravna »Franz Josefova voda« z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Joselova voda« posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva- »Franz Josefova grenčica« se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trznvinah.
Mariborski in dneoni drobiš
Matičarji zopet doma.
Po desetdnevni turneji se je pevski zbor naše Glasbene Matice danes ob pol 12. povrnil s predsednikom Matice g. ravn- dr. Tominškom in predsednikom pevskega zbora g. Arnušem na čelu. Vsi so sveži in zdravi in polni hvale nad prekrasnimi doživljaji v bratski srbski zemlji. Naše vrle pevke in pevce, ki so ponesli sloves slovenske pesmi daleč tja doli na jug in poglobili ter okrepili vezi edinstva in bratske ljubezni med Slovenci in Srbi, je pričakalo na kolodvoru lepo število domačinov, imenom mestne občine pa jih je pozdravii in jim čestital podžupan dr. Lipold.
Sezija na Počitniškem domu pri Sv.
Martinu na Pohorju.
Na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju bo otvorje-na letošnja sezija 13. junija. Vse priprave gospodarskega značaja za poslovanje kolonije so že v teku, v pripravi je tudi gradba velike steklene verande, ki bo dobro služila kot obednica ob slabem vremenu in kopalni bazen ob potoku, ki teče na posestvu Počitniškega doma. Letos se bo sprejelo po sto otrok v treh skupinah in sicer otroke in mladino obojega spola iz neimovitih in srednjih slojev v starosti od 7 do 15 let. Pri sprejemanju bo odločevalo poleg drugega zdravnikovo mnenje ter se bo upoštevalo pred vsem slabotne, gorskega zraka potrebne otroke. Prijave sprejema društveno tajništvo v Strossmajerjevi ulici št. 26 (Banovinski dečji dom) in Zdravstveni dom v Koroščevi ulici št. 3 in sicer do 15. maja za vse skupine. Na poznejše prijave se bo oziralo le. ako bo še dopuščal prostor. Tam se dobi na zahtevo prospekt, v katerem so razvidni podrobni sprejemni in drugi pogoji.
Pomladni drobiž iz Slovenskih goric.
Počasno gre naprej. Lani ob tem času smo že pasli oči ob cvetočem grmičju in drevesnih šopkih, letos se obotavlja vsa priroda, kakor da si ne upa prav z življenjem na dan. Kako tudi ne, ko pa je že Pohorje odeto v belo haljo in diha na nas mrzlo sapo. Solnce ne more priti do svoje vse dvigajoče veljave, ker mu od dne do dne temnijo žarni obraz vodene mrene. Celo strneno polje, ki nas sicer že koncem marca po navadi vedri s svojim upanosnim zelenjem, se le polagoma razvija V' moč in škrjanček še ne drobi na polje svoj dra-milni: »Orji, orji, sej, sej!«, ker še polje in log zaliva mrzla sapa. Sicer pa je že pomladna setev povečini opravljena, koruza vsejana, krompir zasajen, vrtovi in gorice opravljeni. Izredno veliko se je to pomlad nasadilo sadnega 'drevja, seve ponajveč jablan. Kako ne, saj postaja strokovna sadjereja tudi v Slovenskih goricah najbolj dobičkanos-na. To je pokazala tudi pretekla jesen, saj so prodajali jabolka po 3, 4, pozneje celo po 5 Din kilogram, dočim se je slabo vino nizkih leg prodajalo celo le po 2 do 3 Din liter, Zdaj pa le preračunajte stroške za pridelek 1 kg jabolk In 1 1 vina! Pa še slabo vino kvari cene dobremu vinu. Kupci se izgovarjajj, češ, saj dobijo vino po 2 in 3 Din. Ako bi slabega vina ne bilo, bi tudi teh izgovorov ne bilo in dobra vina bi imela svojo primerno ceno, pa tudi po gostilnah bi se dobila le dobra kapljica, ker bi se ne moglo »križati« dobro s slabim. Prav je torej, da se nizke in
do ostale le še najboljše vinske gorice. In tako je prav in tudi naše prebivalstvo bo bolj krepko in zdravo, ker se bo alkohol posušil brez »svete vojske«, kakor se pri nas nazivlje protialkoholno gibanje. »Po pameti« pa ga bomo 'c^ub temu še lahko pili, pa dobrega Popotnik iz Slov. goric.
Službeni list
banske uprave Dravske banovine objavlja v št. 26 z dne 17. aprila zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet ter uredbo o skupnem davku na poslovni promet.
Obmejni turistovski promet z Italijo.
Sporočamo vsem planincem, da je stopila v veljavo konvencija za obmejni turistovski promet med kraljevino Jugoslavijo in Italijo v Julijskih alpah in sicer v odseku od Peči do Porezna. S tem je članom SPD omogočen dohod na vrhove Julijskih alp tudi z južne, lažje dostopne strani, dovoljeno jim je iti v dolino Trente in olajšano je posečanje planin okoli Črne Prsti. Vsak član SPD, ki hoče posečati planine v zgoraj navedenem obmejnem pasu, mora imeti kot izkaz tozadevno »Specialno obmejno karto«, ki mu jo more izposlovati samo pristojna podružnica SPD. Člani mariborske podružnice SPD, ki si želijo nabaviti to specialno obmejno karto, se naj osebno zglasijo v društveni pisarni Aleksandrova cesta 35, ter naj prinesejo seboj svojo fotografijo. Radi podatkov, potrebnih za sestavo prošnje, ki jo sestavi podružnica za vsakega člana posebej, opozarjamo predvsem, da morajo prosilci točno navesti svojo velikost- Ker je za izpolnitev vsega uradnega poslovanja določena doba dveh mesecev in morajo društva vlagati prošnje, ki se moraio rešiti s strani naših in italijanskih oblasti skupno, pozivamo vse interesente, da se v najkrajšem času odzovejo temu vabilu. — Podružnica SPD Maribor.
