Stran 2
jî_Y_^J^_Q_PJNA SLOVENIJA	Buenos Aires, 3. februarja 1972
Priprave na sodne procese
REVOLUCIJA ŽRE SVOJE OTROKE
Kjer ni posvetovanja, se izjalovijo načrti, kjer pa je mnogo svetovalcev, uspejo.
Knjiga pregovorov, 15, 22
Dan vsehrvaške sprave
Ko se je hrvaški partiji s pomočjo Titu lojalne hrvaške policije in vojske posrečilo položaj v republiki spet spraviti več ali manj pod kontrolo in ko je policija večino „nacionalistov in separatistov“ polovila in so sedaj zapor; na Hrvaškem in po drugih socialističnih republikah v državi polni tud; partijcev, „ki so dopustili, da se je razredni sovražnik organiziral in grozil uničiti zgradbo socialističnega samoupravljanja“, so zlasti v Zagrebu sodišča začela s pripravami na procese prot; obtožencem ter so v teku prvi preiskovalni postopki.
V Zagrebu je npr. v preiskovalnem postopku enajst članov upravnega odbora Matice Hrvatske, organizacije, ki ji hrvaška partija naprtuje največ krivde za decemberske dogodke v hrvaški republiki. Med obtožene; so po vsej držav; upokojeni general in član upravnega odbora Matice dr.' Franjo Tud-jman, dalje član upravnega odbora Matice dr. Marko Veselica, gospodarski tajnik Matice dr. Šime Djodan, glavni odgovorni urednik „Hrvatskega tjed-nika“ Vlado Gotovac in drugi.
Javni tožilec, ki je zahteval vpeljavo preiskovalnega postopka zoper omenjenih enajst oseb, izjavlja, da je „e-najstorica prav tako utemeljeno osumljena, da je z namenom, da bi s silo ali po drug; protiustavni poti zrušila obstoječi družbeni sistem demokratičnega samoupravnega socializma, ki temelji na oblasti delovnega ljudstva SRH, od leta 1969 do 1971 opravlja načrtno in vsestransko sovražno propagando v tisku, na javnih zborih in drugje. Tako se je izhajajoč iz svojega kontrarevolucionarnega nacionalistično-■separatističnega programa postavila zoper družbeno in državno ureditev, ki jo je hrvaški narod ustvaril v revoluciji, z namenom, da Hrvaško nasilno ali po drugi protiustavni pot; iztrga iz federacije SFRJ.“
Da bi to uresničili, pravi javn; tožilec, „so aretiranci ustvarili kontrarevolucionarno organizacijo, pri čemer so izrabljali obstoječe legalne družbene, kulturne, športne in celo delovne organizacije, predvsem pa Matico Hr-vatsko in študentsko organizacijo. V njih so ustvarili organizirana politična jedra, ki so agitacijsko, organizacijsko in drugače delovala, da bi uresničila kontrarevolucionarne cilje, posebno zoper interese zgodovinskega boja
hrvaškega naroda, in sicer ne le na področju SRH, SFRJ, temveč' tudi v inozemstvu. Povezali so se in sinhronizirali svoje sovražno protisocialistično delo z ustaškimi in drugim; organizac-jami, povezanimi s tujimi obveščevalnim; službami v inozemstvu, katerih program je nasilno izdvajanje Hrvaške iz SFRJ in sprememba njenega demokratičnega samoupravnega socialističnega družbenega sistema.
Da bi začeli direkten kontrarevolucionarni napad na družbeno in državno ureditev SRH, so v drugi polovici lanskega leta organizirali in začeli splošno stavko študentov, ki so si jo prizadevali ne le agitacijsko, temveč tudi organizirano spremeniti v splošno stavko vseh delovnih ljudi na Hrvaškem, z namenom, da bi paralizirali promet, gospodarsko delovanje kot tudi normalno funkcioniranje življenja v SRH. To naj bi bila prva faza nasilnega rušenja obstoječe družbene in državne ureditve SRH.
S tem so zagrešili kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo, po členu 100 kazenskega zakona.“
Začetek Titovega vladanja nad jugoslovanskimi narodi je bil povezan s „sodnim“ preganjanjem „razrednega sovražnika“, sedaj, ko se njegova oblast nad jugoslovanskimi narodi bliža k nezadržnemu koncu, se zgodovina ponavlja. Razlika je le ta, da partija sedaj spravlja na zatožno klop tudi množico svojih ljudi, po načelu: revolucija žre svoje otroke.
Moskva predlaga skrčenje sil v Evropi
Nevarnost za Zahod
Moskva je pretekli teden sklicala v Prago konferenco članic Varšavskega pakta, ker se vztrajno trudi, da bi ustvarila v Evropi tak položaj, da se zahodne sile ne bi mogle več z umetnimi izgovor; izmikati tkim. panevropski vamostn; konferenci, s katero si hoče Kremelj zagotoviti nedotakljivost svojega satelitskega imperija.
