Uredništvo in apravništvo:
Kolodvorske ulico štev. IB.
Z urednikom 80 more govoriti vsaki dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
ŠestBtopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsaki elan razen nedelj in ]>raznikov ol> £». uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo letoCgld., za pol leta 3 gld., za četrt leta lgld. 60 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo loto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za joden mesec 85 kr.
Štev. 4.
V Ljubljani v ponedeljek 3, marcija 1884.
Tečaj I.
Kako naj bi se uravnale naše občine ?
HI*
Če tedaj male občine ne morejo dopri-našati vsega tega, kar zakon zahteva od njih, tako da ne dosegajo svojega namena; 5e velike občine s svojim vsestransko združenim področjem, v katerih se potaplja avtonomija malih občin, značaju in željam našega ljudstva ne ugajajo in se torej pri nas ne morejo vdomačiti, zdi se nam primerno, da neogibno potrebno, da se občinsko področje med te in nne razdeli, da se namreč malim občinam odkaže, oziroma pusti, kar njim gre, kar lahko opravljajo same in kar bi v brezštevilnih slučajih brez njih prav za prav nihče opravljati ne mogel, in da se to, kar še od tega področja ostane, izroči velikim občinam, in sicer to, kolikor je mogoče, tako, da si ne bodo interesi teh in unih občin navskriž, marveč, da se bodo vzajemno podpirali.
Ako bi se pa drugi del občinskega področja ne izročil velikim občinam, prevzeti bi ga morala politična oblastva, katerih število bi se pa moralo po deželi pomnožiti. A mi bi kaj tacega ne mogli nasvetovati, kajti to bi prvič prizadevalo veliko novih stroškov, ki bi jih državni svčt komaj dovoljevati hotel, in drugič bi se s tem uže v zakonu vte meljena občinska avtonomija zopet skrčila.
Nastaja torej vprašanje, kako bi se dalo občinsko področje med male in velike občine, kakor mi nameravamo, primerno razdeliti in
* V II. članku (pod štev. 3) sta dva natisna po greška, ki motita nekoliko pomen dotičnih stavkov. Na 1. strani naj se namreč v 10. vrsti istega članka *ita: vsaj ne nepogojno — namesto: vsaj nepogojno; na 2. strani v 3. vrsti predzadnjega odstavka pa naj se čita: o kojih sklepa — namesto: v kojih sklepa.
Listek.
Punin in Baburin.
(Spisal Ivan Turgžnev, poslovenil K. Štrekelj.)
. . . Sedaj sem star in bolan —: in bolj pogostoma nego kedaj prej mislim o smrti, ki se mi približuje z vsakim dnem; le redkoma premišljuj em o minolosti, redkoma obračam nazaj svoj duševni pogled. Samo včasi — po zimi, ko nepremično sedim pri plapolajoči peči; po leti, ko s tihimi koraki pohajam po senčnatem drevoredu — spominjam se minolih let, dogodeb, oseb. Ali misli se mi ne ustavljajo o zreli dobi mojega življenja in tudi ne o moji mladosti: prenašajo me ali v zgodnjo dobo otroško ali v prva leta deška. Tako tudi sedaj: vidim se na kmetih pri svoji strogi in jezični babici — vsega mi je dvanajst let — in v duši se mi vzbuja spomin o dveh bitjih_______
No, hočem vam pripovedovati po vrsti in v zvezi.
I.
(1830.)
Stari naš sluga Filipič, ki si je vezal ovratnico v podobi rozete in je imel prav
na eni in na drugi strani, kolikor je mogoče, na tanko omejiti ?
Kot glavno vodilo naj v tej zadevi velja v deželnem zakonu za grofijo goriško z 20. decembra 1868, št. 25, zapopadeno določilo, po katerem „sme vsaka katastralna občina opravila lastnega občinskega področja v svojem okoliši sama opravljati, v kolikor zadevajo ta opravila zgol njene krajne interese".
Katastralno občino smatra uže občinski zakon z 7. marcija 1849 v § 1 kot podlago uravnavi novih občin.
Izključila bi se torej po omenjenem vodilu iz področja male ali katastralne občine in prepustila veliki občini (ali županiji) prvič vsa opravila izročenega področja, po ka terem imajo namreč občine dolžnost, sodelovati ali pripomagati za namene državne uprave, in to po določbah, ki se nahajajo v občnih zakonih in soglasno s temi v deželnih zakonih (čl. VI. drž. zak. 5. marcija 1862, št. 18). Sem spadajo n. pr. opravila nastanovanja vojakov, opravila priprege za vojaške potrebe, nabiranja novincev, ljudskega popisovanja, potem posli potnih in napovednih listov, odpravljanja gnancev, dalje sodelovanje pri nadzorovanji tiskovin, glediščinih in druzih predstav, pri sestavi imenikov prisežnih mož, pri ceplenji koz, pri izvrševanji gozdnega in lovskega zakona, obrtnijskega reda, davčnih zakonov, pri volitvah za deželni in za državni zbor in pri toliko druzih po političnih, pravo-soduih in finančnih zakonih občinam izročenih poslih. Semkaj spada posebno tudi občinam dana kazenska pravica, ki se izvršuje v izročenem področji, pravica ta, ki je zlasti malim občinam najbolj nadležna in je zategadelj skoro povsod popolnoma zanemarjena. Kedo, za Boga, bode kaznoval v malih občinah, v katerih so skoro vsi sosedje med seboj v razmeri sorodstva, prijateljstva ali za-visnosti zaradi tega ali unega uzroka, in kako bi se kazni izvrševale v takih občinah, ki nimajo niti svojega zapora!
sredi čela čop sivih las, stopi v sobo na prstih, kakor je sploh bila njegova navada, in krepko tiščšč svoji ustni — „da ne bi dajal od sebe kakega duha —vstopi tedaj, prikloni se in na železnem podnosu poda moji babici veliko pismo z grbovim pečatom. Babica si nadene očali in prebere pismo....
— Je-li sam tukaj? vpraša.
— Česa izvolite? spregovori bojazljivo Filipič.
— Tepec! Ta, ki je prinesel to pismo, je-li še tukaj?
— Tu — tu — tu — tukaj, tukaj . . .