Članstvu SPD.
Mariborska podružnica SPD prosi svo je članstvo, da čim preje poravna članarino za tekoče leto (Din 25.-) v društveni pisarni Aleksandrova cesta 35, da prihrani s tem društvu stroške za posebnega pobiralca. Sporočamo tudi članstvu SPD, ki se je šele priselilo v območje mariborske podružnice, da lahko poravna članarino pri naši podružnici brez kakega pribitka. Člani SPD uživajo članske ugodnosti samo, ako imajo članske legitimacije potrjene za tekoče leto. Pripominjamo, da imajo člani SPD na podlagi društvene članske legitimacije pravico do polovične vožnje na železnici s potniškimi vlaki, kadar potuje v skupinah najmanje 10 oseb in na razdaljo najmanje 50 km. Za uživanje te ugodnosti je potrebno posebno uverenje, ki je članom na razpolago v društveni pisarni.
Smrtna kosa.
Včeraj je umrla po dolgi mučni bolezni gospa Ana Savkovič, roj. Zaklan, soproga zasebnega uradnika, v starosti 30 let. Pogreb bo jutri 22. t. m. ob 16. iz mrtvašnice na Pobrežju. — V Slovenski ulici je umrl sinoči bivši kovaški mojster Jos. Štefančič, star 70 let. Blag jima spomin!
Ponovna razprava o umoru fin. pripravnika Resnika.
Že meseca junija 1927 se je vršila prva porotna razprava proti Vincencu Bezjaku, Francu Klemensbergerju, Alojzu Golobu in Dominiku Jamerniku, ki so bili obtoženi, da so dne 7. sept. 1926 v Ceršaku na okruten način umorili finančnega pripravnika Janka Resnika. Razprava je bila takrat preložena radi zaslišanja novih prič. Dne 4., 5. in 6. okt. se je vršila druga razprava pred poroto, ki je pa končala z oprostitvo vseh obtožencev. Na podlagi raznih novih momentov je drž. tožilstvo sedaj dvignilo novo obtožbo proti vsem imenovanim. Razprava se bo pričela pred senatom petorice dne 23. t. m. in je določena za 3 dni. Vabljenih je nad 100 prič in bo razprava v bivši porotni dvorani. Obtožnica obsega 19 na stroju pisanih strani in je zbrala ogromen materija]. Državno tožilstvo bo zastopal dr. Dev.
Planinski dom na gradu Lindeku.
Ustanovni občni zbor zadruge za postavitev doma bo v sredo 22. t. m. ob
20.	uri v planinski sobi hotela Orel. Prijatelji lepot naših krajev iskreno vabljeni.
Rekordni dan reševalne postaje.
Od včeraj do danes zjutraj je reševalna postaja posredovala v nič manj kot 15 slučajih; 11 oseb so morali prepeljati v bolnico. — Težjih nezgod je bilo 5, v 2 slučajih je bila potrebna domača intervencija.
(Tlariborsko glečaližče
REPERTOAR:
Torek, 21. aprila ob 20. uri »Leseni konji«, ab. B. Kuponi.
Sreda, 22. aprila. Zaprto.
Četrtek, 23. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Ab. A. Kuponi.
Petek, 24. aprila ob 15. uri »Veriga«.
Dijaška predstava. Znižane cene. Sobota, 25. aprila ob 17. uri »Začarana žaba«. Otroška predstava. Kuponi. Nedelja, 26. aprila ob 15. uri »Cirkuška princesa«. Kuponi. — Ob 20. uri »Leseni konji«.
Marica Lubejeva, priljubljena zagrebška subreta in ljubljenka mariborske publike bo po dolgem času spet gostovala v kratkem v mariborskem gledališču. Nastopila bo kot Silva v Kalmanovi opereti »Čardaška kneginja«.
Koncert BrančI-tria
V soboto zvečer je koncertiral Mariborčanom že dobro poznani trio Brandl, katerega sestavljajo Mariborčanka ga F. Brandl (violina), ter Dunajčanki gdč. H. Folger (čelo) in gdč- H. Reiss (klavir), Program je obsegal Brahmsov c-mol trio, Schubertovo trio-sonato, Kolle-ritschevo violinsko sonato g-mol, katero je izvajala kot solotočko ga Brandl in znani, masivni a-mol-trio Čajkovskega. Večer je bil torej strogo romantičnega značaja, če izvzamem krasno violinsko sonato novejšega dunajskega skladatelja Kolleritscha, ki se pa v tem delu tudi mnogo ne oddaljuje od romantične šole. Pogrešal sem v programu novejšo smer kompozicije, predvsem slovanske.
To komorno udruženje stoji danes na izraziti umetniški višini. Vst tri dame obvladajo svoje instrumente popolnoma, razpolagajo dalje z lepim tonom ter globoko muzikalno koncepcijo. Veliko važnost polagajo umetnice na stilno prednašanje, tako, da smo videli vsakega skladatelja, ki je bil zastopan v sporedu, v njegovi pravi podobi. Iz ansambla veje energija, temperament in nežnost; to so faktorji, ki zamorejo obdržati poslušalca pri še tako obsežnem delu. kakor je npr. trio Čajkovskega, v stalni napetosti. — Občinstvo je napolnilo skoraj vse gledališke prostore in se je za vsako skladbo zelo navduševalo.
Umetnice, katerim je bilo poklonjeno mnogo cvetja, so morale še dodajati.