Po dvodnevnem razpravljanju so v Pragi izdali uradno izjavo, v kateri sile Varšavskega pakta pozivajo Zahodno Evropo in ZDA na „redukcijo oboroženih oddelkov v Evropi, tako tujih kakor domačih“.
Moskva je tako prvič objavila, da
Mednarodni teden
Italijansko ustavno sodišče je potrdilo ustavnost plebiscita za in proti ločitvi zakona, ki ga je organizirala skupina italijanskih katoliških organizacij. Kakor je znano, je lansko leto v italijanskem parlamentu združena opozicija izglasovala zakon o ločitvi zakona. Prot; so glasovali samo krščanski demokrati. Italijanski predsednik Leone mora sedaj določiti datum plebiscita, ki bo na nedeljo med drugo polovico aprila in pivo polovico junija t. 1.
Japonska in ZSSR sta objavili, da nameravata do konca letošnjega leta podpisati mirovno pogodbo. Japonci zahtevajo od Sovjetov vrnitev nekaterih tihomorskih otokov, ki jih je Moskva zasedla tik pred japonsko vdajo Mac Arthurju.
Čilski marksistični predsednik Allende je v reorganizirano vlado znova nastavil po kongresu odstavljenega bivšega notranjega ministra marksista Tohaja. V novi vladi je Toha obrambni minister. Zaradi Allendejeve trdovratnost; in splošnih vedno težjih gospodarskih in socialnih razmer v Čilu se napetost med manjšinsko vlado in večinsko opozicijo še naprej stopnjuje. Ves svet, zlast; latinska Amerika, z zanimanjem opazuje razvoj dogodkov v 'Čilu.
je pripravljena zmanjšat; število svojih vojaških oddelkov v satelitih, pod pogojem seveda, da to enako storijo ZDA s svojimi oboroženimi oddelki v Za-hodn; Nemčiji.
V	zahodnih prestolnicah so novo sovjetsko ponudbo vzeli na znanje, ugotavljajo pa, da bi bil svobodn; zahodni svet oslabljen, če bi pristal na sovjetsko zah*evo po umiku ameriških čet. Če se umaknejo sovjetski oddelki iz Srednje Evrope, imajo kratko pot za vrnitev, medtem ko bi morala ameriška vojska znova prekoračiti Atlantski ocean v slučaju spopada v Evropi.
/	j	. . A. . _. .. , _ _	.
V	uradnem poročilu o sestanku v Pragi sile Varšavskega pakta nadalje izjavljajo, da „evropskih problemov ne smejo prizadete države reševati samo na ravn; svojih vojaških organizacij (NATO: Varšavski pakt), temveč na političnih konferencah“. To je bila edina, previdna omemba moskovske želje po sklicanju panevropske varnostne konference.
Novi glavni tajnik izvršnega komiteja CK hrvaške partije Josip Vrhovec je imel enega svojih prvih nastopov v svoji novi funkciji pri hrvaških študentih. Prišel je na sejo univerzitetnega odbora v Zagrebu ter je najprej spregovoril „o delovanju emigracije“ takoj po revoluciji leta 1945 in v zadnjem času.
Po njegovih besedah so „emigranti dolgo brez uspeha tarnali, da bi bilo treba obnoviti NDH, toda njihove tožbe so bile —■ z nekaj izjemam; — dokaj neresne in smešne. Zadnja leta pa se je njihova dejavnost nekoliko spremenila. Sprevideli so, da mora biti težišče takih načrtov v državi, ne pa zunaj nje.“ V ponazoritev je Vrhovec o-menil neki članek, ki je bil lani priobčen v „študentskem listu“ in ki je govoril o „dnevu vsehrvaške sprave.“
Po Vrhovčevih besedah se „v tem skriva protisocialistična zamisel o novi enotnosti hrvaških sil, naperjena proti srbskim silam. Tezo, da so Srbi vsega krivi, so zastopali tudi nekateri politiki. šlo je tako daleč, da so začeli govoriti, da Hrvaška v Jugoslaviji nima možnosti ter da se je Jugoslavija zarotila proti njej. Neposredni cilj tega je bil povzročiti zmedo v državi, ogroziti obstoj Jugoslavije, nato pa pripeljati k razpadu, ki bi ga izzvale tuje sile. Tedaj b; postal aktualen jaltski dogovor — ne kot dogovor o razdelitvi političnega vpliva, temveč kot dogovor o ozemeljski razdelitvi. S tem so računale nacionalistične sile.