V	pisarni sedi.
Babica zarožlja se svojim jantarnim molkom ... — Ukaži mu, naj pride sem ... Ti pa, gospodič, reče obrnivši se k meni, sedi na miru!
Jaz se uže tako nisem premaknil v svojem kotiču na odkazanem mi stolči.
Babica imela me je v ježevih rokavicah.
Pet minut kasneje stopi v sobo mož pet in tridesetih let, črnolas, temnopolt, se širokim n pegastim obrazom, zakrivljenim nosom in gostimi obrvimi, izpod katerih so mirno in otožno gledale male črne oči. Boja teh oči
Politični pregled.
Avstrijsko-ogersko cesarstvo.
Z Dunaja se poroča, da bode imela v četrtek 6. t. m. gospodska zbornica plenarno sejo; na dnevnem redu je med drugim poročilo juridično - političnega odseka o izjemnih naredbah za sodnijske okraje Dunaj, Korneu-burg in Dunajsko Novo Mesto, in o prenehanji porotnih sodnij v prvih dveh okrajih. Kakor se čuje, bode ustavoverna stranka dovolila svojim udom, da glasujejo o tej stvari po svoji volji.
V budgetnem odseku poslanske zbornice je v seji 1. marcija prečital glavni poročevalec finančni zakon za leto 1884. Član 1. se je sprejel v sledeči obliki: Skupni državni stroški za leto 1884 znašajo 515 309 687 gold. Dohodkov bode 474 548 588 gold., in tedaj ostane deficita 40 761099 gold. Kako se bode poslednji pokril, o tem se izda posebna postava. Odsek je povdarjal potrebo ravnotežja med troški in dohodki in opozoril na to, da je pravega deficita prav za prav le 4 milijone goldinarjev (5 manj kot vlani), ostalo se razdeli na izvanredne potrebščine, zlasti na različne železnične gradbe. Dr. Sturm naznani, da bode manjšina iz političnih in finančnih uzrokov glasovala proti proračunu ter svoje stališče naglašala v budgetni debati. — Poročilo posl. Zeithammerja o uravnavi državnih razmer k gališkemu zakladu za zem-Ijišno razbremenitev se bo na predlog Beerov natisnilo in med ude budgetnega odseka razdelilo.
Tudi obrtniški odsek je zboroval in dalje pretresaval obrtniški zakon. Posl. Matscheko je izrekel željo, da bi poročevalec knez Lichten-stein kmalu dodelal in predložil referat o vele-važnem zavarovanji delavcev proti nesrečam.
V ogerski zbornici je posl. K. Eotvos inter-peloval, zakaj da vlada tako „krivično“ postopa zadnji čas proti osebnim in političnim
in njih izraz nista se strinjala z vzhodnim skladom ostalega obrazu. " 'lec je bil oblečen v snažno, dolgo suknjo. — Ustavi se na vratih ter se prikloni — samo z glavo.
— Tebi je ime Baburin? vpraša babica in takoj pridene za se: „11 a V air d' im ar-menien!u
— Da, Baburin, odgovori on z votlim in enoličnim glasom. Pri prvi besedi babičini „tebi“ stresle so se z lahka njegove obrvi. Saj pač ni pričakoval, da ga bode babica „vikala“, da mu bode pravila „vi“ ?
— Ali si Rus? pravoslaven?
— Da.
Babica si sname očali in ogleduje Babu-rina počasi od nog do glave. Ali on ne povesi svojih oči, le roke si dene za hrbet. Mene je posebno zanimala brada njegova, ki je bila popolnoma gladko obrita; tako sinjih lic in podbradka nisem bil še nikoli videl!
— Jakob Petrovič, povzame babica, priporoča te v svojem pismu kot »treznega" in delavnega človeka; zakaj pa si odšel od njega?
— Njemu, gospa, treba je v gospodarstvu drugačnih ljudi.
— Drugačnih . . . . ? Jaz tega ne razumem. — Babica znova zarožlja z molkom
pravicam delavcev in socijalistov in zakaj da je po želji dunajske policije iztirala lastne državljane v oddaljene kraje. Minister je obljubil odgovoriti v prihodnjih dneh. Stvar se tiče nekaterih agitatorjev, ki so bili z Dunaja izgnani v Pešto, kjer jih je koj prijela zopet oblast in jih tirala v njihove rojstne kraje, da se iznebi nevarnih hujskačev.
Tuje države.
Na Srbskem je naredila vest o pohodu našega cesarjeviča veselo iznenadenje in občno zadovoljnost. „Videlo“ piše o tem pohodu jako simpatično in pozdravlja laskavimi besedami pohod dediča jedne najstarejših vladarskih hiš Evrope.
Mnogo se je zadnji čas pisalo o mini-sterski krizi na Laškem; novejša poročila pa trdijo, da ta vest ni istinita. Minister Baccelli je 1. marcija predložil senatu zakon o reorganizaciji višjega pouka — in to kaže, da hoče ministerstvo ostati, ker daje drugi zbornici v pretres oni zakon, zaradi katerega se je začela širiti govorica o odstopu kabineta.
V	francoski kamori se je 1. marcija pričela debata o zvišanji plače ljudskih učiteljev. Vlada pravi, da temu ne more pritrditi, ker je denarno stanje jako slabo. Celo kabinetno vprašanje hoče staviti v tem slučaju. Pri debati o elementarnem pouku je že dobila vlada mal vdarec. Hotela je namreč imeti odlok za izpeljavo zakona, vsled katerega smejo le ne-duhovniki poučevati; a njen predlog je bil zavržen z večino 15 glasov.
Razpor v norveški zbornici se dalje razvija in je prouzročil izjavo, katera ima princi-pijelno važnost. Kakor smo poročali predvčeraj-nem je bil norveški minister Selmer tožen od gospodske zbornice, tako zvanega „ Odelsthinga“, in državno sodišče ga je krivim spoznalo. Sedaj pa je konservativna manjšina v „Odelsthingu“ prijavila od vseh udov te stranke podpisano izjavo, v kateri naglaša, »da državno sodišče nima pravice, odrekati državnim uradnikom njih ustavnega dostojanstva.'1 Tedaj — ustavni konflikt in optima forma!
