Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo 8 K r.a leto. (Za Nemčijo 10 K, £a Ameriko in druge tuje države 12 K.) — Posamezne številko ee prodajajo ■ po 30 vinarjev. -—— Spiei in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „Domoljubu", Ljub liana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, voklamaoijo in iu- Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabovo. i Štev. 39. V Ljubljani, dne 26. septembra 1918. Leto XXXI. Avstrija za mir. Avstrijsko-ogrski minister za zunanje zadeve grof Burian je povabil vso vojskujoče se države, naj se snidejo v kakem nevtralnem mestu, da se začno dogovarjati o mirovnih pogojih. Kdo ne bi z veseljem pozdravil takega koraka! »Milijoni bodo blagoslavljali tistega, kdor prvi ponudi roko v spravo,« je rekol papež Benedikt XV. Toda takoj, ko smo zvedeli to novico, nas je tudi zaskrbelo; Kako da samo mi ponujamo mir? Zakaj se ne oglasi tudi Nemčija? Saj velja predvsem njej sovraštvo vsega sveta. In res se je nemško časopisje nekam čudno oglašalo o naši mirovni ponudbi, kakor da bi naš korak Nemčiji ne bil všeč. In zgodilo se je, česar mo se bali: Sovražniki odklanjajo našo mirovno ponudbo. Zlasti kratko in odločno je zavrnila našo ponudbo Amerika; njen odgovor se glasi: »Vlada Zedinjenih držav je ponovno in popolnoma odkritosrčno sporočila pogoje, na podlagi katerih morejo Zedi-njene države razpravljati o miru in ne ho pritrdila nobenemu predlogu, da bi se na kakem sestanku razpravljalo o zadevi, glede katere je svoje stališče jasno razložila.« Ameriška vlada misli s tem na znano izjavo svojega predsednika Wilsona, ki je postavil štiri temeljna načela kot podlago trajnega miru. Najvažnejše izmed teh štirih načel je drugo: Vsako preporno vprašanje, ki zadeva ozemlje ali vrhovno oblast., ali gospodarske ali politične razmere, se mora rešiti sporazumno z ljmlstvom, ki je pri tem neposredno prizadeto, no pa v korist kakega drugega naroda, ki hoče na odločitev vplivati s svojo močjo ali nadvlado.« Naš minister Burian je tem Wilsonovim načelom pritrdil, tako tudi tedanji voditelj nemške vla- de V&pez Benedikt XV. je dne 1. avgusta 1917 poslal mirovno noto, v kateri predlaga sledeča načela za mir: 1. Zveza narodov z razorožbo in mirovnimi razsodišči. Z. Svoboda morja. 3. Odpoved glede vojne odškodnine. 4. Izpraznitev zasedenega ozemlja. 5. Spravljiv dogovor za ozemlja, glede katerih j« prepir med posameznimi državami, kakor n. pr. med Italijo in Avstrijo, med Nemčijo in Francosko; pri tem pa je treba, kolikor to zahteva pravičnost in možnost vpoštevati narode in zasebne koristi prikrojiti skupnemu blagru velike človeško družbe. Tako sedanji papež. In cesar Karel je takrat — pred enim letom — odgovoril na papeževe pismo: »Mi, ki nas vodi cluli zmernosti in spravljivosti, vidimo v predlogih, ki jih je stavila Vaša Svetost, primerno podlago za začetek pogajanj.« — Ali se naš cesar Karel, papež Benedikt XV. to predsednik Wilson ne ujemajo v mirovnih načelih? Vsem narodom enake pravice, sovražnikom pa odkri-to besedo in — mir je tul Avstrijska mirovna ponudba — odklonjena. Kakor smo prerokovali, se je zgodilo: Burianova mirovna ponudba je bila soglasno in brez daljšega premišljevanja odklonjena. Jasno: na eni strani je sovražnim državam radi njihovih vojaških uspehov na zahodni fronti greben zrastel, in če niti takrat niso nič marali slišati o miru, ko so bile že skoro popolnoma na tleh, kako moremo sedaj pričakovati ugodnejšega odgovora? Na drugi strani pa tudi v ponudbi sami žalibog ni najti nobenega kaVlja, za katerega bi mogla ententa poprijeti in se potem nadalje pogovarjati. Nota je sicer zelo prijazna, toda manjka ji demokratičnega jedra in ravno to je podlaga, na kateri se hočejo sovražniki razgovarjati. Ententa pravi, da se hoče pogajati z narodi; Burian naj bi odgovoril; dobro, če se hočete, pa imejte. In mi smo prepričani, da bi avstrijski narodi sami za Avstrijo veliko častnejši in sijajnejši mir sklenili, kot bi moglo to storiti par zastarelih državnikov. Ponudba je bila torej odklonjena. Amerikanec Wilson pravi: Vlada Združenih držav se ne more in noče pečati z nobenim predlogom o konferenci glede na zadevo, o kateri je jasno obrazložila svoje stališče in svoje namene. Francoz Kleinenso kliče: Niso mogoča pogajanja med zločinom in krivico. Italijani se širokoustijo: Zahtevamo izpopolnitev narodne enotnosti, osvoboditev nenemških narodov, ki jih je Av-stro-Ogrska dosedaj zatirala in uve-ljavljenje neobhodno potrebnih pogojev za varnost Italije. Preden se to ne doseže, Italija ne bo ustavila boja. In angleški voditelj Balfur odgovarja: Razgovori so brez vsake koristi, iz-vzejnši, če se peča Nemčija z vprašanji v popolnoma drugačnem duhu, kakor je tisti, ki je do sedaj njene državnike preveval. Tako vidimo, da še nobena mirovna nota ni imela tako malo uspeha kot ta, vsaj v prvem hipu. Trma naših sovražnikov je res velika, a moramo že.li-bog tudi priznati, da je dalekovidnost našega zunanjega ministra toliko manjša, kolikor večja je svojeglavnost ententarskih baliačev. -«• Poziv „Narodnega sveta". Zgodovina človeštva stoji na pragu velikih dogodkov. Tudi za prihodnjost našega naroda je sedanja doba odločilna. Mi «i in naSi otroci bomo uživali toliko svobode, kolikor si je sedaj priborimo. Sedaj je čas, da si ustvarimo srečno bodočnost za nas, ki živimo in za naše pozne rodove. Gorje, ako zamudimo te usodepolne trenutke! Ker si je naš narod svcst visokega pomena sedanjega časa, si je izbral »Narodni svet« v Ljubljani kot najvišjo politično stopnjo. »Narodni svet« bo skušal lajšati bremena, ki težijo naš narod. Da bo mogel premagati »Narodni svet« ogromno delo, ga mora podpirati ves narod, ga mora podpirati moralno in gmotno. »Narodni svet« ne more pobirati davkov, pač pa je dolžnost naroda, da si sam naloži ta narodni davek. Prostovoljno naj naš narod plačuje ta davek svoji najvišji politični stopnji. Delovanje »Narodnega sveta« bo odvisno tudi od gmotnih sredstev, ki mu bodo na razpolago. Zato poživljamo vsakogar, ki ljubi jugoslovansko domovino, da plača po svojih močeh narodni davek našemu vrhovnemu vodstvu, »Narodnemu svetu« v Ljubljani. Prispevki naj se pošiljajo na naslov: »Narodni svet«, Ljubljana; sprejemala pa jih bodo za naš račun drage volje tudi upravništva naših listov. V Ljubljani, dne 21. septembra 1918. Dr, Anton Korošec. Politični obzornik. Nezadovoljnost se širi, raste ... Romunija je po bukareškem miru nevtralna. Ne drži ne z nami in ne z entento. Ali sreča entente na zahodu ni ostala brez odmeva tudi v Romuniji. Izpodbodla je nezadovoljneže, da so jeli dvigati glave in misliti, kako bi podali roko ententi, da bi jih dvignila iz ponižanja, ki jih je doletelo. Radi bi zopet napovedali vojsko nam in Bolgariji, razdrli mir, ki so ga sklenili v Bukareštu, ter združili vse Romune pod romunsko krono. Ta preobrat, ententi v prid, smo že slutili, ko obtožba proti prejšnjim ministrom, ki so začeli vojsko z nami, v državnem zboru kar ni mogla naprej in so jo končno odgodili, da bo najbrž zaspala za zmeraj. Sedaj pišejo listi, da stojita na čelu vsega gibanja romunska kraljica in prestolonaslednik. Zbirata okrog sebe pristaše, zlasti častnike, delata razpoloženje za zo-petno vojsko med ljudstvom ter na skrivaj organizirata vojaške priprave. Želč si trenutka, ko bi ententine čete pridrle z juga proti Sofiji in Belgradu, in tedaj bi tudi Romuni potegnili meč iz nožnice, da si ohladč srd ponižanega, V Romuniji torej ni zadovoljnosti, tudi