;S parolo “osvoboditi Hrvaško pred zatiranjem’ so hoteli doseči razpad te republike-“
Vrhovec je govoril tudi o položaju na zagrebški univerzi in v študentovski organizaciji. Med drugim je dejal:
„Univerzo čaka velika naloga. Podreti bo morala zgradbo oblast; znotraj Zveze študentov, oblasti, ki se je povzpela z ilegalnim udarom, kadrovsko organizacijsko dobro pripravljenim. To vodstvo je prišlo na oblast in je vladalo brez kompleksa zakonitosti, humanosti in demokratičnosti. Zato je
takšno oblast treba vreči revolucionarno, brez kakršnih koli organizacijskih kompromisov s starim vodstvom.“ Vrhovec je omenjal tudi del dejavnosti dr. Marka Veselice in dr. Šime Djodana, o katerih obtožnici poročamo na drugem mestu. Vrhovec je dejal: „Ta dva sta pazljivo spremljala doga-janja in sprejemala sklepe, katere posameznike in sile v Zvezi študentov bi bilo treba aktivirati. Posrečilo pa se je, da sta zdramila množico ljudi, štu-dentje so se odločili za stavko, potem ko sta bila Veselica in IDjodan izključena iz Zveze komunistov...“
Značilnost vseh izjav novih partijskih vodij na Hrvaškem je to, da mečejo krivdo za nedavne dogodke v republiki na majhne skupine svojih lastnih ljudi, ki se jim je, oni pravijo „posrečilo“ razgibati množice ljudi. Trdovratno molčijo o dejstvu, da je prav „socialistični samoupravni' sistem“ tisto zlo, ki giblje množice ljudi v komunistični Jugoslaviji v smer, ki pelje vse drugam, kakor si jo začrtuje partija.
USPEH SLOVENSKEGA GRAFIKA
Na mednarodnem bienalu likovnih umetnikov iz sredozemskih držav, ki je bil zaključen 13. januarja v Aleksandriji, Egipt, je prejel prvo nagrado za grafiko Gorazd Šefran iz Ljubljane. Nagrado za slikarstvo je prejel Španec José Luis Deverdes, za risbo Francoz Titus Carmel, za kiparstv0 pa Italijan Amato Frasco.
VEČ ZA VISKI KOT ZA KMETA
Zanimiv podatek: V letu 1971 so dali v Jugoslaviji za uvoz viskija več deviz (kar 10 milijonov dolarjev) kot za uvoz „drobne mehanizacije“ za modernizacijo pridelovanja na zasebnih kmetijskih posestvih, na katere še vedno odpade največ obdelovalne zemlje (85%).	: !fl'
“Fifty-fifty”, Jalta in delitev Jugoslavije
Pod zgornjim naslovom je dr. Branko Pešelj objavil v zadnji številki Hrvatske Revije XXI. dokumentirano razmišljanje o vprašanju „delitve“ Jugoslavije med ZSSR in Zahodne zaveznike. Vprašanje je spet danes za nekatero emigrantsko senzacionalistično časopisje kost, ki jo daje svojim bralcem v glodanje, dasi so vsem na razpolago med-vpjni dokumenti, k; zadevo dokazujejo v povsem drugačni luči, kakor si jo nekateri politični pisci v svoji domišljiji predstavljajo. Poudarki (v mastnem tisku) nekaterih besed ali stavkov in podnaslovov so naši.
Uredništvo
Zadnje čase so bili v Hrvatski reviji, kakor tudi v- drugem izseljenskem časopisju objavljeni - številni članki, ki napovedujejo možnost delitve Jugoslavije na dve polovici, vzhodno in zahodno, v skladu s sklepi Velikih treh v Jalti v februarju 1945. Pisci teh • člankov trdijo, da je med Zahodnimi zavezniki in Sovjeti pred koncem vojne prišlo do: sporazuma,- znanega pod imenom - “fifty-fift-jt” <50:50), po katerem naj bi Jugoslavija po vojni morala biti razdeljena" na' dve interesni sferi, eno. pod Vplivom Angloamerikancev in drugo pod vplivom Sovjetov. V praksi bi to . pomenilo dve' Jugoslaviji,'-vzhodno in zahodno,. ki h; ju delila meja na Drini. Tito je> pravijo-pisci,-odbil priznanje tega sporazuma in -zato ni bil nikdar izpeljan.-Seda j, ko se -zaradi težkega položaja na Bližnjem vzhodu; napo-„ rov -Sovjetov, -da bi , prišli do Sredozemlja in jugoslovanske državne krize, vodijo -med ZDA in-ZSSR-razgovori o mirni. rešitvi problemov - na tem delu Evrope," spet postavljajo -na dnevni red izvedbo načrta “fifty-fifty”, ki je bil dejansko že pred Jalto sklenjen med Churchillom -in -Stalinom in po katere-rem bi morala Jugoslavija bit; razdeljena na vzhodno in zahodno sfero političnih in gospodarskih interesov.