Najvažnejša novica pa je zmaga Angležev v Sudanu. General Graham je zapustil luko trinkitatsko (ki leži v jugo-izhodu Suakima) z namenom, da bi odpodil Arabce od obeh omenjenih krajev. Zato hočejo Angleži najprej fort Tokar zasesti, ki je moral pred osmimi dnevi kapitulirati. Tokar leži bolj južno in je kacih 25 kilometrov oddaljen od Trinkitata. Vojska Grahamova je 29. febr. prodrla kacih 12 kilometrov naprej in je med vednimi hoji zasedla studenec El Teb, kjer je morala z bajonetom si pridobiti pozicije. Angleži so imeli okoli 5000 mož in 8 kanonov, Mahdijev general Osman Digma pa vsaj 8000 bojnikov. Zahtevo Graham ovo, da naj se razkropč, so odbili vstaši z veliko razburjenostjo. Napadli so Angleže
—	Jakob Petrovič mi piše, da imaš na sebi dve posebnosti. Kateri sta ti posebnosti?
Baburin pomaja z lahka s pleči.
— Jaz ne morem vedeti, kaj se je njemu zljubilo imenovati posebnost. Morda pač to, da jaz ne dopuščam telesnega kaznovanja.
Babica se začudi. — Ali te je morda hotel Peter Petrovič kaznovati?
Črno obličje Baburinovo zarudi prav gori do las.
— Niste me dobro razumeli, gospa. Moje načelo je, ne rabiti telesnega kaznovanja . . pri kmetih.
Babica se začudi še bolj, nego prej in vzdigne celo svoji roki.
— A! reče naposled ter nagne glavo nekoliko na stran in še enkrat pazljivo pogleda Baburina. — To je tvoje načelo? No, meni je to popolnoma vse eno, jaz ne potrebujem oskrbnika, nego oskrbnika, pisarja. Kako pa pišeš ?
— Lepo pišem, brez pravopisnih napak.
— Tudi to me ne briga. Meni je glavna stvar, da bi se lahko bralo in bi bila pisava brez teh novih, repatih začetnic, katerih ne morem videti. Katera pa je druga ttoja posebnost?
večkrat s čudovito hrabrostjo, ne bojč se svinčene plohe, ki se je vsipala iz angleške vojske Za vsak posamezen studenec morali so se Angleži posebej bojevati, najhuje pa za El Teb, od koder hočejo potem udarih proti Tokarju. Graham je zgubil samo 50 mož, med temi 10 mrtvih, sovražnik pa nad 1000. Kak upliv bode imela ta zmaga na vstaše, to se še ne zna; mogoče da bode njihov fanatizem še bolj vzplamtel in da Angleže čaka še težko delo. Med tem se pa Gordon-paši v Kartumu ne godi posebno dobro. Poročila vedo, da je njegova miruljubiva misija po vodi splavala in da se upi, katere so stavili Angleži nanj, ne bodo izpolnili. Tudi njegov pobočnik oberst Stewart, katerega je bil poslal po Belem Nilu razdeljevat znano proklamacijo, ni nič opravil. Povsodi je našel le sovražne obraze in zaničevanje. Gladstonov „angelj miru“ mora tudi prijemati za meč, kajti sovražnik se bliža glavnemu mestu. Dva tisuč mož neregularne vojske so poslali proti vstašem, in Gordouov korespon-dent poroča sam angleškim listom, da je situacija nevarna; če poslani vojaki ne zapodč rebelov, potem je Kartum zgubljen in to bi bila silna nesreča in velika črta čez namene Angležev.
Razun dogodkov na bojišči vznemirjajo javno mnenje na Angleškem strahoviti dina-mitni napadi; na londonskem kolodvoru Lud-gate Hill našli so že šesto »peklensko mašino", to je zavitek dinamita z uro, ki ga užgč v določenem času! Vlada je poslala Zedinjenim državam noto, v kateri prijazno opozoruje na velike nevarnosti, preteče od jednacih strojev, kateri se pošiljajo iz Amerike na Angleško. Listi pa zahtevajo vsi odločno postopanje zoper drzovite te čine, ki so namenjeni proti imetku in življenju angleških državljanov.
Razne vesti.
— (Odlikovanje.) Nj. Veličanstvo cesar odlikoval je uradnega slugo c. kr. okrajne sodnije v Javornem, Ivana Dobrovolskega, povodom vpokojenja s srebrnim zaslužnim križcem.
— (Cesarj evič Rudolf) s svojo presvitlo soprogo odpotuje na velikonočni ponedeljek z Dunaja. Presvitla popotnika gresta najpreje čez RuSčuk (v Bulgariji) v Carigrad, kjer ostaneta šest dnij, ter se vrneta čez Varno v Bukurešt, odtod v Beligrad in nazaj na Dunaj. Vsemu potovanju je odmerjeno 14 dnij.
— (Z Dunaja) se nam zopet poroča o socialističnem zločinu, ki jasno dokaže, v kak skrajni fanatizem da so zabredli dolalci anarhistične stranke. Dunajska policija je zasledila nekega Antona Kammerorja, o kojem je bilo znano, da pripada najstrastnejšim pristašem Mostovega terorizma. V stanovanji se ga ni upala prijeti, ker je izvedela, da ima pri sebi dinamitno bombo, s
Baburin v zadregi pokašlja . . .
Morebiti ... je izvolil gospod posestnik cikati na to, da nisem sam.
— Ali si oženjen?
— Nikakor ne . . . ali . . .
Babici potemni se obraz.
— Z mano živi neka oseba . . . moškega spola . . . moj tovariš, ubog človek, od katerega se ne ločim . . . uže je tega dvajset let.
— Je-li tvoj sorodnik?
— Ne, ni sorodnik . . . tovariš je. Neugodnosti se v gospodarstvu po njem ne morejo zgoditi nobene, pristavi hitro Baburin, kakor bi hotel zavrniti kak ugovor. — On živi o mojih troških, z menoj stanuje v eni sobi; da celo koristil bo, kajti — nočem se prilizovati — brati in pisati zna popolnoma in nravnost njegova je odlična.
Babica posluša Baburina, grize si ustni in utrinja z očmi.