v Turčiji je ni. Turška samozavest je v tej vojski vidno zrastla. Povsod se hočejo zopet utrditi, povsod kaj dobiti. Zato iih na severu jezč Bolgari, ker jim okrog Adria-nopla nočejo vrniti ozemlja, ki so jim ga Turki odstopili v začetku sedanje vojske, a ga sedaj zahtevajo nazaj. Toda še bolj je Turke razjarila Nemčija, ker je v neki dodatni mirovni pogodbi priznala Rusiji Ba-tum, po katerem Turki silno koprnč. Pra- vijo, da je predvsem Turčija opravičena barantati o Batumu, ne pa Nemčija. Saj gre pri tem v prvi vrsti za turško korist ali škodo. Vsa ta nezadovoljnost na Balkanu nam je priča, da vzhodno in balkansko vpraša« nje še zdaleka ni rešeno. Bog ve, kakšne homatije nas še čakajo. Grof Tisza se žrtvuje. Kamor prideš in kar bereš, povsod govorč in pišejo o jugoslovanskem vprašanju. Vprašanje je prišlo pred samega ce> sarja in zahteva s svojo nujnostjo od njega rešitve. Cesar se ni prav nič obotavljal, temveč nasprotno — izrazil je celo željo, naj jugoslovansko vprašanje čimprej ure-dč, da ga ne bo treba obravnavati na svetovni mirovni konferenci. In sicer želi vlada, naj rešijo to vprašanje pred vsem tako, da bo zadovoljen jugoslovanski narod. — Komaj so Ogri culi cesarjevo željo, so v svoji »postrežljivosti« brž priskočili na pomoč. Že prej so se veliko brigali za Jugoslovane, zdaj pa kar norč. Dr. Wekerle, ogrski ministrski predsednik, je prevzel Dunaj, Tisza pa je v svoji »požrtvovalnosti« prevzel jugoslovanske dežele. Tako se dr. Wekerle dan za dnem vozi na Dunaj, pa hodi od Poncija do Pilata ter prepričuje in roti, da je edino modro za Avstrijo, da vse jugoslovanske dežele dobe Ogri, seveda izvzemši Slovence, s katerimi naj se maste Nemci. Tisza pa potuje po Hrvatskem in po Bosni od kraja do kraja, od Zagreba do Sarajeva, da raziskuje »resnični« položaj in izprašuje vplivne može za njihovo mnenje glede jugoslovanskega vprašanja. Ko grof Tisza dokonča svoje raziskovanje, tedaj se snidejo vsi, ki imajo kaj besede pri Nemcih in Mažarih, ter bodo začeli reševati jugoslovansko vprašanje na podlagi Tiszovih raziskovanj. Kako si mislijo to vprašanje, še ni jasno. Gotovo je le to, da hočejo Ogri imeti vse jugoslovanske dežele pod svojim vplivom, a na kak način, o tem so razna mnenja in načrti, kakor smo že zadnjič omenjali. Težko bo šlo za Dalmacijo, ker avstrijski državni zbor najbrž ne bo privolil, da se Dalmacija iztrga iz Avstrije. Nameravajo ga potolažiti z raznimi odškodninami in nadomestili, Hrvatom hočejo menda izbiti misel na samostojno državo s tem, da bi odstranili sedanjega bana Mihaloviča in ga nadomestili z enim ali več ogrskimi generali. Glede Bosne pa menda ne nasprotujejo niti ljudskemu glasovanju, ker upajo, da bodo mohamedanci glasovali za Ogrsko, drugi pa se bodo več ali manj vzdržali glasovanja. O rešitvi še ne moremo ničesar re£i. A to pa vemo, če bo Tisza, ta nasilen in zagrizen ogrski magnat, reševal jugoslovansko vprašanje, bo to vprašanje prav gotovo prišlo pred svetovno mirovno konferenco, Zakaj on bo rešil to vprašanje tako, da bo prav ogrskim magnatom, Jugoslovanom pa v novo jezo in novo gorj6. Da jih' ne sreča pamet teh modrijanov! Pred zasedanjem. Dr. Hussarek nam pridno razkazuje, kakšna je njegova pravičnost, s katero ie tolažil avstrijske narode ob svojem nasto- pu. Na Slovenskem odstavi ja srednješolske ravnatelje, ker so bili preveč pravični do .Slovencev ali ker so dopisovali slovensko na slovenski deželni šolski svet. Jesen je zopet tu! Zato je dr. Hussarek sklical jesensko zasedanje državnega zbora. Poslanci se snidejo 1. oktobra. Jedro razprav bodo tvorili razni novi davki na vino, premog, sladkor itd. Vendar pa bodo poslanci v začetku najbrž govorili o naši politiki, zlasti pa o mirovnem vprašanju. Dr. Hussarek je ob svojem nastopu kot ministrski predsednik tudi veliko govoril, da bo jeseni svoje ministre izbral izmed poslancev. Zdaj je kar pozabil na nekdanjo obljubo. Morda ga spomnijo nanjo poslanci, preden mu bodo dovolili nove davke. Zna se zgoditi, da Hussarek celo sam odleti. Zakaj njegova vlada se opira edino na Nemce in Poljake. Torej nima nič kaj gotove večine. Poleg tega so v Galiciji vedno pogcsteji glasovi, ki obsojajo svoje poslanci , ker podpirajo nemško vlado zoper Slovane. Tako bo tudi Poljakov vedno manj v nemški večini. V tem zasedanju se bodo že poznali sledovi jugoslovansko-češko-poljske zveze! Naj bi bili blagoslovljeni ca nas in za Avstrijo, Svetovna vojska. Letošnja jesen bo ena najbolj krvavih v svetovni zgodovini. Na vseh koncih in krajih se pripenjajo novi boji, naših nasprotnikov se polašča nekak nemir, ker hočejo še to jesen doseči odločitev. Na francoskem bojišču se boji nadaljujejo. Amerikanci se počasi bližajo nemški trdnjavi Metz, katero že tudi obstreljujejo z daleč stre-ljajočimi topovi. Francozi srdito napadajo nemško črto med rekama Aisnc in Ailette in potiskajo Nemce proti mestu Laön. Ob cesti Cambrai-St. Qucn-tin so prodrli Angleži čez takozvano Hindenburgovo črto, a zadaj jih čaka baje še bolj utrjena črta. S temi napadi so prišli Angleži v Hindenburgovo črto, potem ko so po srditih bojih osvojili zunanje, močno utrjeno predpolje. Nemški vojaški kritiki napovedujejo še nadaljnji umik. Kdor bo dalje časa vzdržal z liapadi, ta ostane zmagovalec, do sedaj je odporna moč Nemcev še velika, vprašanje je le, koliko časa bodo njihovi nasprotniki še nadaljevali svoje napade. — Na laškem bojišču so pričeli Italijani 16. septembra z gorovja nad Brento in Piavo ofenzivo, katero so razširili tudi na asiaško planoto, posebnih uspehov niso nikjer dosegli, avstrijske čete so vse napade hrabro odbile. Tudi reko Piave je hotel Lah na več krajih prekoračiti, a se mu doslej ni porecilo. V Albaniji smo osvojili več dobro utrjenih vasi in odbili močnejše laške napade ob morju. Na macedonskem bojišču so pričeli Srbi, Francozi in Grki veliko ofenzivo na 35 km široki fronti, prodrli so 15 km ob reki jStrumi do vasi Gradešnice. Bolgari se hrabro branijo, pomagajo jim naše in nemške čete, a na sovrafcni Btrani je vplika premoč, цараед jte ofen- zive je, da prisilijo Bolgare k posebnemu miru in da s pomočjo nam še vedno sovražnih Rumunov vpostavijo novo vzhodno fronto, katera naj bi delala nove preglavice. V Palestini so napodili Angleži Turke ter jih prisilili k umiku, potiskajo jih počasi ob morju in ob železnici, ki vodi proti severu. Angleška pohlepnost nima nobenih mej, obljubljajo sicer, da osvajajo Palestino -za ju-de, toda resnični gospodarji ostanejo sami. V Rusiji postaja slika jasnejša. Ententa zbira na vseh koncih Rusije armade, s katerimi vdari po gotovem načrtu proti boljševikom. Pomagačev ima v Rusiji veliko: kozaki, Čeho-Slo-vaki, Finci, Armenci, Amerikanci in Japonci vsi služijo njenim načrtom. Kedaj se prične krvavi ples, je negotovo, odvisno je vse od bitke na francoskem bojišču, tam se kuje bodoča oblika sveta. Na kavkaškem bojišču so Turki iztrgali Angležem vsled petrograjskih vrelcev znano mesto Baku ob Kaspi-škem morju. V teh bojih je ostal klic našega zunanjega ministra po miru glas vpijočega v puščavi! Tedenske novice. Drobne politične vesti. Goriška S. L. S. je imela dne 5, sept. v Gorici zborovanje zaupnikov. Za načelnika stranke je bil izvoljen msgr. dr. Josip Ličan. Načelnik agrarne stranke dr. Franko je izjavil, da je za spojitev svoje stranke s S. L. S., toda preden se more o tem končnoveljavno odločiti, mora zaslišati zaupnike svoje stranke, ki so sedaj povsod raztreseni. Pokrajinski odsek R. S. se je