Nastaja vprašanje: kaj je resnice v 'zgornjih trditvah in kaj je sad domišljije avtorjev omenjenih člankov?
Teh člankov sploh ne bi omenjal, če ne bi bili nekateri pisci znani kot razumniki in resni ljudje, od katerih bi 'se s pravico pričakovalo, da bodo svoje trditve dokazovali s stvarnimi dejstvi
in v prav; luči, ne pa z domišljijo in samovoljnimi zaključki. Razen tega mnogi ljudje, ne samo v tujini, temveč tudi na Hrvaškem, jemljejo trditve v teh člankih za veljavne in gojijo upanja, ki nimajo nobene podlage v zgodovinskem dogajanju. Pred kratkim me je neki ugledni obiskovalec iz domovine vprašal, kaj je pravzaprav na stvari, ker, kakor je dejal, mnogi doma z velikim upanjem in navdušenjem pričakujejo skorajšnjo uresničitev formule “fifty-fifty”. .■
Jaltska konferenca — nič o 50:50
Da bi mogli pravilno odgovoriti na postavljena vprašanja, je treba najprej ugotoviti, kaj se je zgodilo na Jalti in pred njo na konferencah, na katerih šo razpravljali o političnih razmerah v Jugoslaviji.
Konferenca Velikih treh, Roosevelta, Chuchilla in Stalina, je bila v Jalti, na polotoku Krimu, od 4. do 11. februarja 1945 ter so na njej razpravljali tudi o Jugoslaviji. Takrat sta obstajali dve jugoslovanski vladi, kraljeva v Londonu, ki ji je predsedoval dr. Ivo šubašič in druga v Beogradu, izvršni svet AVNOJ-a, ki mu je predsedoval Josip Broz Tito. Sklep Velikih treh na Jalti se je glede Jugoslavije glasil takole:
„Sporazumeli smo se, da priporočimo maršalu Titu in dr. šubašicu, da naj sporazum, dosežen med njima, ta-kot stopi v veljavo in da naj bo nova vlada sestavljena na temelju tega sporazuma.
Prav tako priporočamo, da naj no-
va vlada, čim bo sestavljena, izjavi:
1)	da bo AVNOJ razširjen z vključitvijo članov zadnje jugoslovanske skupščine, ki se niso kompromitirali s sodelovanjem s sovražnikom, da bo tako nastala skupna organizacija, ki bo znana kot začasni parlament in
2)	da bodo'zakonodajna dejanja, ki jih je napravit AVNOJ,'prišla zaradi ratifikacije pred ustavodajno skupščino.“
(Glej: Documents on American foreign relations, Vol. VII., Julij 1944— Junij 1945, Princeton University Press, 1947, str. 354).
Vidimo torej, da na konferenci v Jalti n; v sklepih, ki se tičejo Jugoslavije, niti besedice o razdelitvi na interesna področja, o formuli “fifty-fifty” ali o čem podobnem. Nasprotno, .sprejeti. sklepi govorijo o utrjevanju enotne Jugoslavije in o načinu, kako tp izvesti. Na Jalti niso glede Jugoslavije sprejeli nobenih drugih, ne javnih ne tajnih sklepov, in so vse drugačne kombinacije, kj. nasprotujejo omenjenemu stališču Velikih treh, popolnoma neutemeljene.
Kako pa je potem sploh prišlo do formule “fifty-fifty” jri kaj' pomeni? Sestanek v Moskvi — ureditev odnosov med vojno
štiri mesece pred sestankom v Jalti, oktobra 1944, sta Churchill in Eden obiskala Stalina v Moskvi, kjer so se razgovarjali o tekočih in prihodnih vojaških operacijah in o skupni politiki na Balkanu, kamor je z vzhoda prodirala sovjetska vojska, angleška pa z juga. Razpravljanja so se začela V Kremlju 9. oktobra v poznih večernih urah. Od sovjetov sta se razgovorov udeleževala Stalin in Molotov, od Angležev pa Churchill in Eden, medtem ko je bil severnoameriški veleposlanik Harriman prisoten samo kot opazovale. Churchill o teh razgovorih pravi naslednje:
„Trenutek je bil prikladen za de-
janja pa sem dejal: ‘Dajmo, uredimo naše zadeve na Balkanu. Vaša vojska je v Romuniji in Bolgariji. Mi imamo tam interese, misije in agente. Ne dovolimo si, da bi se med seboj spopadli vsled malenkosti. Kar tiče Anglije in Rusije, kako bi bilo, da bi vi imeli devetdeset odstotkov premoči v Romuniji, mi pa devetdeset odstokov vpliva v Grčiji in da gremo petdeset-petdeset (fifty-fifty) v Jugoslaviji?’