— Torej o tvojih troških živi?
— O mojih.
— Ti ga vzdržuješ iz milosrčnosti?
— Ker moram . . . kajti revnega človeka dolžnost je, pomagati revežu.
katero bi bil uničil sebe in svoje napadovalce z vso hišo vred. Sklenilo se je tedaj, prijeti ga na ulicah, kadar zapusti kavarno. Dva detektiva sta ga opazovala v kavarni, dva sta ga pa zunaj čakala, ali tudi sedaj morali so postopati jako previdno, kajti znalo se je, da je Kammerer oborožen z revolverjem. Ko tedaj zločinec kavarno zapusti, planeta po danem znamenji dva detektiva nanj ter zagrabita njegovi roki. Ali z čudovito silo ju otrese, rani jednega z revolverjem v roko ter potem s silno hitrostjo zbeži. Toda v velikem mestu in pri belem dnevu ni lehko uiti! Od vseh strani privrelo je ljudstvo, kmalu mu pridejo na glasni krik »Aufhalten, aufhalten!" drugi naredniki, ki so bili po bližnih ulicah nastavljeni, naproti, eden od njih ga mahne s sabljo, tako da se zgrudi na tla, ali še na tleh se je boril proti redarstvu in razljučeni množici kakor besen ter z revolverjem ranil dva narednika, jednega težko, drugega lehko. Komaj e zabranila policija, da ni razkačeno ljudstvo zločinca na kose raztrgalo. Našli so pri njem poleg revolverja ostro bodalo, na njegovem domuj pa 2 kil. težko dinamitno bombo. Nevarni zločinec je stoprav 22 let star in rojen na avstrijskem Siležkem. — Tudi v Pešti se zapirajo radikalci. Tako so to dni zagrabili krojača Arm. Pragorja, urednika »Radikalcu", glasilu uporne delalske stranke. Našli so pri njem mnogo obtožujočih pisem in tiskovin, iz katerih so razvidi, da jo bil v tesni zvezi z inozemskimi anarhističnimi voditelji.
—	(Velika nesreča) pripetila se je na Škotskem. Pri postaji Forfar trčili so tri želez-nični vlaki skupaj. Mnogo vagonov je po polnem razbitih, koliko da je mrtvih in ranjenih, še ne vedo natančno.
Dopisi.
Iz kamniškega okraja dnč 1. marcija 1884. — Nič veselega nam ni prinesel ta pred-pust. Zabiležiti nam je dva prav žalostna dogodka v našem okraji. Dnč 24. februvarija bili so na dveh krajih pretepi, v Kamenci in v Vidmu. V prvi vasi sprli so se v gostilni Franceta Zupančiča domači fantje z onimi z Brda in nastal je hud tepež. Janez Hribar in Nace Gregorin poslužila sta se pri tem nožev in sta mahala tako divje okolo sebe, da je bilo z nožem pet oseb ranjenih. Med temi je bil fant Lojze Štefin iz Kamence pod desno roko tako nesrečno zaboden, da je v malih minutah izdihnil dušo. Zločinca sta pobegnila in ju žendarmerija išče.
V	Vidmu pa so napali trije fantje, med njimi Anton Laboda, iz gostilne idoča fanta Franceta Lunarja in Janeza Vodnika, in je dobil Lunar na glavi več poškodeb.
Po dovršenem zločinu šel je Laboda zopet v gostilno Jožeta Kavke, kjer je že prej z onima dvema skup pil, kamor je prišlo med tem še več druzih fantov. Ob 1 uri zapustili so ti gostilno, ostal je edini Laboda še notri.
— Čujte, čujte! Prvič to slišim. Do sedaj sem vedno mislila, da je to dolžnost bogatim ljudem.
— Dovoljujem se opomniti, da je bogatim ljudem to le zabava ... za nas katerega pa . . .
— No dovolj, dovolj! uže prav! prestriže mu babica besedo, pomisli nekoliko ter zamrmra v nos, kar je bilo vedno slabo znamenje: — Kakih let pa je ta tvoj rejenec?
— Mojih let.
— Tvojih? — Mislila sem, da je tvoj pi-tomec.
— Nikakor ne; moj tovariš je — in pri tem ...
— Dovolj, prestriže mu drugič babica govor. Ti si filantrop, kakor vidim. Jakob Petrovič prav pravi, da je v tvojih razmerah to — velika posebnost. Toda sedaj pogovoriva se o delu. Razložiti ti hočem, kaj boš imel opraviti. Kar se pa tiče plačila . . . — Que faites vous id? popraša nenadoma babica in obrne k meni svoje suho in rumeno obličje. — Allez etudier votre devoir de mythologie.
Jaz poskočim, poljubim babici roko in hitim ven — ne učit se mitologije, ampak naravnost na vrt!	(Daljo	prihodnjič.)
Čez nekoliko časa pokliče tega nekdo skozi okno, ta gre ven, a ne vrne se več. Ko gre oštirka potem slučajno ven, najde Labodo na obrazu ležečega brez zavesti.
Ne da se tajiti, da surovost napreduje — ne samo pri nas, tudi po druzih deželah — in treba bode resno na to misliti, kako temu v okorn priti. Če se pri nas po uzrokih tacih dogodeb vpraša, odgovoril bode vsaki še tako priprost pameten človek, da je edini uzrok vsemu temu žganje! A kako pripraviti ljudi do tega, da se tega strupa odvadijo, ko je pitje žganja ljudem že več nego vsakdanji kruh!
Pred vsem treba je našemu ljudstvu pouka. Neverjetno je, kako napačne nazore ima naš kmet o učinku žganj epitja. Imeli smo priložnost govoriti s človekom, ki si je prav na priprost način pripravljal te pijače. Kupil je špirita, prilil mu nekaj vode in imel je žganje. Trdil je, da mu gre prav v slast, pa pristavil, da ga daje tudi svojemu staremu in polnemu očetu, „da se malo pokrepčajo"! Ni to strašna nevednost? In na tak način dela se skoraj vse žganje, ki ga dobivajo delavci, naj bo že za zajutrk ali južino — in žganje mora biti! Podjetniki, ki dajejo vedno mnogim delavcem dela, kupujejo kar na sodčke špirita ter producirajo na zgoraj navedeni način žganje.