ustanovil 19. t. m. v Celovcu za Koroško. Ustanovnemu shodu je predsedoval dr. Korošec. Na Kranjskem gospodari nemški Volksrat. V Ljubljani je bil preteklo leto ravnatelj na realki neki Nemec, ki se je pisal Corä. Kljub nemškemu mišljenju je hotel biti pravičen napram Slovencem in je na realki, na kateri je vladal največji nered, kar je šol v Ljubljani, pometal z veliko metlo. To pa ni bilo všeč zagrizenim Nemcem, ki so izposlovali pri vladi, da ga je kratkomalo odstavila. Isto se je zgodilo na realki v Idriji, kjer so vzeli začasno vodstvo realke prof. Lončarju, ki je zna-čajen Slovenec. — Hussarek pa pripoveduje nemškim časnikarjem, da so v Avstriji vsi narodi enakopravni. ■■V;, ч './>v.' Л. Jugoslovansko vprašanje rešujejo na Dunaju in v Budimpešti. O usodi deset-milijonskega naroda odločuje — popolnoma tajno, kakor zatrjuje bosenski general Sarkotič — četvorica nemških in mažar-skih ministrov. Krutost. Na Dunaju je zboroval obnovitveni odsek državnega zbora. Gre za to, da sc prizna vsem po vojni oškodovanim državna odškodnina. Tedaj pa je »dobrosrčna vlada«, ki pusti, da judje sesajo milijarde iz ljudstva in države, izjavila, da bo to postavo priznala samo, če jo priznajo tudi Ogri. Le-ti pravijo, da ne bodo škode poravnavali. Zakaj? Zato ker so p*j vojski oškodovani ne Mažari, temveč samo Slovaki in Rumuni. Ti pa, če so njihove gospodarske moči bolj oslabljene, rajši vidijo. »Od Gdanskega do Trsta.« To gesle so postavili avstrijski Slovani na ljubi lanskem sestanku. To se pravi: vsi Slovani počenši s Poljaki pri mestu Gdansko, ki leži ob Vzhodnem morju na Nemškem in do Trsta naj začutijo skupno slovansko poko-ljenje in naj se skupno bore za svoje pravice. •Ta skupnost se vedno bolj uresničuje. Poljaki so do sedaj v boju za slovanske pravice stali bolj ob strani, sedaj pa so začutili, da bo treba skupno nastopati. Poljska ljudska stranka, ki je v Poljskem kolu (zveza poljskih državnozborslrih poslancev) najmočnejša, je imela v Tarnovu shod, kjer so pozvali poljske poslance, naj postopajo skupno in sporazumno z bratskimi slovanskimi narodi, — V Lvovu pa so imeli zborovanje poljski narodni demokrati, ki pozdravijo prizadevame neodvisnih poljskih poslancev, ki dehio na utrditev zveze Poljske z jugoslovanskim in češkim narodom. Jasni se. Državni zbor se snide 1. oktobra, delegacije 15. oktobra. Domače novice. Oprostitev invalidnega moštva. Vojno ministrstvo je odločilo, da se razširijo določbe za trimesečni dopust iz kake vojaške bolnišnice tudi na invalidno moštvo, ki dobiva pre-skrbnino in je bilo v aktivni službi^ pred odhodom v bolnišnico. Poleg preskrbnine se jim ima priznati tudi prehranjevalni znesek 3 K na dan. Dobrodelna gledališka predstava v Hr lisici pri Ljubljani. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane bode priredilo v nedeljo, 29. t. m., ob pol 5. uri popoldne v društvenem domu v Hrušici pri Ljubljani do-brodelno gledališko predstavo. Na vzporedi so poleg govora kupleti in igri: »Dva gluha« in »Dva nočna čuvaja«. Predstava se bode vršila v korist vojnim invalidom-članom kat. društva rokodelskih pomočnikov. »Zadružni dom« so v nedeljo, 22. t. mes4 blagoslovili v Kranju. Za kadilce po Kranjskem je finančno ravnateljstvo izdalo nekaj paragrafov, na koše kart, le tobaka bo malo in še to ne bo tobak. Med diugimi so tudi ti-le paragrafi: Kadilci imajo v dobi od 24. septembra do 7. oktobra 1918 ob delavnikih med 8. uro zjutraj in 6. uro zvečer, ob nedeljah pa med 8. in 11. uro do-.poldne priti po svoje karte za kadilce v ono trafiko, za katero so se bili prijavili. Ako ne bi bili vpisani v seznam te trafike, jim bo trafikant na podlagi informačne pole pojasnil, kam so prideljeni. Ako kadilec tudi tam ni naveden, naj se zglasi pri pristojnem oddelku (ekspozituri) finančne straže. — Kranjske trafike — izven ljubljanskih mestnih, ki tobak tedensko prejemajo in oddajajo — bodo dobavljale in delile tobak na štiri tedne. Dobava za prvo štiritedensko dobo, to je za čas od 5. avgusta do 1. septembra 1918, se bo vršila tekom naslednjega tedna, druga kmalu za prvo. — Vsak v seznamek vpisani kadilec prejme za vsako dobavno dobo enote ključa v oni množini, ki se je za dotični okraj določila kot enota za stalne odjemalce. —- Enota ključa znaša 6 smodk ali 18 svalčic ali pol zavojčka po 25 g svalčičnega tobaka ali 1 zavojček po 25 g tobaka za pipo ali 25 g klobas ali pol šibike. — V 12 založnih okrajih: Ilir. Bistrica, Metlika, Novasela, Ribnica, Senožeče, Črnomelj, Vipava, Cerknica in v glavnem del u založnih okrajev Postojna, Kočevje, Ljub- 31 jana in Novo mesto se bo dajalo osem enot djuča v tieh založnih okrajih (Kranjska gora n glavni del kranjskega in logaškega založ-lega okrajal šest enot ključa, v ostalih 27 za-ožnih okrajih pa štiri enote ključa, kot štiri-edenska enota za stalne odjemalce. — Mero-dajno enoto za stalne odjemalce, vsakokratne množine in prodajne čase za stalne odjemalce bo naznanjala vsaka trafika z izvršenimi razglasi. Poročil se je trgovec in veleposestnik g. Karel Kobi na Bregu pri Borovnici z gdčno. Mio Barletovo iz Kozjega na Štajerskem. Mlademu paru iskreno čestitamo. Brezplačna mesta v c. kr. vzgojevališču za slepce. Meseca oktobra 1918 se bosta oddali v c. kr. vzgojevališču za slepce na Dunaju dve brezplačni mesti ustanove dvornega svetnika viteza Zhisinana. Do teh mest imajo §ravico slepi ubožni otroci obojega spola in rez razlike veroizpovedovanja v starosti 7 do 12 let in z dovoljenjem c. kr. nižjeavslrij-skega namestništva celo do 14. leta starosti, in sicer najprvo taki, ki so rojeni na Kranjskem, potem taki, ki so rojeni na Koroškem in naposled taki, ki so .rojeni na Štajerskem. Prošnje, ki jih je ob dokazanem uboštvu oddati brez koleka, je vložiti neposredno pri ravnateljstvu c. kr. vzgojevališča za slepce (Direktion des k. k. Blindenerziehungsinstitu-tes) na Dunaiu, 11./2, Wittelsbachstrasse 5, najkasneje do 15. oktobra 1918. Prošnjam je priložiti krstni oziroma rojstni list, domovinski list, izpričevalo o cepljenih kozah, uradno izpričevalo. da je prosilec popolnoma ali pa skoraj'popolnoma oslepel, izpričevalo učitelja šolske občine o sposobnosti za izobrazbo in od c. lir. političnega oblastva vidirano spričevalo o uboštvu slepca s potrdilom, da sredstva do-movne občine slepega otroka ne zadoščajo za pokritje s približno 1000 K na leto določene oskrbnine. Končno je pridati prošnji tudi re-verz, s katerim se zavežejo stariši ali pa njih namestniki, da bodo gojenca, ako se sprejme v zavol. pripeljali tja na svoje streške ali če dobijo ? to popreje kak oblastven poziv, nä lastne stroške prišli ponj ter ga prevzeli v nadaljno preskrbo. Razglas, Od 1. oktobra t. 1. dalje so se pri ljubljanskih sodnijah za uradno oočevnnje s strankami ob delavnikih določile ure od 8. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Vložišče bo odprto ob delavnikih od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 3. do 4. ure popoldne, ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne in ob praznikih od 8. do 12. ure dopoldne. — Predsednik c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, dne 14. septembra 1918. Graščino Krupa na Dolenjskem je kupila Pozemkova banka v Ljubljani. Požar. V Zadvoru pri Sostrem je zgorel Mravljinčev kozolec. Škode je precej. Najbrže so zažgali otroci. Umrl je 6. t. m. v Semiču Jože Golob, posestnik in gostilničar, v starosti 69 let. Bil je dolgoleten naročnik »Domoljuba«. Naj v miru počival Umrl je v Ljubljani znani trgovec z usnjem g. Karel Seunig v Ljubljani. Ukradeno je bilo Bevcu Martinu iz Tiho-boja na Dolenjskem več živeža, posebno masti in vina. Nesreča. Težko se je poškodoval pri na-pravljanju drv rudar Jos. Kogej v Idriji. Radi pretežkih poškodb je umrl. Gruberjev kanal v Ljubljani zahteva ved-i>o kako žrtev. Prejšnji teden sta se vozila po Ljubljanici desetnik Piber in njegova zaročenka, hčerka mesarja Žana. Deroča voda pa jih je nesla v Gruberjev kanal in ker čolna nikakor ni bilo mogoče ustavili, se je zaletel y zatvornico, kjer se je razbil. Zaročenca sta izginila v valovih ter utonila. V Gradaščico pri Ljubljani je skočila po-strežnica Lah. Ko so jo potegnili iz vode, je bila že mrtva. Iz Vipave so potegnili truplo čevljarja Čerinelja iz Ajdovščine, katerega so že nekaj časa pogrešali. Ponoči so ga bili napadli vojaki, oropali in vrgli v vodo. O zločincih ni nikakega sledu. Kdo iz Moravske fare je tisti,- ki je šel 21. julija iz ruskega ujetništva domov. Na po-«taji Laze je pravil, da je videl Tomaža Cerar iz Klapc, rojeneg. pri Sv. Trojici. Natančnega pojasnila prosi njegova žena Helena Cerar, Klapce, pošta Dol pri Ljubljani, Stroški se povrnejo. Pogreša se od 9. maja 1915 Jožef Jenko, pp. št. 17, II, komp., v, p. 32. Kdor izmed vračujočih se ujetnkov kaj ve, naj sporoči Francetu Jenko, Praše 21, pošta Stražišče pri Kranju. Kdo ve kaj o Andreju Wutte iz Šmarjete v Rožu na Koroškem. Služil je pri pp. št. 55, 9. komp. Izgubil se je 28. julija 1915 pri Lu-blinu. Sporoči naj se Marjeti Wutte, Šmar-jeta v Rožu, Koroško. Prošnja. Kdo izmed vrnivših se ujetnikov ve kaj o Mihaelu Ažmanu s Save pri Jesenicah. Ujet je bil leta 1915., meseca marca v Przemyslu in bil odpeljan v Kätta Kurgan, Turkestan. Od septembra 1915 ni o njem nobenega glasu več. Spoioči naj se Janezu Až-man, Jesenice, Nova vas 61. Izgubljeno. V Logu pri Vipavi je v nedeljo, dne 10. t. m., nekdo izgubil precejšnjo vsoto denarja. Pošten najditelj se prosi, naj ga proti pošteni najdenim pošlje na naslov Fr. Kodre, Vrhpolje p. Vipava. Vojni album c. in kr. težkega topniškega polka št. 7, prej c. in kr. trdnjavski topniški polk št. 7 (sestavljen iz trdnjavskih topniških bataljonov št. 8 in 10). Polk izda obširno ilu-strovano- spominsko knjigo. V interesu popolnosti tega dela se vabijo vsi pripadniki in prijatelji polka, častniki in moštvo k sodelovanju. Zbero se vsi junaški čini in doživljaji pol-kovili baterij od začetka vojne v Belgiji, Franciji, Srbiji, Rumuniji, Rusiji, Italiji in Turčiji v bojih do sedaj in od sedaj naprej in se izročijo našim potomccm v spomin v obliki te knjige. Prosi se, da se pošljejo vsakovrstne fotojsrafije, beležke iz dnevnikov, spisi o činih in doživljajih polkovih pripadnikov in slike padlih tovarišev. Čisti dobiček je namenjen v korist vdov in sirotinskemu skladu polka. Na vse dopise in vprašanja na naslov: C. in kr. težki topniški polk št. 7, oddelek vojni album, Dunaj, X. 7/5, se takoj odgovori. Razne vesti. Brezmesni tedni bodo uvedeni s 1. oktobrom na Češkem. Zato pa bodo dobili ljudje več moke ir. kruha. Enodneven štrajk so uprizorili dne 19. t. m. delavci na Solnograškem. V Solnogradu samem je prišlo do hudih izgredov. Vzrok: nezadostna aprovizacija. Srebrna krona 20 kron. V Pragi je neki trgovec prodal srebrno krono za bankovec 20 liron. Redarstvo je to izvedelo in odredilo je preiskavo v njegovem stanovanju, kjer so našli za okoli 400 kron srebrnega denarja in so ga nato aretirali. Največjo tovarno za municijo ima sedaj Amerika. 'Ie dni so dokončali v državi Virgi-nija stavbo tovarne za eksplozivne snovi, ki šteje 3000 poslopij in rad 18.000 delavcev. Požar v brzovlaku Dunaj-Gradec. V poštnem vozu in v vozu za zavoje v brzovlaku med Dunajem in Gradcem je pr^d kratkim nastal požar malö'^pred prevozom postaje Breitenstein, ki je hitro segel na naložene zavoje in poštne pošiljatve, kakor tudi na zavoje časnikov. Kar je bilo v vozu, je vse zgorelo. Kako je nastal požar, še ni znano. Vlak je imel radi oožara zamudo 80 minul. Oplenjen vlak. Iz Zagreba poročajo, da se je pred nekaj dnevi ustavil tovorni vlak pred signalno ploščo. Takoj je prihitelo 16 ljudi, ki so odprli nek vagon in vzeli iz njega 17 vreč pšenice. Vojaška straža je streljala in ubila dva človeka, drugi so zbežali. Čevlji v Nemčiji poceni. Vojna poslovalnica v Berlinu izgotavlja gorke zimske čevlje z usnjatimi podplati, napravi jih okoli 100.000 parov. Cene bodo 6 do 8 mark. S čevlji se preskrbe tudi otroci. Kako je pa pri nas? Ljudje bodo morali pozimi bosi hoditi. V stavko so stopili tržaški mestni učitelji ter uradniki in uslužbenci mestnih podjetij. Vzrok je beda in pomanjkanje. Ameriško letalo so zbili nad Reko, kamor ie priletelo poizvedovat. 400 mrtvih trupel so izkopali izpod razvalin rnuriicijeke tovarne v Wöllersdorfu, Ogenj, ki je nastal v tvornici, se je tako hitro razširil, da se je komaj par desetoric delavcev rešilo. Dopiisl. Draga pri Loškem potoku. Orožniški po-stajevodja Anton Rappl, ki je vneto deloval za nemške interese tukajšnjega prebivalstva, je bil prestavljen v - Šmartno pri Litiji. Umevno je, da bode gosp. županu Pospišilu dolg čas po njem. Prišel pa je mesto nežne ženske moči na šulferajnsko šolo kot vodja Franc Bischof, od katerega pričakuje naš znani i'o-spišil, da bode prenovil Drago v nemškem duhu. Res je zapisano petdeset otrok, da naj se vzgajajo v tujem jeziku. — Ali ng bi delal naš Jože bolj -'v korist svojih občanov in zlasti v blagor naše mladine, da nam preskrbi mesto dveh eno šolo trirazrednico ali celo štiriraz-rednico, kjer bi se otroci poleg materinega jezika učili tudi nemščine. Potem bi vsaj kaj znali! Slovenski starši! Tega ne moremo pričakovati. Mi pa lahko to dosežemo s tem, da gledamo, da niti en slovenski otrok ne pride kasneje več v nemško šolo. Ako bi se z naše strani delovalo s toliko doslednostjo, kakor delajo naši narodni nasprotniki, bi postala Schulvereinu v Dragi in še marsikje tla prevroča. Slovenec, le vun na plan! Preddvor. Tukajšnje Slovensko katoliško izobraževalno društvo je vprizorilo v nedeljo, dne 15. t. m. dr. Krekovo igro »Tri sestre« s pevskimi točkami in deklamacijami. Prireditev je vsestransko dobro izpadla v splošno zadovoljnost. To je bila po daljšem presledku prva prireditev. Kakor drugod, je tudi pri nas jelo izobraževalno delo vsled vojske pešati. Vojska nam je pobrala najboljše igralce in pevce, društvena soba vsled vojnih razmer služi drugemu nameciu, gledališki oder je bil od vojakov deloma uničen. Toda veselja za izobraževalno delo vojska ni mogla zatreti. To je ostalo v srcih in rasilo. Člani društva so se pridno posluževali knjižnice in udeleževali predavanj. Sedaj je pa gledališki odsek premagal vse težkoče in ovire — tudi španska bolezen je grozila zadnji hip preprečiti ali vsaj skrajšati spored — in nastopil s predstavo. Prireditev se je v nedeljo, dne 22. t. mes., ponovila. Pogum velja! Hamborn ob Reni. Hej Slovani, ta pesem je prva zadonela dne 25. avgusta v Valsumu pri g. župniku Köslerju, prvem slovenskem dušnem pastirju vseh tukajšnjih Slovencev. Napravili smo izlet in veliko slovensko zborovanje v Valsumu iz Hamborna in okolice. Gospod kaplan Jensler,^'predsednik društva sv. Barbare, jc vodil zborovanje, g. Köster je imel nagovor; orisal nam je majniško deklaracijo in pristavil, da je on sicer po rodu Nemec, a ko je med Slovenci, je Slovenec in se strinja s tem, kar Slovenci v domovini zahtevajo. H koncu se zahvali podpredsed. Hajdenik vsem tukajšnjim