Dokler so to prevajali, sem napisal na pol strani papirja:.
Romunija — Rusija 90%, ostali 10% Grčija — Velika Britanija (v sporazumu z ZDA) 90%, Rusija 10%; Jugoslavija 50—50%; Madžarska 50—50%; Bolgarija — Rusija 75%, ostali 25%.
Ta papir sem porinil 'Stalinu, ki je medtem slišal prevod. Nastal je kratek zastoj. Vzel je svoj modri svinčnik, napravil velik znak odobravanja in nam vrnil papir. Vse je bilo izvršeno v nekaj trenutkih'.
Jasno je, da smo' mi pred tem dolgo časa temeljito proučevali naše stališče, ki se je nanašalo na neposredno ureditev odnûsnv med Vojno. Vsa velika vprašanja sta obe Strani pustili za mirovno konferenco, za katero smo upali, da bo po koncu dobljene vojne.
Nato je nastala kratka tišina. S svinčnikom popisan papir je ležal sredi mize. Končno sem rekel: ‘Al; ne izgleda morda cinično, kako smo na hi-‘er način rešili vprašanja, k; so usodnega značaja za milijone ljudi. Dajmo, sežgimo ta papir.’ ‘Ne, shranite ga Vi,’ je rekel Stalin.“
(Wmston S. Churchil. The second World War, Vol. VI., Triumph and Tragedy, Boston, 1953, str. 227—228).
Ta prikaz dogodkov o nastanku “fifty”, k; ga je napravil sam tvorec Churchill, bi sam po sebi zadostoval za prikaz njegovega pomena in izpeljave. Izgleda pa, da je Churchill sam slutil, da bi v bodočnosti lahko njegovo formulo “fifty-fifty” napačno tolmači-čil; in je zato trikrat, takoj po tem
dogodku, razložil, kaj je bilo mišljeno s to famozno formulo, kaj ji je bil namen in kako naj b; bila izpeljana. Vse to je zapisal v svojih spominih.
Naslednjega dne, 11. oktobra 1944, je Churchill obvestil Roosevelta o svojih razgovorih s Stlainom prejšnjo noč. Takole pravi:
„Absolutno je potrebno, da ustvarimo skupno mišljenje o Balkanu, da bi preprečili izbruh državljanske vojne v nekaterih državah. Jaz Vas bom o vsem obveščal in ničesar ne bo urejenega, razen predhodnih sporazumov med Anglijo in Rusijo, ki so podvrženi nadaljnim razpravam in Vaši privolitvi.“ (Isto, str. 229).	•
Samo metoda
Churchill nadalje piše, da je po prvem sestanku s 'Stalinom razmišljal o britansko-sovjetskih odnosih v Vzhodni Evropi in da bi razjasnil svoje ideje, je sestavil za Sitalina noto, v kateri pojasnjuje pomen odstotkov, ki šo jih sprejeli prejšnjo noč. Note n; Stalinu nikdar poslal, vendar- jo je Churchill kljub temu objavil, „samo kot“, kakor on sam pravi, „avtentičen prikaz mojih misli.“ V tej noti,, datirani 11. oktobra 1944, Churchill med drugim piše:	.......
„Odstotki, ki sem jih označil ,niso drugo kakor metoda, po kateri lahko v svojih mislih ugotovimo, koliko smo si blizu, potem pa lahko odločimo, kaj je potrebno, da bi dosegli popoln sporazum .. . “
„V trn smislu sem odmeril stopnje interesov, ki si jih vsak od nas jemlje v teh državah v sporazumu z drugim, vse na je podvrženo pristanku ZDA... “
(Isto, str. 231—232).
Dva dni pozneje, 12. oktobra 1944, je Churchill obvestil svoje tovariše v britanski vladi o razvoju razgovorov v Moskvi in o sklepih, ki so bili do tega trenutka sprejeti. Dobesedno piše:
„Sistem odstotkov nima namena o-značiti število, kako se bodo delile ko-
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 5
ESLOVENIA LIBRE
■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■•■■■»•■•■■••■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■I ■ ■■■■■■■■MBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBa|
BUENOS AIRES 3. februarja 1972

Razpotje, hi ga ni
V zadnjih časih ponovno doživljamo razne primere, ki jih časopisje hitro spravi pod rubriko „kriza v Cerkvi“. Pustimo to pot teološke probleme, krizo avtoritete ali vprašanja navezana na celibat in poglejmo bolj tisto področje „nesoglasij“, ki je direktno povezan s socialnim naukom Cerkve. Zlasti številni zadnji primeri v latinski Ameriki večkrat pripravijo katoličane in druge, da se sprašujejo kako je to mogoče in kaj je za vsem tem.