—	Pred vsem treba tedaj pripeljati ljudstvo do spoznanja o škodljivosti tacih pijač.
Drugič treba, da se kolikor mogoče omeji priložnost, ki zapelje neizobraženega človeka k pijančevanji.
To se zgodi prvič s tem, da se pijača kolikor mogoče podraži. V tem oziru bode po dr. Samec-u nasvetovana postava dobro upli-vala. A že gori navedeni slučaji kažejo, da bi davek na žganje kot tako, ne imel posebnega vspeha. Podražiti bi se moral tudi špirit, kajti večjidel se sam špirit pije. Nekaj se mora pri tem se ve da v poštev jemati. Kakor znano, rabi špirit več rokodelcev pri svojem delu, tako na pr. mizarji. Tem se njih stanje ne sme še na ta način obteževati, da se špirit draži. Morda se iznajde sredstvo, s kterim se bode dalo prouzročiti, da ohrani špirit svojo lastnost, a da ne bode za uživati. Potem bi ga ne bilo treba dražiti.
Drugič gledati bo županom na to, da gostilne niso predolgo v noč odprte. Za to naj župani ze vso strogostjo skrbijo. Okrajna glavarstva pa naj pazijo, da županstva v tem oziru natanko svoji dolžnosti zadostujejo. Skušnje uč<5, da taki pretepi večjidel le po noči nastanejo.
Dala bi se navesti tudi še druga sredstva zoper žganjepitje, a o teh morda enkrat pozneje.____________________________________________
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Njegovo Veličanstvo je z Najvišjim odlokom z dnč 23. februvarija 1884 stavbenemu pristavu Emanuelu Wiežnickemu v Rudolfovem o priliki njegovega stalnega vpokojenja naslov „inženerja“ podeliti blagovolilo.
— (Obrtnijski nadzornis) za južne dežele, dr. V.Pogačnik, je danes s popoludanskim vlakom iz Gradca dospel v Ljubljano, kjer so bode v službenih poslih mudil nekoliko dni j.
— (Volitve v kupčijsko in obrtnijsko zbornico kranjsko.) Zadnji petek zvečer ob 6. ari dokončala je volilna komisija svoje delovanje s pregledanjem glasov, ki so došli po pošti od volilcev za obrtnijski in kupčijski oddelek. Tedaj so izvoljeni v obrtnijskem oddelku gospodje: J. N. Horak s 1919 in Miha Pakič s 1918 glasovi.
V	kupčij skem oddelku gospodje: Fran Kolman n in Vaso Petričič, vsak s 197, Janez Knez ml., Alfred Ledenik in Josip Lozar, vsak s 193 glasovi. V oddelku za veliko obrtnijo in v rudarskem oddelku se razmerje glasov ni nič spremenilo. Ko se jo volilni akt dovršil, izrekel jo vladini zastopnik, c. kr. dvorni svetnik g. grof. Chorinsky, vi°'ll"i. komisiji svojo priznanje, da je po polnem objektivno razsojevalo v vseh dvomljivih slučajih in izrazil svojo nado, da bode dežela z izidom volitev zadovoljna. Kupčijske in obrtnijske zbornice predsednik g. Kus ar pa so je zahvalil g. dvornemu svetniku grofu Chorinsky-ju, da je tako objoktivno in prijazno vodil volitve.
— (Enketa za p ri skr bo slovonskih beril in slovnic za mestne ljudske šole), voljena v izredni skupščini ljubljanskih ljudskih učiteljev dne 20. decembra 1.1., sešla se je včeraj v mestni dvorani prvikrat. Ko je bil mestni župan g. P. Grasselli enketo pozdravil, voli se po predlogu g. prof. Senekoviča za predsednika gosp. Praprotnik, za zapisnikarja g. Žumer. Vsem navzočim se je zdelo najbolj nujno, priskrbeti slovensko-nemško slovnico za tretji in četrti razred, ter se volijo gg. Eaktelj, Tomšič in Žumer, da izdelajo za to slovnico natančen načrt, kateri se ima pred prihodnjo sejo članom poslati ad circulandum, da ga vsak prebere in preuči. Poudarjala se je tudi potreba seznaniti se s slovnicami, katere rabijo drugim Slovanom pri pouku druzega deželnega jezika; vsled tega se je predsedniku naročilo’, pri c. kr. zalogi šolskih knjig prositi takih, slovnic kakor jih imajo Čehi, Poljaki, Hrvati. — Udje te enkete so gg. profesorji in učitelji: vit. Gariboldi, Praprotnik, Predika, Raktelj in Razinger, Senekovič, Tomšič, Wiesthaler in Žumer. Nekako čudno je dirnulo, da g. okrajni šolski nadzornik ni maral udeležiti se enkete; poslal je pismeno naznanilo, da mandata v enketo ne sprejme, ker se je neki njegovo postopanje v tej zadevi nepovoljno kritiko valo.