gg. duhovnikom za ves trud, ki ga imajo s Slovenci; pozove zbrano množico, naj vstanejo tisti, ki so za svobodo slovenskega naroda. Vse ie vstalo in iz enega grla zaklicalo: Živijo! Potem se je odposlala brzojavka prevzv. g. knezu in škofu Jegliču v Ljubliano. Več slovenskih pesmi smo zaoeli in cesarju Karlu zaklicali Živijo ter zapeli cesarsko pesem. Pred zborovanjem je bila služba božja s slovensko pridigo. Veseli smo se razšli na svoje domove. Ilovice od Soče. »Goriška Straža« se imenuje nov list, ki je začel izhajati v Gorici. Je glasilo »Slovenske ljudske stranke« in ima namen, združiti vse dobro misleče može, ki priznavajo krščanska načela. V gospodarskem oziru hoče ljudstvo poučevati v vseh gospodarskih vprašanjih, posebno pa glede obnove Goriške. V narodnem oziru stoji list najodločneje na stališču majniške deklaracije in se bo zato boril za ujedinjenje vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov v samostojno državo pod habsburškim žezlom. »Goriška Straža« izhaja vsak četrtek popoldne in stane do konca leta 6 kron. Posamezne številke so po 30 vinariev. Naroča se pri upravništvu »Goriške Straže«, Gorica, Gosposka ulica štev. 4. Dopisi pa naj se pošiljajo na uredništvo »Goriške Straže« v Gorici, ulica Orzoni štev. 31. Novi list, ki je zamašil veliko vrzel v težkem in trpljenja polnem življenju goriškega ljudstva in ki bo mogel mnogo, mnogo dobrega storiti za Goričane, najiskreneje pozdravljamo in toplo priporočamo. Ljudsko tajništvo se ustanovi v Gorici. Imelo bo nalogo, ljudstvu iti na roko pri različnih prošnjah in vseh zadevah, ki so danes nujne. 213.840 oseb na Goriškem preživlja sedaj več ali manj dobro prehranjevalni urad v Gorici. Iz Podbrda ua Goriškem nam poročajo, da se je dne 10. t, m, vršila sv. birma v najlepšem redu. Pri sprejemu prevzvišnega kneza so bili zastopani vsi uradniki tukajšnjih uradov. Šolsko vodstvo z mladino, vojaška bolnica s častniki, ter nmogo občinstva Skozi lepo okrašeno vas se je sprevod pomikal v cerkev, med spremljevanjem grmenja topičev in ubranim zvonenjem. V cerkvi pa je zelo lepo prepeval domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. organista Lapajneta. Tako je prav in lepo. Tudi sem videl kasneje otroško birmansko veselje, namreč kolače delili, dasiravno je vojska. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jili obrestuje po 4 1/4°/o brez kakega odbitka. Me ure od 8. zjutraj So Upine. Glef Inserat! Gospodarski del. Razmere na denarnem trgu. Finančno ministrstvo je že 11. julija t. 1. izdalo odlok, iz katerega povzemamo sledeče: Dolgotrajna vojna stavi državnim financam tako izredno visoke zahteve, da se denarna sredstva za vojskovanje in odpraftp gospodarske bede ne morejo pokriti v celoti z vojnimi posojili. Ta pojav se lahko vidi v vseh vojujočih se državah. Vendar je pa gospodarsko zelo neugodno in tudi z ozirom na vpliv na presojanje financijelne zmožnosti obžalovanja vredno, da se mora v Avstro-Ogrski tako eriaten del vseh državnih izdatkov kriti s posojili pri notni banki, torej s pomnožitvijo bankovcev. Temu zlu, vsled katerega trpi vse. gospodarsko življenje, bi se lahko, če ne popolnoma, pa vendar v znatni meri odpom iglo, če bi mogli odpraviti nepotrebno shranjevanje večjih vsot: v zabojih pri posameznih gospodarstvih, posebno pri širših plasteh prebivalstva, zlasti v kmetskih krogih navadno kopičenje bankovcev. Če bi bilo splošno v navadi nalaganje vsega odvišnega denarja brez nepotrebnega odlašanja v kreditnih zavodih, ne bi imela od tega samo posamezna gospodarstva sama znatnega dobička obresti od teh vlog, ampak bi bilo omogočeno tudi državni upravi v veliko večji meri kakor dozdaj, preskrbeti si potrebnih denarnih sredstev s predujmi pri kreditnih zavodih ali potom oddaje kralkodobnih vrednostnih papirjev, kot so blagajniški listki Avstrijsko-Ogrske banke — in se na ta način izogniti izdajanju novega denarja. Ne glede na veliko korist, ki bi jo imela splošnost od tega, bi tudi kreditni zavodi, pri kaierih se zbirajo vloge, lahko imeli dobiček iz pomnoženega denarnega dotoka, ker imajo obilno priložnosti za sinotreno in plodonosno porabo. V navedenih razmerah bi moralo biti mogoče s primernim poukom in udejstvovanjem zadostne imcijative od prizadetih krogov vpeljati v splošno korist drugačne navade denarnega poslovanja in vdomačiti mesto brezko-ristnega kopičenja gotovine ali hranjenja nepotrebnih velikih zneskov v zabojih spiošno m redno nalaganje razpoložljive gotovine v bankah, hranilnicah in zadrugah. Finančno ministrstvo je v tej smeri že ponovno dregala in poskušalo. Po mnogih finančnemu ministrstvu znanih dejstvih je utemeljeno, da so razmere na označenem polju pogosto še jako zaostale in da je zlasti kopičenje novcev doma šc zelo pogostno. Posebno nekateri deli kmečkega stanu drže doma nenavadno velike vsote gotovine, ki jo prejemajo za ugodno vnovčene poljedelske izdelke, za povzročeno nujno odprodajo živine in inventarja. Ker se je nasprotno državna uprava morala v zadnjih mesecih v vedno večji meri obračati na notno banko in je ta rjiz.oj vzbudil resne pomisleke, mora finančno ministrstvo ponovno opozarjati na važnost racijonalnega denarnega poslovanja občinstva in vseh javnih in zasebnih uprav in povdarjati javni interes za nalaganje razpoložljivega denarja v kreditnih zavodih. Politične oblastuije se torej pozivajo, da začno obsežno in krepko propagando zoper kopičenje denarja in za pametno blagajniško poslovanje. Finančno ministrstvo pričakuje, da bodo politične oblastnije vpoštevale veliko važnost te zadeve, ukrenile z vso naglico potrebne korake ter se potrudile na vso moč za obsežen in krepak uspeh. Tako odlok. Mi pa smo prepričani, da neugodnosti v denarnem poslovanju našega kmečkega prebivalstva niso ravno tako velike; trdno naše mnenje je, da se v tem oziru drugod mnogo več greši. Odlok odpira vpogled globoko v vse sedanje razmere na denarnem trgu. Kljub preobilici denarja ga država težko dobi dovolj na razpolago za svoje potrebe. Negotovost in strah sta povzročila, da se skušajo nekateri hvalevredno na vse načine znebili denarja in ga spraviti v bkgo ali pa naložiti v podjetja, kar moremo le svetovati. Drugi pa ga nasprotno tlačijo v nogavice in predale po omarah in skrinjah, na kar namigaje gornji odlok, pa tudi v same papirnate bankovce. Dasi država ni posebno naklonjena nalaganju denarja v podjetja, vendar moramo z vsemi silami podpirati vlado v bo|u proti kopičenju papirnatega denarja doma. Proti lakenni nespametnemu postopanju smo se od nekdaj borili, seveda je boj z neumnostjo vedno težek, vendar smo precej dosegli, zato se ta neumna razvada pri nas ne najde preveč pogosto. Kolikor pa je je še, jo moramo odpraviti tudi iz narodnih ozirov. »Slovenski Narod« od 31. avgusta 1918 piše o preobilici papirnatega denarja poleg drugega sledeče: »Radi tega moramo misliti na samopomoč, moramo mislit) sami, kako zmanjšamo promet bankovcev. Zdi se mi, da bomo na ta način tudi podprli avstrijsko valuto ter postavili avstrijsko gospodarstvo na solidnejša tla. Vprašanje je samo, na kak način bomo zmanjšali promet bankovcev. Da nimamo Slovenci nikakega vpliva na posojila, ki jih dobiva vlada od Avstro-Ogrske banke, je jasno. Vendar so tudi tu sredstva, s katerimi se vsaj kolikor toliko zmanjša to zlo. Množina bankovcev je odvisna tudi od tega, koliko denarja nosi vsak posameznik pri sebi, oziroma jih ima doma spravljene. Na Slovenskem kroži sedaj že več kakor 1 miljarda bankovcev, v mirnem