Primeri prevelike zavzetosti duhovnikov in laikov za socialni problem so postali že vsakdanji. In ni redko da ti katoličani zaidejo, hote al; nehote, po lastni volji ali zapeljani, v ekstremne položaje, tako da se večkrat celo znajdejo zapleteni v oborožene prevratne akcije.
Taki primeri, čeprav se ponavljajo, ne smejo begati današnjega vernika, saj so le izjeme in do neke mere naravna posledica te dobe, ko se celotna Cerkev nahaja v dobi notranje in zunanje prenovitve.
Bolj važno je take in podobne slučaje prav razlagati in bolj pogoste nastope raznih skupin v Cerkvi tolmačiti v luči časa in okolnosti. Ne bi bilo namreč prav, da vsako potezo Cerkve ali določenih cerkvenih krogov na socialnem polju in v prid socialno zaostalih množic, tolmačimo kot ekstrem. Ne koncilski dokument „Cerkev v sodobnem svetu“ ne papeška okrožnica „Napredek narodov“ ne moreta biti označena kot skrajni poziciji, saj predstavljata le krono, ki jo je današnji čas po najvišjem cerkevnem vodstvu dal celotnemu krščanskemu socialnemu nauku. V isti red spadajo Medellinski dokumenti in dokumenti ter izjave posameznih nacionalnih škofovskih konferenc držav latinske Amerike. V tem skupku teorij socialnega nauka je temelj našega družbenega delovanja.
Težje je analizirati konkretno delovanje raznih skupin najsi bo laikov ali duhovnikov, včasih celo hierarhije. V mozaiku ki ga predstavljajo nerazvite države je mavrica pozicij neizčrpna. Težko si je razlagati ne že socialni ampak direktno politični nastop takih skupin. Navedimo primer Velikega dela u-rugvajskega episkopata ob zadnjih volitvah. Slučaj čilskega kardinala ob obisku kubanskega diktatorja Kastra. Prav tako nerazumljive so razne izjave duhovniških skupin, ne že za ^latinskoameriški socializem“, ampak naravnost za „marksizem na evangeljski podlagi“, kot je bilo pred kratkim čuti iz Brazilije.
Obenem pa je žalostna tudi pozicija nekaterih hierarhij, ki ne le molčijo ob težkem in nečloveškem stanju širokih množic v raznih deželah, ampak s svojo zaslombo določenim vladnim krogom s takim stanjem indirektno soglašajo. Eni kot drugi zapadajo strujam, ki bodo prej ko slej prinesle narodom še hujša gorja.
Proces pa, ki v Cerkvi zbuja zavest, da je treba krščanski socialni nauk čimprej in 'temeljito izvesti, je padel v oči tudi tistim, ki so sicer večni sovražniki Cerkve. Lahko rečemo, da žalostni ekstremi prav posledica tega zanimanja in sledečega izrabljanja. Ko namreč Cerkev stopa na pot socialnega osveščenja v latinski Ameriki, so razna prevratna gibanja, videla v skrajnih skupinah možnega zaveznika. Tukaj je treba iskati vzroke raznim zablodam posameznikov, nastavljenim pastem, in ekstremnim pozicijam, ki sicer nimajo razlage.
Vendar je odgovor na dvome jasen. Razpotje, na katerega hočejo pre-nekateri interesi postaviti Cerkev ne obstaja. Ni dveh izhodov; pot je ena isama: v duhu Kristusovega nauka in po smernicah socialnega nauka Cerkve. Vsaka druga izbira pelje v zablodo, in prinaša trpečemu človeštvu še večje gorje.
MŠA NARODNA ČAST
Kakor ima vska posameznik svojo osebno čast in svoje dobro ime, tako ima tudj vsak narod svojo narodno čast in dobro ime. In kakor mora vsak posameznik skrbno varovati svoje dobro ime in se — če je potrebno — boriti za svojo čast, tako mora tudi narod paziti na svojo narodno čast.
Kako pa naj narod (ali narodna skupnost v izseljenstvu) to napravi in to doseže? Narod je skupnost ljudi. Ljudje so torej tisti, ki gradijo ali pa podirajo narodno čast. Od ljudi —- č’a-nov naroda — in samo od teh je odvisno dobro ali slabo narodovo ime.
Znano je, da se nekateri narodi ali narodne skupnosti zelo trudijo za svoje dobro ime in so na to svoje dobro ime tudj zelo ponosni. So pa zopet drugi, ki jih to kaj malo briga. V Argentini npr. smatrajo ude nekega naroda za nesolidne delavce, druge za pijance in zopet druge za lenuhe itd. Do te sodbe so prišli zaradi slabih izkušenj s posameznimi udi -teh narodov. Seveda so taka posplošenja krivična. Toda tako je in s tem moramo računati. Slabi posamezniki mečejo slabo luč na vso narodno skupnost.