— (^Ljubljanski Zvon") prinaša v svoji tretji številki slovenskemu svetu zopet mnogo zaminivega, deloma izbornega gradiva. Pesni poslali so Gorazd, Stritar in Lujiza Pesjakova; Gorazd prelepo balado „Tri ptice" v proštom slogu narodne pesni, Stritar pesniški prizor „Nosan", ki s svojo drastično realnostjo čitatelja čudno presune, Lujiza Pesjakova pa kratko pesnico „Vijole “, ki so prikupi po svoji ljubki skromnosti. Med pripovedkami odlikujo se v prvi vrsti Kersnikova kratka, v kompoziciji in izpeljavi jednako izborna povest „ V zemljiški knjigi; “ kdor tako piše, ta je natančno opazoval narod in ima tudi pesniški dar, svoja opazovanja vresničiti v živih podobah. Dr. Vošnjak razveseljuje čitatelja s krepko pisano črtico „Na Silvestrov večer 1883. leta", dr. Tavčar nadaljuje roman „Mrtva srca“, in nevtrudljivi Trdina podaja iz bogatega zaklada narodnih pripovedek, katere jo nabiral med vesolimi Dolenjci, zopet nekaj „Bajk in povestij o Gorjancih". Kar se tiče popularno-znanstvenih spisov, je tretja štev. „Lj. Zv." jako dobro preskrbljena. Dr. Celestin razvija o „Ženskem vprašanji" resnične in globove premišljene nazore, ki bodo sigurno ugajale slovenskemu ženstvu, Dav. Nemanič nadaljuje svoje „Narodne stvari", Fr. Šuklje zgodovinski ossay: „Marija Antoinetta“ in K. Št rek olj svojo izborno literarno Studijo o velikem ruskem pesniku Turgenevu. V „Knjižovnih poročilih" poroča Iv. Lapajne o Končnikovem „ Četrtem berilu za ljudske in nadaljovalne šole", Danilo Fajgelj pa kritikuje Vilharjove skladbe. Dostavljamo še, da gosp. Jereb podaja čitateljom „Lj. Zvona" biografijo Godino -Vrdelskega, in da je „Slovenski Glasnik" zopet natančno sestavljen in poln bogate tvarine. Prijetna dolžnost jo tedaj, da priporočamo svojim čitateljcm najtopleje „Ljub-ljanski Zvon“, ki so po svoji mnogovrstni in izbrani vsebini lehko meri z najboljšimi nemškimi leposlovnimi listi.
— (V kranjsko hranilnico) v Ljubljani je meseca februvarija vložilo 2075 strank 339 963 goldinarjev; izplačalo se je pa 1803 deležnikom 263 269 gold. 23 kr.
— (Zblazni 1.) Včeraj so našli na mešanem vlaku v vagonu pod klopjo skritega kmeta Miho Mekino iz Nove Vasi pri Rakeku, ga prijeli in izročili policiji. Mestni fizik, kateri ga je zdravniško preiskal, izjavil je, da je Mokina blazen in odvedli so ga na Studenec.
— (Pred 10 leti najden denar povrnjen.) K ljubljanski policiji prišel je včeraj posestnik iz okolice ljubljanske in izročil 47 gld., katere je njegov oče 15. aprila 1. 1870 v Ljubljani našel in katero mu je na smrtni postelji naročal povrniti. Iz policijskih zapisnikov se je razvidelo, da so jo 15. aprila 1870 bil oglasil Franc Suha-dobnik iz Kamne Gorice pod Žalostno Goro, da jo on denar zgubil. A deželna sodnija naznanila je mestni policiji precej takrat, da je Suhadobnik denar vkradel, in policija ga je izročila dožolni sodniji.
— (Kradli) so trije vajenci tukajšnjega kotlarja g. Kliša uže dolgo v magacinu trgovca
g. Maurerja na Križevmškem trgu svinčene krogljice; nakradli so jih nad 100 kilo. Doma so potem svinčene krogljice topili in svinec prodajali. Naznanili so se sodniji.
— (Nakup žrebcev.) C. kr. ministerstvo poljedelstva je glodd vsakoletne dopolnitve, s kojo se priskrbi potreba deželnih žrebcev z nakupovanjem pri domačih konjerejcih z odlokom dne 25. febr. t. 1., št. 2541, objavilo razglas, da se pomankanje domačih žrebcev, če je le moči, dopolni z nakupovanjem domače živine. Vabijo se torej vsi konjerejci in posestniki konj, da vsako leto, in sicer od 1. pak do konci aprila meseca neposredno naznanijo pismeno iste žrebce, koje hote prodati, poljedelskemu ininisterstvu. Vsako žrebčevo priglašenje ima obsezati: pleme (rod), velikost, barvo, starost, ceno in kraj, kje je možno ogledati žrebca. Glede starosti priglašenih žrebcev se izrecno omenja, da se bodo le taki žrebci pregle-davali, oziroma kupovali, ki so v dobi njih pri-glašenja, ako so vzeti plemenu iz žrebcarij, spolnili tretjo leto starosti svoje, in oni po polnem hladokrvnega plemena, če so užo dopolnili drugo leto. Eventualni nakup za deželno pleme sposobnih žrebcov tekom jeseni oskrbuje dopot državnih žrebcev v sporazumljenji z istimi organi, M so poklicani v to svrho glede opravil deželnega konje-rejstva. Konečno bodi omenjeno, da je vsacemu posestniku žrebca, ki se priglasi, prepuščeno slo-bodno pravo v vseh naredbah, in da sl. c. kr. ministerstvo poljedelstva s tem, da prevzima gori omenjena priglašenja, nima nikakeršnih dolžnostij.
— (Vreme.) Koledar nam kaže 3. marcija, dan se je podaljšal in bližamo se pomladanskemu jednakonočju, ali če si skozi okno ogledaš gosto sneženo odejo, s katero je pokrita uže tri dni vsa priroda, sodil bodeš, da se je Koledar zmotil, da smo še sredi zime in da se baš potice peko — božiču na čast!
(Iz Logatca) se nam piše: Blagajnico fa-brike v Leskovi Dolini (sodnijski okraj Lož) so te dni zdatno olajšali. Zmanjkalo je namreč iz zaprte Wertheimerice 1800 gld. brez vsacega sledu. Blagajnica ni nikjer poškodovana in tudi sumičiti se do sed£y ne more nihče. Sodnijska preiskava bode pač stvar razjasnila.