času smo izhajali približno s sto mi-ijoni kroni Res je, da so sedaj cen«; mnogo bolj visoke, da mora vsaka hišna gospodinja, ko gre na trg, vzeti večjo denarnico, kakor nekdaj, torej moramo nositi s seboj večje zneske, Nikakor pa ш opravičeno, da imamo sedaj desetkrat več bankovcev, kakor preu voj<-!co. Posebno naš kmet ima veliko vsote denarja shranjene v zabojih, i oliko denarja ш bilo зе nikdar na deželi, Jako priporočljivo bi bilo, ako bi kmet in vsi, ki imajo vceje vsote doma, ves denar, v kolikor ga neobhodno in nujno ne rabijo, izročili hranilnicam ali ga kako drugače varno in plodonosno naložili, — L enim mahom bi dosegli tri uspehe. Prvič dobijo obrejii, ki so drugače za vcuno izgubljene. Drugič sc bodo na ta način zbirale velike vsote denarja v za-vodin, ki jih bodo mogli zalomiti prej aii slej v koristna podjetja, tretjič se na ta način razbremeni Uvsiro-Ugrska banka ter podpre avstrijska valuta. Vsakdo, ki nosi odvisen denar pri sebi, naj si predstavlja, da je to mrtev kapital, ki se more v gospodarskem oziru primerjali sadnemu drevju, čegar sadje gnije na vejah, ker se ne zljubi gospodarju ga pobirali. Tako malomarni gospodarji ne smemo biti. Gesto naj nam bo, da odrinemo ves denar, ki ga neobhodno in nujno ne rabimo. Pred vojsko smo izliajaii s slo miljoni K bankovcev; sedaj so cene višje, zato rabimo večje vsote, nikakor pa ne 1 miljarde. Ako se bomo države zgornjega gesla, bomo mogli v kratkem odriniti najmanj 200 do 300 miljonov kron, ki so sedaj popolnoma po nepotrebnem v zabojih našega kmeta in drugih majhnih lira-niteljev.« Deloma je vzrok tiščanju papirnatega denarja po zabojih in nogavicah tudi strah pied premoženjskim davkom, o katerem se mnogo piše. Kakor vse kaže, se bo tudi v tem slučaju uresničil pregovor: mnogo kokodakanja, malo jajec. Tisti krogi, ki bi bili najbolj prizadeti, ima|0 lak vpliv, da ga bodo lahko preprečili. Nemci so izlaknili celo narodno plat, liemško-nacijonalni poslanec Kraft piše v graški »Ta-gepost« 31. avgusta med drugim: »Nemci nosijo, ne vedno upravičeno, najvišje davčno breme tudi vsled svoje požrtvovalnosti in ob jektivnega medsebojnega ocenjevanja. Ali naj sedaj plačajo še glavno breme, okoli dve tretjini premoženjskega davka, ker so člani cenil-ne komisije v neneniškili deželah državi nenaklonjeni in nimajo nikakega interesa na njeni finančni okrepitvi.« Ker so poleg lega še diMj-'e težave s premoženjskim davkom in ker v naši državi še lažje stvari potrebujejo za izvršitev neprimerno dolgo dobo, je tudi strah pred premoženjskim davkom jako malo utemeljen. Torej proč z denarjem! Nalagaj ga v nepremičnine, blago, orodje, popravo gospodarskih poslopij ali v kaka podjetja, če vsega tega ne, pa v hranilnico z njim! Gospodarska obvestila. Prepoved ročnih mlinov. Glasom naredbe trgovskega in poljedelskega ministrstva ter urada za ljudsko prehrano od 13. t. m. se je uredila poraba ročnih mlinov. Kot ročne mline se smatra vse mline, ki meljejo ali drobijo žito in sočivje, bodisi na ročno ali z gonilno močjo, ako se ne dela to obrtoma. Z nared-bo urada za ljudsko prehrano z dne 17. junija 1918 so se smeli kmetovalci z oblastvenim dovoljenjem posluževali ročnili mlinov. V bodoče se dovoljuje vporaba istih le za pripravljanje krmil, mletev žila ali sočivja za človeško rabo je pa strogo zabranjena. Izjeme dovoljuje le deželna politična oblast s pooblastilom urada za ljudsko prehrano. S tem je tudi ustavljeno prosto kupčevanje z ročnimi mlini. Nabaviti si ga je mogoče le z dobavnim listom okrajne politične oblasti. Izdelovalci in trgovci morajo voditi knjige o zalogi in oddaji ročnih mlinov ter vsako pošiljatev kriti z dobavnim listom. Nabiranje žira. Ker je letos žir (bukvice) dobro obrodil, je treba, da ga pridno nabiramo. Žir daje prašičem in goveji živini izvrstno močno klajo, ki ugaja zlasti pri pitanju. Žir daje pa tudi prav dobro olje, porabno za jed in svečavo. Letos utegne biti tudi dosti polhov, ki dajejo izvrstno pečenko in prav fino kožo, ki ie danes posebne vrednosti, naj se rabi doma ali pa proda. Recept za pridelovanje škroba ali šter-ke, Divji kostanj olupi in zriblji v kašo. Kašo 4.2 P hi polij z vodo in pusti, da stoji en dan. Drugi dan kašo dobro izperi in čakaj, da se vleže na dno. Nato vodo odlij in priti) nove. To ponavljaj tako dolgo, da se zmes izčisti in da postane bela kakor navadna šterka. Preden naliješ nove vode, odstrani rjavo mreno, ki se vleže na kašo. — Tako pridobljena šterka daje lepši lesk kot navadna. Preskrba s krompirjem. Kakor se nam oroča, namerava c. kr. urad za ljudsko pre-гало v najkrajšem času politična deželna oblastva pooblastiti, da dovolijo pod gotovimi pogoji lastno preskrbo konsumentov s krompirjem do gotove najvišje mere, ki se bode pozneje določila. Ker se bo na ta način državnim potom zagotovila skorajšnja in zadostna preskrba konsumentov s krompirjem, odpadejo s tem deloma draga tihotapska potovanja, deloma se bo pa tudi na ta način zabranilo, da konsumentje ne kupujejo v tihotapski kupčiji nezrelega krompirja, ki se lahko in hitro pokvari. Nemški premog se razdeluje med Avstrijo in Ogrsko sledeče: Nemčija oddaja sedaj mesečno 815.000 ton premoga monarhiji, od katerih pride na Avstrijo 523.000 ton, na Ogrsko pa 290.000 ton. Potemtakem dobiva Ogrska več od polovico avstrijske kvote, čeravno je porabila v mirnih časih komaj 30 odstotkov celotne avstrijske porabe. Ugodnost stališča Ogrske se še bolj jasno razvidi, ako se vpo-števa, da mora Avstrija oddajati Nemčiji v zamenjavo 275.000 ton rjavega premoga iz se-vemozapadnih čeških premogokopov. Vrnjeni vagoni. Ukrajina bo morala vrniti vse avstrijske in ogrske vagone, katere je tekom vojne uplenila Rusija. Iz Odese poročajo, da je dobila tamošr.ja železniška uprava ukaz, da mora takoj napotiti te vagone proti avstrijski meji. Za vagone, ki so se izgubili ali pa pokvarili, se mora dati nadomestilo. Na ta način se hoče odpomoči kalamiteti, ki vlada pri nas vsled pomanjkanja vagonov. Odgovori. F, L. Vprašanje. Ker je brat odšel, sem izgubila mesečnega zaslužka 16 kron. Ali morem prositi za vzdrževalnim»? — Odgovor. Pravico do državne vzdrževalnine po vojnih vpoklicancih ima vsakdo, čegar preživljanje je bilo ob času vpoklica odvisno od dela in dohodkov vpoklicanega tako, da je vsled vpoklica ogroženo. Če ste Vi vsled vpoklica Vašega brata izgubili svoj zaslužek mesečnih 16 kron, potem Vam gre državna vzdrževalnina. Znan je nam popolnoma enak slučaj, v katerem je neka okrajna komisija za preživljanje državno vzdrževalnimi dovolila. A. PJ. Vprašanje. Sinovi v Ameriki so mi pošiljali podporo, a poštne recepise sem vrgel proč in sedaj ne morem dokazati? Ali bo prošnja uslišana? — Odgovor. Brez dokazov gotovo ne. Če nimate recepisov, imate morda priče in potrdilo županstva. M. P. B. Vprašanje. Pri aprovizaciji sera po krivici prikrajšan. Ali se lahko pritožim in kje? — Odgovor. Sestavite resnično in dobro dokazano pritožbo na okrajno glavarstvo. Seveda s polnim imenom. J. B. Vprašanje. Dobivam zase in svojih 6 otrok 12 kron vzdrževalnine na dan. Ali morem prositi za 50 odstotni povišck? — Odgovor. Zakon z dne 27. julija 1917 določa, da dnevna vsota vojaške vzdrževalnine nikdar ne sme prekoračiti 12 kron na dan. Vaša prošnja bi bila torej brezuspešna. 