K. P.
Začarana žaba
Z ned«. I sko popoldansko mladinsko predstavo nas je naše gledališče zopet enkrat popeljalo za dve urici v kraljestvo. V »Začarani žabi« prispodablja in biča žugajoči dedek Stjepan Širola male grehe razigrane dece. Režiser g. Hinko Tomašič je v lepi režiji, ki je kazala velik smisel za otroški milje, pričaral mnogobrojnemu malemu občinstvu, pa tudi mnogim odraslim, očarljivi blesk otroških pravljic in bajk in mladostnih sanjarij in je postavil na sceno zelo učinkovito ves pravljični aparat. Prednjačila je zopet naša nežno-mladostna gospa Savinova v vlogi Janka, skrbna in vsa dobrotljiva mamica ji je bila gospa Dragutinovičeva. Posebno priznanje si je izvojeval g. Skrbinšek kot krojač Peter Pavliha, dober čarovnik Hokuspokus, ki so se ga malčki nekoliko bali, je bil ves pravljiški g. Blaž. Korajžno in nežno se je postavila kot Božica mala Šarika, ljubka vila Srebrnica pa je bila gdč. Barbičeva. Harmonično je sodeloval ves aparat vil in žabic v veselem rajanju. Bil je za naše malčke prekrasen popoldan, ki je le prehitro minil in zapustil v mladih srcih eno močno željo: še, še, še! Uprava bi naj premišljala, ali bi ne bilo umestno, uvesti redne otroške popoldanske predstave v abonmanu za deco!
O aretaciji Friderika Klančnika
se nam poroča, da je bil Klančnik svo-ječasno le kadrovski orožnik, vendar pa pozneje ni bil sprejet v aktivno službo, ker zanjo ni imel potrebne kvalifikacije. Orožniški stan se rekrutira le iz moralično neoporečnih ljudi in ima zato naš narod v orožnike kot nepristranske čuvarje miru in reda v državi tudi neomajno zaupanje.
KINO
====== Grafski: =====
Od torka dalje! Premijera v Jugoslaviji! 100% nemški zvočni velefilm?
TRGOVCI Z DEKLETI NA DELU!
(Bela sužnja)
Maria Solvveg. Oskar Homolka.
Union: == =a
VESELA DUNAJSKA DEKLETA
Willy Forst. Lee Parry.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19.. 21. url; ob nedeljah in praznikih ob 15.. IT, 19. In 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
Trgouina z dekleti
je pri nas pojem, ki v naših krajih ni bogvekako znan. In vendar smo šele nedavno imeli slučaj, da ste dve dekleti, ki ste šle iz Maribora iskat službo v Beograd, že na vožnji proti Beogradu padli v roke dvem ljudem, ki sta ju z raznimi triki zvabila v Pančevo, kjer sta se naenkrat znašli v javni hiši in ste se z največjo energijo morali iz nje \ osvoboditi.
Na žalost ta sramota človeštva še vedno ni ponehala in še vedno po vseh kontinentih blati žensko čast in tira ženska telesa in duše v pogubo. Trgovina z dekleti ali belim blagom torej ni nikako strašilo, ampak bridka in žalostna resnica. Od časa do časa se začujejo v javnosti obupni vzkliki nesrečnih žrtev, ki so bile zvabljene na podlagi vabljivih oglasov kot »strojepiske v velikfl trgovsko podjetje« aU kot »pestunja k odlični rodbini, kjer bo smatrana kot član rodbine« in podobno, pa so kot pravcate bele sužnje zabredle v brezno najhujših zločinov in najostudnejšega izkoriščanja.
Da, pred očmi vsega civiliziranega sveta se vrši še danes kupčija s človeškim mesom ne samo v zamorski republiki Liberiji, nad katero smo se pred meseci zgražali, ampak celo v naši »prosvitljeni« in od humanosti se cede- J či Evropi!
Sliko teh grozot vam nudi film »Tr* 5 govci z dekleti, na delu, ki se predvaja od danes naprej v Grajskem kinu. Raz- ; veseljivo je, da se je tudi zvočni film postavil v službo kulture in humanosti g in da razkriva vse grozote trgovine i belim blagom.
Torelc	Torek
»Stanovanjski urad" komedija s. H. Andai
Velika________________kavarna
Z levo roko v rezalni stroj
je prišel snoči 24letni Anton Marhold it Pesnice. Rezilo mu je odrezalo levo roko ob dlani. Ponesrečenca so prepeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico.
Nezgoda na cesti.
Sinoči je na Betnavski cesti padel od* vetniški uradnik Jože Kavčič tako nesrečno, da si je izvil desno ramo. Ponesrečenca so z reševalnim avtom prepeljali v splošno bolnico.
Cercle Irancals.
Vsi učenci in učenke francoskega otro* škega vrtca, ki bodo nastopili v soboto, dne 25. t. m. pri mladinski prireditvi, naj pridejo zanesljivo v sredo,
22. in v petek, dne 24. t. m. ob 14.45. V< »Vesno«.
Glavni tombolsk! dobitki dobrodelne tombole Podmladka društv* Rdečega križa, ki se bo vršila v nedeljo« dne 26. t. m. ob 14. url na Trgu svobode, vzbujajo splošno pozornost. Z ozl' rom na dobrodelni namen tombole upa* mo, da bo občinstvo pridno nakupovalo tablice.
V kavarni »Astorijl«
vsak torek, sredo in četrtek izbran sp°# red pojačenega umetniškega orkestra*
odsolnčne vinske lege opuščajo in zasa-jajo s sadnim drevjem. To se izvršuje v Slovenskih goricah s tako vnetos‘jo^, -da se lahko reče: V 10 do 20 letih bo-
Znižane cene. Zadnjič.
Od danes dalje 100% sijaj, veseloigra
V M a r I d o r n, dne 21. TV. !931.r\
WSHBSPSW V E C E 1? N T K Tufifl
Stran 3.