Nasprotno pa se dogaja, da uživajo nekateri narodi velik ugled. V Argentini smatrajo npr. Japonce za narod pridnih, poštenih in mirnih ljudi. Kako so prišli Japonci do tako dobrega ime-
na? Ali ni med njimi nič kriminalov, nič pijancev, nič goljufov? Da, prav gotovo so tako kot pri drugih narodih. Toda japonska skupnost pazi na to, da taki pojavi ne pridejo v javnost, da se o njih čim manj govori in piše. Nevše-čne medsebojne zadeve skušajo rešiti med seboj in svojega umazanega perila ne perejo pred javnostjo. V tem je vzrok, da so Japonci na tako dobrem glasu.
Tudi mi Slovenci uživamo v splošnem lep ugled, čeprav še tu in tam zgodi, da nas zamenjajo s kakim drugim narodom, ki je pri ljudeh manj v čislih. Seveda pa je potrebno za ohranitev tega dobrega imena biti stalno na straži. Iznašanje napak rojakov ■— resničnih ali neresničnih — v tujo javnost, zabavljanje zoper lastni narod, o-malovaževanje narodne zgodovine, blatenje živih in pokojnih narodnih javnih delavcev — vse to ruši pri tujcih ugled in dobro ime našega slovenskega naroda.
Če se med nami dogodi kaj neprijetnega in nevšečnega, potem ne iščemo zaslombe in pomoči pri tujcih, ne obešajmo tega na veliki zvon, ampak rešujmo svoje zadeve sam; med -seboj. To ne bo v korist samo prizadetim posameznikom, ampak bomo s tem varovali tudi svojo narodno čast.
Srn R
Novi elementi v vodstvu KPJ
ČISTKA RAZUMNIKOV IN NACIONALISTOV
Na zasedanju „malega kongresa“ jugoslovanske komunistične partije v Beogradu, ki se je začel v torek, 25. januarja in se končal v četrtek, 27. januarja t. 1. je bil glavni govornik jugoslovanski komunistični diktator Tito.
V govoru je z že znanimi frazami o-pozarjal na „nevarnost razrednega sovražnika“, ki ga danes jugoslovanski komunisti vidijo vsepovsod, tako da se je nezaupanje zaneslo tud; v partijske vrste, od najnižjih do najvišjih položajev, ter izjavil, da „bo treba v naši državi znova začeti s politiko trde roke.“ „Partijo bo treba počistiti,“ je napovedoval Tito, „razumniških elementov in nelojalnih nacionalistov“ ter „se nasloniti spet na delavstvo“, ki da je „temelj naše partije.“
Kakor je bilo napovedano, -so na kongresu, na katerem je 400 partijskih delegatov prikimavalo že vnaprej določenim sklepom in odločitvam vrhovnega partijskega vodstva, „izvolili“ osemčlanski izvršni odbor jugoslovanske KP, ka-
teremu je bilo na čelo postavljen 49 letni Jure Bilič, „eden novih elementov vrhovnega vodstva jugoslovanskega komunizma,“ kakor poročajo titovske a-gencije.
„B'oj jugoslovanske komunistične partije proti nacionalizmu in separatizmu je tako vstopil v novo fazo,“ je izjavljal novj predsednik izvršnega odbora KPJ, „ter bo obnovljen na Hrvaškem in po vseh ostalih socialističnih republikah.“
Na zasedanju so razpravljali tudi o „sanaciji gospodarstva“, toda sklepi, ki so jih sprejeli: nove devizne kontrole, varčevanje, kontrola novih tovarniških in zasebnih gradenj, začasna prepoved prodanjanja nepremičnin itd., so samo slabotne injekcije proti bolezni, na kateri hira povojno jugoslovansko gospodarstvo in ki se j j pravi: marksistično samoupravljanje, teorija, k; je nihče, tudi njen „izumitelj“ Kardelj in njegovi ne znajo spraviti v prakso, ker je pač neživljenjska.
Derrotas de la guerrilla Colombiana
Los dos principales dirigentes del grupo de guerrilla colombiana “Ejército de Liberación Popular” (E. L. P.), pro chino, fueron muertos recientemente por el Ejército, durante un enfrentamiento en Córdoba, en el norte de Colombia.
La desaparició de los dos guerrilleros, Gonzalo González (“Galo”) y Libar-do Mora “supone un golpe mortal a este movimiento subversivo”, declaró un portavoz militar.
El E. L. P. surgió en Colombia en 1967 y opera en las regiones montañosas de Antioquía y Córdoba. Su primer jefe, Julio Vasquez, fue ejecutado por sus propios camaradas.
Además del E. L. P. existen en Colombia otros dos movimientos guerrilleros: el “Ejército de Liberación Nacional” (pro castrista), en el noroeste del país, y las “Fuerzas Armadas Revolucionarias de Colombia” (F. A. R. C.), que actúan en el sudeste, apoyadas por el P. C.