— (Jeden zajec in trije kazenski prestopki.) Pri okrajni sodniji B. vršila se je pred nekaj tedni zanimiva kazenska obravnava zarad vkradenega zajca. Najemnik lova v soseski P. objavil je bil kmetskega sina Jurija V., da je ujel in potom prodal zajca iz njegovega lovišča. Pri ob-ravnifti se jo stvar čudno prosukala, tako da je bor6 „paznouhi" zajček celo štiri osobe spravil v kazen, in sicer vsako zaradi druzega prestopka. Stvar je bila ta: Jurij V. je šel lepega zimskega dn6 v gozd po steljo; nakosil je bil v hladnem jutru že dokaj resja ter se hotel napotiti domov po voz, da je odpelje, kar ugleda pod bukovim grmom v zanjko ujetega mrtvega zajca. Radosten ga pobere ter odnese proti domu. A na potu ga sreča sosedov Tomaž ter ga osorno ustavi, češ, zajec je njegov, ker mu je on nastavil zanjko ter hotel v tem trenutku pogledati, se li ni ujel. Fanta sta se malo sprijela, toda ker je bil Jurij močnejši od Tomaža, vrgel je slednjega v resje pod kolovoz ter odšel s zajcem. Doma ga je spravil na „dilje" pod streho ter očetu povedal, kaj je našel. Oče V. vzel je zajca in ga takoj nesel prodajat nekemu trgovcu, o katerem se je vedelo, da kupuje — če tudi drago ne plača — take stvari. Prodal ga je res za celih štirideset krajcarjev, zapil polovico na žganji ter ostanek nesel domov sinu, kateri ž njim tudi drugače ni storil. Sosedov Tomaž pa se je hotel maščevati — zarad zajca in zarad tega, ker je moral v mah in v resje poleči. Ovadil je Jurija lovcu, ne misleč, da to utegne tudi njemu škodovati. Pri kazenski obravnavi so vsi obstali svoja dejanja, celo — trgovec R., in sodnik jih je obsodil: Jurija V. zarad tatvine na pet dni zapora z jednim postom, sosedovega Tomaža zarad poskušane tatvine prav tako na pet dni z jednim postom, Jurijevega očeta zarad udeležbe pri tatvini na dva dneva zapora in trgovca K. zarad kupa sumljivega blaga na pet goldinarjev kazni. — Torej jeden zajec in štiri kazniva dejanja. Obsojeni so bili zadovoljni tor se niso pritožili, in plačati jim je vsem m solidum jodon goldinar odškodnine najemniku lova.
— (Dijak—tat.) Gostilničarju g. Matevžu Ravniharju na Rimski cesti št. 5 je bila iz njegove sobe vkradena srebrna remontoir-ura s srebrno verižico in tolarjem. Sumili so koj, da je uro vkradel učitelj gostilničarjevih otrok, dijak Janez Juršič iz Makol pri Ilirski Bistrici, kateri jo dovršil v Mariboru tri gimnazijalne razrede. Juršič je tajil tatvino, preiskavali so v njegovem stanovanji in našli potrdilni listek Urše Kepin, da je bil pri nji pod namišljenim imonom „J. Babšek" uro z verižico in tolarjem za 10 gold. zastavil. Juršiča je policija prijela in izročila sodniji.
— (Slovensko gledališče.) V včerajšnji predstavi se je ponavljal v tej sezoni uže jedon-krat z veliko pohvalo sprejet Raimundov „Zapravljive c“, čarobni igrokaz s petjem v 3 dejanjih. Krasna ideja te igre, lep jezik in prijetno doneča Kreutzerjeva godba so privabili tudi včeraj toliko občinstva, da je bilo gledališče natlačeno polno, izimši one lože, ki so pri slovenskih gledaliških predstavah slovenskemu občinstvu nepristopne. Kakor uže pri prvi predstavi to igre, igralo se jo tudi včeraj živahno in vrlo dobro, kar je občinstvo priznavalo z večkratno občno pohvalo in z burnim ploskom izzivajo posamezne igralce. Pisatelj teh vrstic je videl predstavljati „Zaprav-ljivca“, ko so pri dramatičnem društvu sodelovale najboljše moči, kar smo jih na slovenskem odra do sedaj imeli, a reči mora, da včerajšnja predstava ni v nobenem oziru zaostala za takratnimi predstavami. — Ros je, da je naše slovensko gledališče nekoliko časa pešalo, a sedaj so se našle zopet dobre, deloma izvrstne moči, katere se žrtvujejo naši Taliji; občinstvo pa je prešinil zopet nov duh, da ve ceniti prizadevanje naših igralnih močij.
—	Da omenimo iz včerajšnje predstave tudi nekoliko podrobnostij, javimo, da sta nam najbolj ugajala gdčna. Mat. Nigrinova (Roza) in gosp. Petrič (Voltej); njijina igra je kazala naravno življenje brez nopotrebne afektacije, njijino kretanje na odru pa je bilo prosto, neprisiljeno. Burni posmeh je vzbujal prizor v tretjem dejanji, ko Voltej svojo ženo prisili, nekdanjega svojega gospoda Blod-velja, nekdaj bogatina a sedaj berača, sprejeti v svojo hišo. Podpirali so ju prav dobro s svojo živahnostjo tudi njijini otroci. Gosp. Gorazd je igral ulogo Blodvelja z navdušenostjo in spretnostjo; da sta rešila gg. Danilo in Kocelj svoji nalogi v splošno zadovoljnost, nam ni treba še posebej poudarjati, ker sta našemu občinstvu že delj časa znana kot dobra in spretna igralca. Gdčna. Petrinska je izgledala kot Keristana krasno in je svojo ulogo govorila z dobrim naglasom. Pevski zbori Blodveljevih prijateljev so bili krepki in izvrstno ubrani.
Včerajšnja predstava jo imela tudi še slavnosten značaj, kajti praznovala so je ob jodnem 501etnica, kar se jo Raimundov »Zapravljivec11 na Dunaji dne 20. febr. 1. 1834. prvikrat predstavljal. Pred začetkom igre same pokazala se jo občinstvu alegorija: „Raimund v Olimpu", priredil jo jo prav lepo naš režiser g. Kocelj, ki jo ob jodnem govoril tudi pojasnilne besede o osnovi te čarobne igre. Občinstvu je ta skupina toliko ugajala, da se jo morala dvakrat pokazati. Stavljenje to skupine je prouzročilo,fda je trajala vsa predstava do 1/s 11 ure, kar je skoro malo preveč. Svetovali bi, da bi se drugikrat začela točno ob 7. uri in no, kakor včeraj, ob 1li8, in da bi se pavzo med posameznimi dojanji skrajšale kolikor največ.