Pri turskih čeruiših u Kairu
Potniki, ki se mude za časa mohamedanskega praznika Ramazana v Kairu, običajno obiščejo v petek zvečer red Mevlevis, »derviše, ki plešejo« ter prisostvujejo njihovim obredom, ki so za zapadnjake prava senzacija. Ta red ima lep samostan v bližini znamenite mošeje sultana Hasana. Ime je dobil red po svojem zaščitniku Mevlani, »našem gospodu«, velikem islamsko-perzijskem mistiku Djelaled-Din Rumi. Njihove skupne pobožnosti, ki se imenujejo »zikr«, obstojajo v tem, da preidejo člani tega reta ob plesu in zvokih glasbe v ekstazo. V veliki samostanski dvorani, ki je Opremljena z galerijami, je velik ovalni Prostor, v katerem sede derviši na tleh 111 molčijo- Na glavi imajo sivo pokrivalo, ogrnjeni pa so s plaščem; to je fliih redovniško oblačilo. Pred oltarjem stai predstojnik redovnikov, ki ima p*rog sivega cilindra ovit še zeleni turban. V svečanih in počasnih ritmih zadnja glasba, ki postaja od časa do ča-Sa hitrejša. Kakor, da bi se zbujali iz Svbie zamaknjenosti, se derviši dvigujejo in stopajo s svečanimi koraki drug za ru2im. Med pohodom se vsak ustavi Pred poglavarjem In se mu globoko pri-Glasba postaja vse hitrejša. Der-
viši
io
,mečejo plašče raz sebe in se začne-tuJjkati v krogu. Njihovi obrazi, tipične glave, izražajo vedno bolj in bolj ekstazo.
,.%ed Mevlevis je turški red dervišev, 1 J'e bil ustanovljen v mestu Konia, kjer
ie bil prepovedan in pregnan, člani !eSa reda. povečini starejši ljudje, obdr-žiio tudi v ekstazi neko občudovanja vredno mirnost, kljub gibanju, ki traja Po nekoliko minut. Njihovo dihanje ostane neizpremenjeno in počasi prehajajo brez vsakršnega razburjenja zopet v zamaknjenost. Trikrat se ponavlja ta ples. Svečanost konča običajno s čitanjem Rumijevih del. Okrog dervišev stoje Egipčani in turisti, moški in žene. Verniki in brezverci. Muslimani in drugoverci. Kljub temu se vedejo derviši, kakor da ne bi nihče prisostvoval njihovi slavnosti. Ta okolnost vzbuja občudovale drugovercev, predvsem pa Evropejcev. Za Evropejce je bogoslužje posebna svečanost s posebnim ritusom, nekaj, kar je strogo ločeno od vsakdanjega, vzvišenost religijoznega čustvovanja se točno razlikuje od vsakdanjosti narodnega življenja. V Orijentu sta strnjena ta dva kompleksa. Med njima ni prave nteje. Za časa molitve se vrže mohame-ane° na kolena, kjerkoli je. Na ulici, v aksnem zakotju, v trgovini ali doma ^eden pa začne slaviti Alaha, sezuje sta e’ ne ^ onečastil svetega me-0 ’ na katerem moli. Neposredno po ^Pravljenj molitvi pa je zopet običajen ,.0vek in se vživi v vsakdanje življenje, se poraja krog njega.
IC ^fnsače kakor Mevlevi pa plešejo adirija, čijih samostan je nedaleč od , eyl?VOv- To je zelo razširjena bra-m j?’ sestavljajo povečini mla-
vi rtria ri ^51lov Ptas je divji, ekstaza vidna. Glasba je živahnejša od one Mev-
. m često tako oglušujoča, da si morajo prisotni zadelati ušesa. Eden od Slanov se postavi v sredo in daje takt, ostali pa slede njeg0vim kretnjam in e vse hitreje gibljejo, če postane ko-tau slabo, ga potegnejo iz kroga in drgnejo z mazilom, dokler se ne zave nato Pa ga zopet postavijo v kolo in’pleš Se nemoteno nadaljuje. Mnogi od gledalcev, domačinov, skočijo sami v kolo, Sezujejo obuvala in plešejo z derviši! [nko. da nastopa neka atmosfera verske blaznosti. Ko je obred dovršen, se der-'tai umirijo in zavzamejo popo > >ma n°rmalno stanje. Na njihovih licih ni gaziti po obredih nikakega sledu različnosti ali utrujenosti.
palmi ra
kopalno milo je parlimirano s pravim cvetličnim sokom
Primorske vesti
*adnji lunin mrk so kinematograflrali.
c. Ravnatelj treptovske zvezdarne Ar-
®hhold izjavlja, da je bil zadnji lunin
§ ■" najkrasnejši tekom minulih 25 let. ^Pcjpiočjo 'velikega daljnogleda treptov-zvezdarne so napravili mnogo fo-tirar^,sh*h posnetkov mrka. Tudi so nasipi?'' tokrat prvi poskus kinematograf-ner5a snimanja luninega mrka. Prvi ki-t>a -a ,Krafski posnetek solnčnega mrka l9l2e 'zvršil ravnatelj Archenhold že I.