50 odstotni in 100-odstotni povišek velja samo za tiste zneske, ki so soduijsko določeni, da jih je vojak plačeval, n. pr. za nezakonskega otroka. A. K. Vprašanje. Moj mož je superarbi-triran in sedaj radi bolezni, ki jo je dobil v vojski, težkega dela nezmožen, pa so mu podporo odtegnili. Ali je prav? — Odgovor. Če se je možu radi vojnega službovanja pridobitna zmožnost njegovega poklica zmanjšala vsaf za 20 odstotkov, imajo svojci še šest mesecev potem pravicp do državne podpore. G'.ede Amerike prihodnjič. L. M. F. Če je bilo Vaše preživljanje takrat, ko je brat odšel v vojsko, odvisno od njega, potem imate pravico do podpore. Napravite prošnjo na okrajno komisijo za ore- I živi jan jo in sicer potom županstva. 32 Listek junakinja iz Štajra. Povest Prevaja * * * (Dalje.) »Nočem vam na drobno razkladati, kako popačena in neutemeljena je nova vera; boljši, kakor sem jaz, so storili to. Težki časi kličejo danes apostole na lečo, pa ne doktorje. Kaj bi vam tudi učeno govoril, čas sam vas bo učil, da je novi nauk poln zmot in nosi 'v sebi kal bolezni in razpada. Vsako kraljestvo, ki ni v sebi edino, mora razpasti. Ne kot doktor, marveč kot preprost pridigar vam povem nekaj zgledov, da po njih spoznate resnico. Pokažem vam sadove krive in prave vere, ki jih obe rodite v ljudeh. Potem boste sami spoznali, katera vera je dobro drevo, ki rodi dober sad, katera pa je slabo, od Boga prokleto drevo, ki rodi malopriden sad, ki mora vekomaj goreti v ognju. Na eni strani vam pokažem angela v mesu, sv. TomaÜR, ki je spisal knjige polne modrosti, ki mu ožarjajo glavo tri zvezde: ponižnosti, čistosti in učenosti. To ie tisti angelski učenik, ki mu je rekel sam božji Zveli-čar: Tomaž, dobro si pisal o meni. Nasproti pa glejte satana v človeškem mesu, Lutra, ki mu trije luciferjevi plameni plapolajo okoli glave: verolonmost, upornost in napuh, ki je oče vsega hudega ter ropa in mori duše. Še več vam pokažem: tu glejte svetega očeta Frančiška s svetimi ranami, kako moli noč in dan; tam glejte spridenega brata Kaliksta, ki se peni sovraštva do sv. Cerkve, ki polni svoje žepe z oropanim cerkvenim premoženjem. Tu glejte sv. Alojzija, grofovskega sina, s čisto lilijo v roki, tam viteza Hulderika, ki nosi na obrazu pečat razuzdanega življenja. Tu giejte svetega Frančiška Šaleškega, ki je čast in radost Francije, tam trinoga Kalvina, švicarskega Heroda, krvoločnega morilca, s katerim je naš mestni sodnik po svoji prvi ženi v sorodstvu. Kličem vam besede preroka Izaije: Čuvaji Kako je z nočjo? Čuvaji Kako je z nočjo? Polnoč je in vse zvezde so nad Stajrom ugasnile. Mestu, ki je bilo nekdaj tako plemenito, tako katoliško, preti poguba, na robu propada je. Nekoč se je hotel Bog zaradi deseterih pravičnih usmiliti tudi Sodome, tako usmiljen je. Angela je poslal tja, da reši, kar se je dalo rešiti, preden pride nad mesto ogenj in žveplo. Tudi mene, revnega in grešnega človeka pošilja semkaj. Mazilil me je za svojo službo in daritev, napolnil me je s svojim duhom. Pošilja me semkaj po mojem pobožnem predstojniku, ki mu krvavi srce zaradi pogube Štajra, da je ves zlomljen in bolan. Če bi moj višji ne bil govoril, bi bil, kakor jih je danes mnogo, ki nosijo duhovsko obleko, kelih sem, kelih tje, — zapečnik in moičavec, ki bi ukazal molk svojim duhovnim sinovom, če tudi pogube svoje duše ... Jaz bi vseeno govoril, ne hotel bi biti Judež! Glas vpijočega v puščavi sem; kličem vas/, kakor mi veli Bog ... Kdor hoče rešiti svojo dušo, naj me posluša. Spri-čevanje dajem Jezusu Kristusu, božjemu Sinu, spričevanje dajem resnici, ki je v Štajru okovana v verige, borim se zoper zmagovito laž in zmoto. Joahim Hendel, ki kaznuje motilce miru, naj pride in naj me kaznuje) Amen.« Pondeljek, po pridigi patra Alberta, je prišel Joahim Hendel prvič, odkar je bil povišan v sodnika, v notranji mestni svet. Ves mestni svet, tudi Insingus, najmlajši od štirih protestaatovskih duhovnikov, ki je tudi prišel k seji, je rotil sodnika, naj vendar enkrat za vselej napravi konec ščuvajočim pridigam patra Alberta, naj s svojo sodniško oblastjo iz- , r'a j? mesta- Insingus je našemljen poslušal pridigo in jo je spisano predložil sodniku. Hendel je sedel na sodniškem stolu, premeril je z očmi spisano pridigo, potem pa je rekel; »Zopet hruli, kakor je hrulil pred volitvijo. Mi je li takrat škodoval njegov vik in krik? Ne. Hočete li, da ga napravimo za mučenika? Jaz že ne. Naj kriči naprej, in kdor hoče, naj ga posluša. Mrtve kliče iz grobov, mi pa živimo tako, da sveti pred vsem svetom_ naša luč, luč nove vere, ki bo prenovila svet in duše, ki je ni dal papež, ampak srce — in mrtveci patra Alberta se povrnejo v grobove.« Insing je odgovoril: »Plemeniti in strogi gospod, imenoval vas je po imenu in vas najdrznejše žalil. Kalvina je imenoval besnečega Heroda in trinoga, potem pa je pristavil: .Kakor veste, je naš novi sodnik po svoji prvi ženi s to pošastjo v sorodstvu'.« »Pojdi no,« je rekel Hendel, »govoril Je resnico. Moja prva žena res izhaja iz rodu tega slavnega moža. Bila je« — smehljaj mu priigra na resne ustnice — »prav tako ljubezniva in sladka, kakor je bii grenak in strog njen praded. Tako se igra narava!« Nato je urno in odločno vprašal lnsinga: Je-li tudi vas zasmehoval?« Insing je odgovoril: »Ne, kaj takega nisem slišal.« »Dobro,« ga je smehljaje Mendel zavrnil. »Zaradi ene psovajoče pridige me še ne bo konec. Napravil bi temu petelinu samo uslugo, saj ničesar bolj ne želi, kakor postati žrtev luteranskega sodnika. Toda preveč smo že o tem govorili!« Potern so prišla na vrsto zadnja tekoča mestna pravna vprašanja in nekatere meščanske zadeve. Sodnik Hendel je vodil razpravo mesto župana, ki se je opravičil. Razpravljali so potem o bolnišnični imovini, o novem mostu, o čuvajnici na Taborju. Sklenili so, da bodo kaznovali čudodelne mazače, ki se potepajo po deželi. Nazadnje je prišel na vrsto grajski grof, ki je kršil nekatere pravice, ki jih je protestantom dovolil cesar Rudolf. Svetovalci so od novega sodnika predvsem hrepeneče pričakovali železnih odlokov proti katoličanom v Štajru, tem upornikom in ro-varjem, sedaj so debelo gledali in so v zadregi v rokah vrteli svoje klobuke. Hendel je to opazil, hudomušno se je smehljal in je zahteva: svežnje, v katerih je bil zapisan red za požarno brambo. Položil je roko, na kateri se je blestel velik smaragd, na star pergament in je rekel: »V tem starem pergainentu je zapisano, naj ognjegasci vsako četrtletje preiščejo vse hiše v Štajru. Kdor se igra z ognjem in lučjo ter povzroča nevarnost, naj bo kaznovan. Do sedaj so bili mestni fa-rovž in vse duhovske hiše proste takih obiskov. Ta izjema izhaja iz minulih dni. ko so še pasavski škofje v našem mestu imeli prvo besedo. Kako nesmiselno je to, se razvidi iz tega, da je zadnjih petnajst let sem dvakrat nastal velik požar, ker so v farovžu lahkomiselno ravnali s svetilnicami, kadar so hodili previdevat bolnike. Prihodnjič naj požarna bramba ravno tako obišče katoliškega župnika, kakor naše pridigarje; kdor prelamlja mestne predpise, naj se strogo kaznuje po mestnih predpisih, četudi nosi koretelj in kola r. Kogar varujejo naše mestne postave, naj se tudi po njih ravna. Enaka pravica za vsel Kdpr misli drugače, naj dvigne roko. Vidim, da se nihče ne oglasi.« Hendel je krepko potegnil s peresom ter je odpravil izjemo. Potem ie vstal ter naznanil, da je seja zaključena. Par svetovalcev je nekako v zadregi vprašalo: »Je li to vse? Samo križ čez red požarne hrambe?