Konečno še moramo omeniti nespodobnega obnašanja nekaterih gledaliških godcev. Ti gospodje govori in se posmehujejo med seboj toliko glasno, da občinstvu v prvih sedežih kar v ušesih zveni. Ne vem, iz katerega uzroka bi moralo občinstvo poslušati njih pusto dovtipo in kvante, — pa dovolj danes o tem.
naj Tokar tekoj ostavi in se nazaj vrne ter ukrene priprave, da se angleška vojna brzo povrne na Angleško in v Egipt.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
London, 3. marcija (oficijelno). Tokar se je udal brez borbe. Ustaška posadka je sprejela Grahamove pogoje. Hudo tlačeni prebivalci pozdravili so radostno prihod Angležev. V mestu se nahajajoči ustaši umaknili so se v gor6. Trupla pri porazu Baker-paše palih angleških oficirjev so našli in pokopali pri El Tebu. Kakor „Times" poročajo, dobil je Graham povelje,
London, 2. marcija. Graliamova depeša iz Suakima potrdi popolno zmago Angležev pri El Tebu. Upornikov je bilo okolo 10 000 mož; njih izgube so jako izdatne, le v obkopih se je našlo 800 mrtvih. Angleži so izgubili 28 mrtvih, 2 se pogrešata, 142 je ranjenih, med njimi Baker-paša. Angleži so osvojili sedem topov. Graham je zahteval od tokarskega poveljnika, da se na njemu stavljene pogoje uda do današnjega dnč.
Monakovo, 2. marc. Princ Leopold in princesinja Gizela sta danes dopoludne odpotovala v Rim.
Uradni <>lasnik
z dn6 3. marca.
Eks. javne dražbe: Premakljivi imetek trgovca Engelb. Schwarza, sodna cena 549 gld. 13 kr., v dan 20. marcija in 3. aprila 1.1., vselej ob 9. uri dopol. v Ljubljani na sv. Petra cesti št. 16. — Premakljivi imetek (hišna, kuhinjska in gospodarska oprava, vinska zaloga) krčmarja Jožefa Mavca, sodna cena 197 gld. 65 kr., v dan 20. marcija in 3. aprila t. 1., vselej ob 9. uri dopol. v Ljubljani na Dunajski cesti št. 10. — Premakljivi imetek pekarske udove Frančiške Krieger (hišna, štacunska in kuhinjska oprava, perilo in pekarski stroji), sodna cena 974 gld. 39 kr., v dan 20ega marcija, 3. in 17. aprila 1.1., vselej ob 9. uri dopol. v Ljubljani v Igriških ulicah št. 15.
Naprava novih zemljiških knjig: Za katastersko občino Višelnice; dotične poizvedbe do 8. marcija t. 1. pri c. kr. okrajni sodniji v Radovljici; — dalje za katastersko občino Babni Vrt; dotične poizvedbe do 12. marcija 1.1. pri c. kr. sodniji v Kranji.
Razpisane službe: Služba druzega nadpaznika v deželni posilni delarnici. Prošnje do 31. marcija t. 1. dež. odboru kranjskemu.
Tuj oi.
Dn6 29. februvarija.
Pri Maliči: Wodan, Euphrat und Haschek, trgovci; Schubert, trg. potovalec, baron Scheerenberg, dijak, vsi z Dunaja. — Venezian, trgovec iz Trsta. — Lie-bermann in Goerich, fabrikanta; Beweis, trg. potovalec, in Pollak, lastnik črkolivarne, vsi iz Dunaja.
Pri Slonu: Korač, tovarniški zastopnik z Inomosta.
—	Schiller, trg. potovalec, in Sever, zasebnik, z Dunaja. — Blažek, c. kr. nadlejtnant iz Trsta. — Langiaf, trgovec iz Zagreba.
Pri bavarskem (lvoru: Kuralt, kr. poljed. tajnik iz Zagreba. — Baer, restavrator iz Abazzije.
Pri južnem kolodvoru: Pihler, c. kr. okr. tajnik iz Kočevja. — Hlavinka, biljardni mizar z Dunaja.
Umrli so:
Dn6 1. marcija: Marija Pavčič, perica, 74 let stara, Kravja Dolina štev. 11, za starostjo.
Dnž 2. marcija: Jakob Krašovic, kaznenec, 501. star, na Gradu, za krvnim pritokom v možjane. — Rafaela Petač, hči delavca, 2 1. stara, Poljanska cesta, za vnetjem dušnice.
Sre6ke
z dn6 1. marcija.
Line;	14	71	69	83	30.
Trst;	46	71	2	40	84.
Meteorologično poročilo.
g Q	Čas opazovanja	Stanje baro-motra v mm	Tempo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
28. febr. |	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734’50 733'29 733-75	— 1.4 + 6-0 _ 0-2	sl. vz. sl. z. sl. vz.	obl. » jas.	0-00
29. febr. ||	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-37 732-09 732-95	— 3-0 + 7-6 + 4-2	brezv. sl, z. sl. jz.	jas. d. j. obl.	o-oo
|| 1. marcija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-17 733-43 735-05	+ 0-6 + 0-8 + 0-4	brezv. sl. vz. »	obl. > >	26-60 sn.
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
»Matice Slovenske"
in sicer:
Narodni Koledar in Letopis »Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis »Matice Slovenske* za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 60 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleiweis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
— za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
—	za	1879.1.	Uredil	dr.	Janez	Bleiweis.	50 kr.
—	za	1880. 1.	—	—	—	—	50 kr.
—	za	1881. 1.	—	—	—	—	1 gld.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož.Erbena. 20kr. Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr. Slovenski Štajer. Spisali rodoljubi. 1. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr. Germanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875. I. Posebej vezana) 30 kr.
Kleinmayr & Bamberg
v Ujubljani.
lllllllllllllllllllllllllllllllHIUIIIIHUilIKnUIHIIUMIIIIillllllllllllHIIIIIIIIII
Išče se izučen škorec m
ki je v soboto ušel. Dobro plačilo d& tistemu, ki ga prinese, J. Bergant na Mestnem trgu Štev. 6.
Na pršili in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zaman vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih zelišč a 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Proti bolečinam v tiari in Moden!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglioe, škatljica po 21 kr., izredno dobro »lužile. Vročina, katero sem Čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tje napadajoča me mrzlioa sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem ko sem uživala Vase kri čistilne kroglicej tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kroglic.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejšav
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče
in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr.
IPflp' Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(7) 2—2	Anton Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
5................................................................      mg
Odgovorni urednik prof. Pr. Šuk 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v, Kleinmayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.