Na tržaški prefekturi so poitalijančili zopet nad dve sto priimkov. Navajamo par značilnejših primerov:	Aichholzer
Della Ouercia, Batič Batticelli, Kmet Ciementi, Kobal Cavalli, Kogoj Corsari, Drobnjak Piccoli, Fajdiga Fatica, Fleiss Filassi, Jerovšek Gerussi, Kalister Cal-listi, Komac Comini, Makovec Macchi,
Miklavec Michelini, Pavlica Paolizzi, Potočnik Torrenti, Povh Ghiro, Ravtar Rota, Zlataper DelFOro, Steinbock Pie-trini, Tavčar Funaioli, Tschurtschentha-ler Valdipino, Vrtovec Verri, Waldbrun-ner Satti, Zajec SaL Svoj priimek je hotel poitalijančiti tudi neki Avguštin Debevec pa mu prefektura ni ugodila, ker ni italijanski državljan-•
Od maja 1930 so se pojavljali v Kon-tovelu pri Trstu napisi, ki so žalili režim in milico. Pozneje so bile večkrat izvešene male jugoslovenske zastave. Oblast je prijela brate Josipa, Angelja in Stanislava Grlanca, nato še Ivana Štoka in jih obdolžila rovarenja proti državi ter izročila posebnemu tribunalu v Rimu. Tam pa so po dolgem preiskavanju sklenili, da naj sodi Kontovelce tržaško sodišče. Te dni je bila razprava, pri kateri so bili bratje Grlanci obsojeni vsak na dva meseca in 15 dni zapora ter na globo 1550 lir, Štoka pa je bil oproščen radi pomanjkanja dokazov.
*
Reka je revna in Mussolini je rekel nekoč, da je prišla na pol gola pod italijanski krov. Velike trgovine ni na Reki. Zato pa oskrbujejo reško svobodno cono tržaški veletržci s kavo in moko, dočim prihaja sladkor iz Madžarske in Češkoslovaške, olje pa iz Holandske. To je slaba stran reške svobodne cone. Reka nima kapitala, da bi monopolizirala nabave, tuji kapital pa išče dobiček pov-sodi enako. Svobodna cona traja še do
31.	decembra t. 1. Tako na kratko določena doba je bila ovira, da ni nastalo na Reki nobeno večje podjetje, ki bi se vezalo na svobodno cono. Sedaj tudi ne vedo še, ali se termin svobodne cone podaljša ali preneha koncem leta. Fašistični tisk prosi Mussolinija, da naj se
trajanje svobodne cone na Reki raztegne na več let, da se odpravijo razni sedanji nedostatki in bi potem Reka imela kaj koristi od svobodne cone, dočim je bila prva pomočile malenkostna.
Na Bovško se je priteplo z juga več italijanskih ljudi, ki so vsi oboroženi Obnašajo se tako, kakor v svoji domovini, in ob vsaki priliki streljajo. Fašistične oblasti pa se ob njihovih strelih zgrozijo nad slovenskim prebivalstvom in listi poročajo o orjunaških pohodih čez mejo v svrho, da se oborožujejo domačini. Orožniki stikajo po kmečkih hišah za orožjem in včasih pogledajo tudi v stanovanje kakega italijanskega prise ljenca. Pri nekem Vitu Ovazinu so našli celo zalogo orožja. Tega mu niso mogli pustiti. Vnel se je cčl boj in Ovazije-va postrežnica Sessanelli je kričala in grdo zmerjala orožnike. Ovazio in Sessanelli sta ovadena oblasti. Zgodilo se jima seveda ne bo nič ali ta slučaj je pokazal, da imajo italijanski priseljenci pri sebi polno orožja, katero se včasih tudi lahko podtakne temu ali onemu Slovencu, ki se ga hoče spraviti v nesrečo. Kako sodrgo in moralne propadle indi-viduje spravljajo na mejo, je pokazala kazenska razprava v Gorici proti 721et-nemu Vincencu D’ Oraziu iz Bari, ki je zalezoval po Bovcu mlade deklice. Stari satir je bil obsojen na 4 leta in 6 mesecev zapora.
*
Italijanski novinarji posečajo Idrijo in priobčujejo o mestu in rudniku dolge članke. Dopade se jim idrijski planinski svet z lepimi gozdovi in čedno mesto napravi na nje ugoden vtis- Italijani zelo iz črpavajo rudnik, ki je globok že 360 metrov. Mesto leži 333 m nad morjem. V rudniku 'je zaposlenih okoli 900 delav cev. Pred vojno jih je bilo 1200. Italijanskim delavcem ne ugaja trdo in nevarno robotanje pod zemljo, zato ne silijo Idrijo. Svoj čas v Idriji ni bilo brezposelnih, danes pa jih je mnogo. Od rudarjev se zahteva vedno več dela. Idrijski rudnik producira na leto 5000 kvintalov živega srebra v vrednosti 25 milijonov lir.
Zrafcoplouni muzej u Berlinu
Po dolgoletni pogajanjih med zainteresiranimi faktorji je končno uspelo izdelati načrt za ureditev zrakoplovnega muzeja v Berlinu in osigurati tudi izvedbo načrta. Že tekom meseca aprila bodo pričeli z gradnjo muzeja.
Zgradba bo postavljena na severo-zapadnem delu aerodroma Tempelhof. Denar bodo dali na razpolago nemški in ameriški magnatje. Poslopje bo imelo eno nadstropje. Proračun za zgradbo znaša 1.825.CC0 mark ter 175.000 mark za notranjo uredbo in poslovanje.
Takoj pri vhodu v poslopje bodo urejene častne dvorane, v katerih bodo postavljeni doprsni kipi pionirjev avijatike in glasovitih nemških avijatikov. Za temi častnimi dvoranami se bo razprostiral pravi muzej na površini 7000 štirjaš-ih metrov. Slike, napisi, motorji in modeli aeroplanov in zrakoplovov bodo prikazovali razv-oj in napredek zrako-plovbe. Celotna zgodovina zrakoplovbe bo tu ponazorjena in pristopna občinstvu.
Veliko zaslugo za ureditev muzeja ima kapetan Krupp, bivši tajnik znanstvenega društva za zrakoplovbo. Dolga leta je on sam zbiral razne predmete za muzej, tako da bo njegova zbirka jedro muzeja.
Vsota, s katero so ti predmeti zasigura-ni, znaša celih 600.000 mark.