« Drugi pa, Tau, Travnar, Rajnhart, Madlzeder, so se spogledovali z iskrečimi očmi — dobro so umeli, kaj pomeni križ, ki ga je Hendel napravil čez požarni red. Ha, zakaj bi že zdaj pričakovali prezgodnjih odlokov, ki bi z meči in verigami razljutili katoličane! Tako neumen Hendel ni! On gre korak za korakom svojo pot, vsak korak dobro premisli, vsak korak ga privede bliže k cilju. Če je danes Hendel potegnil s peresom čez požarni red, ni izbacnil samo neznatnega paragrafa, storil je več: napovedal je boj premnogim škofovskim odlokom, papeškim dekretom in pismom. Dvajset protestantovskih sodnikov je imel že doslej Štajer, pa nihče se jih ni upal dotakniti, nihče si ni upal iz mestnega1 poataTodajalstva odpraviti omejujočih papeških pristavkov. Hendel pa. Ilendel si upa ... Hendel se boji samo Boga in nikogar drugega. • • * Naslednji dan ie nastopila požarna straža. Vodil jo je svak Konrada Travnerja. Ko so prehodili cesto, ki vodi na Tabor, so se oglasili v farovžu. Niso našli tam odprtih svetiljk, tudi ne tlečega oglja, pač pa so našli v župni-kovi spalnici pismo, ki je bilo zapečateno s pečatom garstenskega opata. V spalnici je čakalo z nekaterimi drugimi stvarmi na dunajskega sela. Pismo je bilo naslovljeno: »Pre-častitemu očetu v Gospodu, gospodu Mel-hioru Klezel, škofu na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu — v lastne roke». Nič ni pomagalo, da je župnik ugovarjal, vzeli so pismo in so je prinesli v stanovanje mestnega sodnika, rekoč: »Milostlivi gospod, črna zalega je pri delu, pa smo S Polhove kože, krtove kože, Sirčkooe kože kupi po najvišjih cenah trgovina s kožami in krznom D. KÖlfner LEIPZIG, Brühl 47. Poiiljatve te prosijo po poiti v zavojih po 5 kg, odpadli znesek se odpošlje takoj po prejema. Nad 1,000.000 v rabil Ročno šilo je praktično orodje ma vsakogar »a šivanja usnjenih predmetov, jermenov, vred, jar-dor, oprem, mehov, plaht, čevljev. — JLjutpro-dafalcom popust. Cena bmpl. iilr K. 6-—. povečini stroški po*eboj. Ibvor /.robljev, varo/alcev pod- f>latov i« kovine n ucn ja, po^kvio, celul. trakov aa čp vljo, čevlj. smole, okov ä» podplate in vojnih podplatov ter ročnih mlinov. P. E. Laohmunn. Dunaj IX, Mosor-g&ese <% odd. 181. Krema za Dritie ffii va br«z vod«. 1 porcelanasti Htm.» lonček 1 K 50 vio. tonu« Milo za Ш 3 K, 1 kg 34 K. — Pošilja (=9 proti naprejpošiliatvi denarja M. Jflnker, eksportna trgovino« Z?£««b !, Petrinjska 3/Ilf, Hrv. Ženske lase rezane in meSane ku-pu,e v vsaki množini po najviäjf ceni Mettja Podkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32. Došie so zopet JYtlatilmce za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na raz« polago tudi tistflne mlatilafcc in vsakovrstne poljedelske stroje, kakor: čistilnike, tri(erft, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žilo in sadje, gepeljne, slamoreznice, brzoparilnike, kotle ta žganje, brane in pluge itd. iz največjih tovarn, zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah. Franc Hifti M Mili Sirije» LJUBLJANA, Martinove cesta št. 2. Dalje opozarjam na tvojo veliko zalogo priznano! in dokazano najboljših Fl f pripravnih za: vsako raletcv.' 0/metno gnojenje £0W bo samo Vaša korist toda ne odlašajte I - Zahtevajte tako] ponudbe na 20 % kali-|e*0 SOl iR 14 % feajnit Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvrSitil Pocenila so Vam na razpolago! Jamstvo za kakovosti HHMR.iMAe,»-ЗДА «.bistonjj dobi vsak nn ;"d|o moi cenili c zlatnini, srebrnim ln godalih. Violine po K 40Ч '15.-, 5.-.- in vläje. Dobre harmonike K 1S--, 60'-, S0-- dvovrstne dnnaiske harmonike K 120,110, trivrstue K 31X1, m in vi5|e. Zamena dovoljena ali denar nazaj. PoSilja po povzetju ali predplačilu razpošlli. Jan Konrad, Brüx 1991, c. In kr. dvorni založnik, CfSko. |,П7 lišaji, garje, pege in druge kožne bolezni odstrani naglo m sigurno Paratol-domuče mazilo. Ne mnžp, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 5 ■ —, dvojno-velik lonček K 9' —. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3--. Oboje se dobiva po povzetja ali predplačilu pri tvrdki Paralol-Werlie, lekar ULMEH, Budapest VII-10. Rözsa nt. 21. 2542 Po celi Jugoslaviji naj se pije ToJstovrška slatina m mm SILUR HRCER.EC J*- Pošta GUŠTANJ. ^C Tam se naroči tudi tino belo, i tleče iti črno vino ter žganje in sadni mošt. Vsakovrstna domaČa semena, suhe gobe, prazne vreče šn druge pridelke kupuje trgovina s semeni -1: PETER LASSNIKA NASL. ::—'— SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg. mr SODE od vina, žganja in vsake drage vrste kupuje po najviijih cenah : Ivan Jelačin : LJUBLJANA, Emonska cesta štev. 2. Čudovito šilo le K Ч-90 Šiva tako naglo prešiviie vbode kot Šivalni stroj. — Največja iznajdba, s katero more VF«fe sam krpati in Šivati usnje, raztrgane čevlje, konftko opremo. vreče, platno in vsako drugo močno blago. Neobhodno potrebno za vsakogar, jamstvo za po-rabnost. Cena kompl. Silu s sukancem, '..raznimi Sivankami in porabnini navodilom K 4.90, 3 kosi K 13*50. PoSilja po povzetju, M. Svoboda, Dunaj, 111/2, Hiesspasse 13-404. i M Шш podružnica n« л t eželne žlvljcnjelie Iii rontne nezjoflne tn jamslvor.o zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt. zdtuženo tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavol?. Absolutna varnost. Nizke premije. Najugodnejši t o j' o j i za voji-.o rnvnrovr.ine Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zaslon^ in poštnine prosto, Sposol»ni zastopniki se «prejo-majo pod najugodnejšimi pogoji. iW.'* Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da. to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 Urat na teden krmi, ena pest polna Mottill" ta ie dr. pl. Trnk6czy-a rediini prašek. JiMMill Paket velja 2 K.5 paketov 12 K. poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece zn onega vola, kravo ali prašiča," rta se zreti., Glavna zaloga: Jelkama Тт&бсжу zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v 1'arizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rnbi „Mnstin". KUPIM vsako množino 2996 medu c voska' FRANC VOKAČ, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 5. ^■шшжтш üüüajje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito -zajamčeno „Skabulona" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K ■!■— veliki K 6 — porcija za rodbino K 15-—. Zaloga za LJubljano in okolico: Lekarna pri zlatem eienu, Ljubljana Marijin trg. 1520 1'azito n:i varstveno znamko „Sliftboform" I UUb5M POSOJILNICA reyistvovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem tiomit MiklošiCeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure jn jili obrestuje po !j № k Io bei brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje I vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih ga vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v „Ljudski posojilnici1' so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na rleželi in v mestih. zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je blio koncem teta 1917 nad 3i milijonov kron. t==i Rezervni mm ks Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstersko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam. Kovinaste ure . . po K 24 — 26 — 32 — 40— 60— 100' Srebrne ure . . po K 70— SO — 100'— 120 — 200 — Kovinaste verižice po K 2'— 3'— 4 — 6'— 10'— Usnjate verižice . po K Г60 2'80 480 SPF" Zlatnina in srebinina v bogati izberi! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svelovnoznnno. — Lastna protokoiirena to---varna ur v Švici. - Svetovna razpošiljalnica H.Sutfner Sinili VI Ljubljani št.f Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Josip Gostinčar, državni in dežolni poslanec v Liubljani. Tiskala Katoliška tiskarna. V