V drugih delih poslopja bodo nameščeni prostori restauracije za okrog 1200 ljudi, ena velika dvorana in nekaj manjših za razne družabne in društvene prireditve. Na vrhu muzeja bodo urejene terase, s katerih bodo imeli gostje razgled po celem aerodromu, posebno ob priliki raznih tekem. Vstopnina v muzej bo znašala 30 do 50 pfenigov- Ustanovljeno pa bo tudi društvo, ki bo vodilo ves obrat.
2 dr. Eckenerjem se vršijo tudi pogajanja, da bo dal muzeju v Berlinu na razpolago eventuelno tudi predmete Zeppe-linovega muzeja v Friedrichshafenu.
Letnik 1883.
V Parizu je bila ustanovljena originalna literarna družba, v katero sprejemajo le igralce, novinarje in umetnike, ki so bili rojeni 1. 1883. To je bilo namreč po naziranjoi ustanoviteljev nove družbe na vseh poljih življenja najbolj ugodno za Francijo. Predvsem je bilo leto 1883 eno najboljših za vinsko letino. Ne glede na to pa je leto 1883 karakterizirano tudi na poljih literature, gledališča in umetnosti s številnimi sijainimi pridobitvami, ki so trajne vrednosti.
Šport
Kolesarske dirke kolesarskega saveza, pododbora Maribor.
Kolesarski savez kraljevine Jugoslavije, pododbor Maribor je določil naslednji razpis svojih kolesarskih prireditev za letošnjo sezono:
26. aprila:	otvoritvena	dirka »Edel-
weiB«.
3. maja: etapna vožnja mariborskega pododbora.
14. maja: dirka na Teznu, priredi »Pe run«.
7. junija: predvidena dirka »EdelweiB«.
21.	junija: dirka za prvenstvo mariborskega pododbora.
5. julija: zvezdna dirka v Celje (pododbor Maribor).
12. julija: dirka za državno prvenstvo,
19. julija: poletna dirka »Poštele«.
26. juiija: poletna dirka na Tezno, priredi »Perun«.
9. avgusta: predvidena dirka mariborskega pododbora.
8. septembra: dirka za klubsko prvenstvo »Peruna«.
13. septembra: dirka za klubsko prvenstvo »EdelweiB-a«.
20. septembra: dirka za klubsko prvenstvo »Poštele«.
27. septembra: dirka Peruna za prvenstvo kluba na Tezno.
25. oktobra: zaključna dirka »Peruna«.
Hajduk v Južni Ameriki.
Včeraj je igral splitski Hajduk s prvakom Argentine New Old Boys. Hajduk je bil poražen 1:4 (1:2).
Davis cup.
V Atenah je bila Avstrija poražena od Grčije 3:2. Avstrija torej izpade y nadaljnjem tekmovanju.
Nov svetovni rekord.
Na motociklističnem mitingu na Dunaju je v nedeljo postavil E. Henne nov svetovni rekord v hitrostnem dirkanju. Prevozil je 1 km v 17.7 sek. in 231.437 m v eni uri.
Škotski čoutipi
Mac Phersen, star Škot, je smrtno nevarno zbolel. Neko noč se je njegov položaj tako poslabšal, da je njegova žena vstala iz postelje in hotela poklicati zdravnika.
»Marija,« je mrmral umirajoči, »mogoče umrem, še predno se vrneš. Zdrav-stvuj, draga moja.«
»Na svidenje, dobri možek,« je vzdihnila- žena, vsa potrta.
Na pragu pa se je še enkrat obrnila in rekla: »Umri v miru in ne pozabi poprej še ugasniti luči, da ne bo zastonj gorela!« * *
Neki Škot je kupil na neki dobrodelni prireditvi srečko. Zadel je ž njo glavni dobitek: Iskrega konjiča in lahek voz.
Vsakdo bi se veselil tako nepričakovane sreče. Toda Škot je postal zelo slabe volje, ko je zagledal dobitek.
»Halo, ali ni kaj v redu?« so mu zaklicali prijatelji, ki so prihiteli, da mu čestitajo.
»Seveda ni vse v redu,« se je zadrl razburjeni Škot, ki je dobil za par dinar-ev konjiča in voz. »Ogoljufali so me za bič.«
* *
Neki Škot se je peljal iz Grempiansa t vlakom v mesto. V kupeju za kadilce so sedeli skupno ž njim še trije moški.
Škot je potegnil iz žepa pipo in prosil prvega soseda za ogenj.
Ta je obžaloval, da nima vžigalic. Drugi tudi in tretji istotako.
»No, res v lepo družbo sem zašel,« je zamrmral Škot in potegnil potem iz žepa svoj vžigalnik.
* *
Škot Alec, član stalne bridge-partije, je umrl. Njegovi trije tovariši so bili — cakor sploh vsi hribovci — zelo babje-verni. In tako so menili, da mora vsak mrtvec dobiti v svoj grob kako popotnico.
Dva sta poklonila umrlemu tovarišu vsak po en funt. Tudi tretji se je odločil za enako popotnico. Napisal je ček zatri iunte, ga položil v grob in vzel oba funta svojih tovarišev iz groba.
M. Ztnccn
V senci pezuita
ZsodovimU cmum.
117
Ob danem znamenju je hotel vdreti neslišno v Dvor Čudežev ter zasesti njegovo sredino s petdesetimi arkebuzirji, postavljenimi v četverokotniku.
Nato poslati .vojake, oborožene s plamenicami, da jih zapalijo.
Prebivalci pribeže na trg v blazni grozi.
Četverokotnik arkebuzirjev začne streljati na vse strani, rokovnjači vdero v množicah proti trem izhodom in se vjamejo v pasti.
Ogenj očisti prosto!’ rokovnjaških hiš.
A drugi dan se začne velikanski proces in pošlje na vešala vse one, ki so ušli arkebuzam-
Resnici na ljubo, — saj je treba dati cesarju, kar je cesarjevega — moramo povedati, da je bil ta načrt večinoma delo gospoda De Lojole, čegar domišljija je postala silno rodovitna, kadar je bilo treba moriti in požigati... seveda z namenom, rešiti duše ne* srečnih žrtev.
Načrt uničenja rokovnjačev je bilo torej Lojolovo delo, a Monklar se ga je zavezal izvršiti.
Spotoma je Monklar premišljal.
Mislil je na Manfreda in na Lantneja.
Reči, da je bil veliki profos začel sovražiti ta dva človeka, bi bilo morebiti preveč.
Monklar je imel v srcu samo eno strast — in ta strast je bila bolj iz davne preteklosti.
, Duša velikega profosa je bila obrnjena proti temni in skrivnostni prošlosti, ki je odevala vse njegovo življenje z žalnim pajčolanom.
Dasi pa Monklar ni sovražil mladih mož, ki ju je imenoval poglavarja rokovnjačev, si je štel vendarle v častno dolžnost, da ju obesi prej in višje, ko more.
Kakor je imel Monklar samo eno bol v svojem srcu, tako je živela v njegovi duši le ena misel. In ta misel je bila absolutno spoštovanje pred najvišjo oblastjo- Bog in njegovi predstavitelji na zemlji so morali vladati kot neomejeni gospodarji. Bog je bil Bog, in njega predstavitelji so bili možje kakor Lojo-la in kralji kakor Franc I.
Dotekniti se Lojole, je bilo toliko, kakor dotekniti se Boga.
Žaliti kralja — toliko, kakor žaliti Boga.
In Manfred je bil opsoval kralja.
Lantne je bil ranil Lojolo.
Monklar niti ni štel posebej Manfredove drznosti, da je skočil za njim na konja in mu pretil s smrtjo, da je omogočil Lantneju beg...
To se je tikalo zgolj njega samega, in to je pomenilo malo v njegovih računih.
Toda dotekniti se kralja in Lojola, je bil v Mon-klarjevih očeh strašen zločin, za katerega ni bilo odpuščanja.
Zdelo se nam je potrebno, uvesti bralca v mišljenje velikega profosa, da ga ne bi sodil po krivici.
Če pa gremo še dalje in se poglobimo še globlje v temo te človeške vesti, zahteva od nas popolna točnost in resnicoljubje, da priznamo: z vso to sebičnostjo se je družil vendarle neke vrste egoizem.
V dolgih urah premišljevanja, kadar je sedel po opravljenem delu ali bolje rečeno, razvedrilu, poleg
svojega velikega kamina, je vzbujal Monklar v svojem duhu sliko žene — mlade žene, ki jo je bil izgubil, sliko oboževanega otroka, ki ga je bil izgubil isto-tako. In v teh svojih strašnih urah se je Monklar raz-govarjal z Bogom.
Klical je Vsemogočnega, njega, ki more delati čudeže in klicati mrtve iz grobov.
Zaklinjal se mu je v neštetih obljubah.
On, veliki profos, mu je prisezal, da pridobi spoštovanje — Bogu in njegovim predstaviteljem.
»Toda v zameno, o Gospod, vrni mi mojo ženo, vrni mi mojega sina, ali vsaj, če je tvoj služabnik nevreden takšnega čudeža, pošlji temu ubogemu izmučenemu srcu nekoliko, svojega vzvišenega miru.«
To je bil klic, ki se je dvigal večno iz dna njegove duše.
Ali smo dovolj osvetlili značaj tega človeka?
Ali bralec zdaj razume., kakšna hladna odločnost ga je navdajala v izpolnjevanju njegovih strašnih opravil.
Ali razume, s kakšno neizprosno voljo je bil sklenil, dobiti v svojo oblast Manfreda in Lantneja — oh!, predvsem Lantneja, ki ni bil samo razžalil kraljevskega Veličanstva, marveč tudi dvignil roko nad svetnika, božjega moža!
In niti najmanj ni dvomil, da pomeni smrtna kazen, izvršena nad tema dvema možema, mir in pokoj, ki bo vendar že enkrat podeljen njegovemu srcu.
Zdaj lahko spremimo velikega profosa in se po-prašamo, kaj je premišljal, ko je jahal s povešeno glavo na čelu arkebuzirjev in jezdecev, vrstečih se v mračnem molku kakor prikazni.
Na kaj je mogel misliti drugega kakor na usmr-čenje Manfreda in Lantneja?
Že je delal v duhu načrte, kako bi se izvršilo vse tako, da bi bilo prijetneje Bogu; sicer pa je hotel po-prašati o vsem še prečastitega Ignacija De Lojolo, ako mu je povšeči.
Za Manfreda se mu je zdelo dovolj, ako ga obesijo.
Morda bi ga tudi nakolesil, a več gotovo ne.
Lantneja pa je trebalo na vsak način sežgati na grmadi. ,
Zakaj ogenj čisti človeka; Lojola mu je bil temeljito razložil to resnico.
Dočim je Monklar premišljal te reči in je že gledal v svoji domišljiji, kako se dviga plamen grmade visoko in jasno v nebo, dočim se vali okrog mučilnega orodja preplašena množica, so bili kapitani postavili svoje kompanije v ulice Sv. Odrešenika, Mon-torgej in ulioo Siromakov. Vsa ta gibanja so se bila izvršiia v najglobljem molčanju.
Dospevši	na bojišče,	je mislil veliki profos	samo
še	na to, kako zagotoviti	zmago	svojega kralja	in	uni-
čenje rokovnjačev.
Sam si je ogledal vse tri ulice po vrsti ter se prepričal, da je sleherni dobro razumel njegova navodila; nato pa se je postavil v ulico Sv. Odrešenika.
Določeno je bilo, da stopijo ob. Trikotovem znamenju — treh strelih iz arkebuze, ko udari ura polnoči — vse tri čete hkrati v ozemlje Dvora Čudežev, nakar se prione brez odloga pravkar popisana bojna operacija.
In tako je bilo treba zdaj samo še počakati.
Zdelo se je, da je postal molk noči še težji.
A kljub temu je zaslišal Monklar enkrat zamolkel krik. ki se je	razlegal iz	Dvora	Čudežev.
Kaj se je	zgodilo?
Trikot je bil obljubil, uspavati opreznost rokovnjačev, da se napad tem laglje posreči-
Ali je uspel?
Nedvomno, kajti zdaj ni slišal Monklar ničesar veS.
Gotovo je ta hip že vse spalo na Dvoru Čudežev.
Minilo je pol ure.
Dvanajst udarcev se je razlegalo resno od Sv. Evstahije.
Še nekaj minut.
Nato je zdajci zagrmel v tišino strel iz arkebuz«.
Za njim drugi, in tretji. Monklar jih je štel.
»Naprej!« je dejal kapitanu kompanije, ki je sta« !a poleg njega.
To rekši je pokazal barikado, dvigajočo se preko ceste, par korakov pred iztoeiščem ulice y Dvoi Čudežev.
Masa arkebuzirjev se je premaknila.
Barikada se je dvigala pred njimi, kakor črna stena.
Brez dvoma je stražilo to ulico samo par mož. domenjenih s Trikotom; v tem prepričanju je stal Monklar mirno sredi ulice ter zrl na vojake, ki S0 korakali mimo.
Arkebuzirji niso bili več deset korakov daleč o« zapreke.
Tisti hip pa je kriknil trd glas kratko povelje.
Bilo je, kakor da je barikada nenadoma vzplanv tela liki ugasel ognjenik, ki začne mahoma bruhati žarečo lavo, in mogočen grom je stresel bajte po ulici tako silno, da so se v koscih razletela stekla zaprtih oken.
Težko bi bilo opisati preplašenost, osuplost in grozo arkebuzirske kompanije. Padlo je bilo nad štirideset mož mrtvih in ranjenih, in vsa ulica se je napolnila z njihovim tuljenjem in preklinjevanjem.
Med mrtvimi je bil kapitan, ki je korakal pre4 četo.
Kar jih je ostalo živih, so se umeknili v neredu zapletaj? se z orožjem in padaje drug preko drugega-
Beg je bil brezglav.
Monklar, v prvem trenutku mrtvouden od presenečenja, je zaslišal v daljavi zdajci dvoje zamolkli pokov: bile so arkebuze rokovnjačev v ulici Siroma! kov in Montorgej, ki so ustrelili enako kakor njih to-| variši v ulici Sv. Odrešenika.
V največji naglici je poklical k sebi nekaj plemi'1; cev, ki so bili prišli v svojo zabavo gledat klanje na Dvoru Čudežev.
Z njih pomočjo je zaprl ulico in ustavil bežeče.
»Naprej,« je zarjul Monklar. »Ako ne vzamete barikade z naskokom, se boste dali pobiti do zadnjeg3 v tej luknji!«
la razlog je bil edini, ki je mogel vrniti arke^' zirjem pogum.
Obrnili so se nazaj proti barikadi, toda namesto, da bi šli nad njo v sklenjenih vrstah kakor prvikrat, so se razkropili, tišeč se hiš.
Bilo jih je kakih štiri sto.
Zaleteli so se proti barikadi.
Toda zagrmela je druga salva in spet je padi# mnogo mož, da ne vstanejo nikdar več.
»Naprej,« je kriknil Monklar.
Arkebuzirji so navalili z divjim krikom in bili < par trenutkih res na barikadi.
(Nadaljevanje nrih.l j ------------------------------------------------
Lepo zračno opremljeno sobo
oddam. Vprašati v trgovini I. Kravos, Aleksandrova c. 13.	1091
Služkinjo,
20 do 25 let staro, zdravo in pošteno, (vajeno vseh hišnih del, išče dobra slovenska družina. Ponudbe pod »Snažna« na upravo Večernika.	1137
Vrtnice,
nizke, 10 kom. za Din 40.—, 60.— in 80.—, visoke vrtnice in plezalke, le-potično grmičevje, konifere, petunije, salvije, georgine in sploh vse za vaš vrt dobite najcenejše prt Vrt Džamo-nja i drug, velevrtnarstvo, Koroščeva ulica 44.	1016
Dobro ohranjeno otroško posteljo
takoj poceni prodam. Naslov v upravi I Večernika.	1133
Učenko
sprejme atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	1136
Opravilna številka: E IX 431/31
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, oziroma hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa
• F
v pondeljek, dne 20. aprila 1931 ob 23. uri po dolgi mučni bolezni in sprevidena s tolažili sv. vere, v 30. letu svoje dobe boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, dne 22. aprila 1931 ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 23. aprila ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor, Zagreb, 21. aprila 1931.
Vladimir Savkovlč soprog. Marija Zaklan, mati. Marta Košak roj. Zaklan, sestra. Milan Zaklan, kapetan-pilot, brat, ter vsi ostali sorodniki.
/Xo ::
[t. SOKLIČ] Maribor
Š^ndro^
zastopniki se sprejmeio
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAS
SLOVENSKA ulica
Dražbeni oklic.
Dne 3 junija 1931 ob 10 uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. li dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Sp. Radvanje vL št. 323.
Cenilna vrednost: Vrednost pritikline: Najmanjši ponudek:
Din 134.870
Din 67.435
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX.
Okrajne sodiSte v Mariboru odd. IX«
dne 3. aprila 1931.
Jgdaja Konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik; FKAN BRO Z0V1C v
v Maribora.*
Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DE1ELA