Péro los grupos guerrilleros en Colombia, como en los restantes países de América latina, carecen de apoyo popular y entre el pueblb no despiertan ninguna clase de simpatías.
Porazi Kolumbijske gverile
Glavna dva voditelja kolumbijske gverilske organizacije ELP (Ljudska osvobodilna vojska) filokitajsko usmerjene, sta pred kratkim padla v Cordobi, na severu Kolumbije, v spapdu z vojaškimi oddelki.
Izguba obeh gverilcev, Gonzalo -Gonzaleza (“Gale”) in Libarda More „predstavlja smrtni udarec temu prevratnemu gibanju“, kot je izjavil vojaški poročevalec.
ELP je nastala v Kolumbiji leta 1967. Njeno operativno področje s0 gorati predeli Antioquíije in Cordobe. Njen prvi vodja je bil Julio Vázquez, ki pa so ga ubili njegov lastni tovariši.
Poleg ELP obstaja v Kolumbiji še dvoje drugih gverilskih skupin. Ti sta pro kastristična „Narodno osvobodilna vojska“ na severovzhodu in pa „Kolumbijske revolucionarne oborožene sile“, ki delujejo na jugvzhodu in katere podpira kolumbijska KP.
Nimajo pa prevratne skupine v tej državi, kakor tudi ne v drugih državah latinske Amerike, nobene ljudske zaslombe in pri narodu ne vzbujajo nikakršnih simpatij.
Kipar Gorše v leta 1972
Prodor njegove umetnosti v domovini
Ko je Kipar Gorše, ki živi izmenoma zdaj v Kortah na Koroškem kjer ima svoj Muzej zdaj v Rimu, kjer ima svoj atelje, dobil v roke letošnji Zbornik Svobodne Slovenije, je nam napisal kratko, a jedrnato: „Moram reči, da je spodbudno- mikaven in na višini.“ Nato pa odgovarja na naše vprašanje, kaj dela in kakšne načrte ima za najbližnjo bodočnost:
„Zdaj se nahajam v Tinjah na Koroškem v Domu duhovnih vaj, kjer sem pravkar izvršil zadnja svoja figurativna dela za novo kapelo, namreč Križanje, kip Matere božje, tabernakelj in križev pot. Poleg tega še nekaj starokrščanskih simbolov. V kratkem se vrnem v Rim in bom tam ostal vsaj
do srede aprila. Ker pa ste me vprašali, kaj imam letos v načrtu, vam povem, da je zdaj na vrsti moja repre-zentativno-retrospektivna razstava v Sloveniji, ki jo pripravlja vodsvo razstave v Kostanjevici na Dolenjskem, g. Lado Smrekar. V ta namen že zbirajo moja dela po Sloveniji. Odprta bo meseca maja in junija. Nato sem povabljen, da tam izdelam „orjaški cor-pus“, t.j. telo Križanega, v lesu, kar upam izvršiti meseca julija po razstavi. Toliko o mojih načrtih v prvi polovici leta, za kar ste me prosili. Sicer se bom pa ob priliki še oglasil.“
Kakor vidimo, prodira kipar Gorše v domovini s svojimi religioznimi motivi, kar je vsekakor zelo pomembno.
Iz pisma iz Slovenije
2*akaj smo črnogledi
Atentati proti Titovemu režimu
Storilci pravijo, da niso ustaši
Dva teroristična atentata, ki sta si sledila v nekaj urah: eksplozija peklenskega stroja na jugoslovanskem potniškem letalu med poletom nad češkoslovaško in eksplozija peklenskega stroja v vlaku na progi med Ljubljano in Zagrebom, so jugoslovanski komunisti takoj, ko sta se zgodila, brez preiskav, prisodili „hrvaškim terorisičnim ustašem.“
Na letalu, kj je eksplodiralo v zraku, bi se moral vračati iz Danske, kjer je bil na pogrebu danskega kralja kot jugoslovanski delegat, visoki partijski funkcionar D jemal Bijedič. Ta -se je tik pred odletom letala iz Kopenhagena odločil, da se bo odpeljal z naslednjim letalom.
Danska policija preiskuje zadevo, zlasti, ko je nekdo telefoniral v uredništvo švedskega časopisa „Kvalispos-ten“, ki izhaja v Malmoe, da je član hrvaške nacionalistične skupine, ki je izvedla atentat, da pa nima ta skupina nobene zveze z ustaši.
Atentat na vlaku pa se je zgodil blizu postaje Dobova, nekaj kilometrov pred Zagrebom, takoj onstran sloven-
sko-hrvaške meje, na hrvaškem teritoriju ter je bilo pri eksploziji v predzadnjem vagonu lažje ranjenih šest oseb.
ZAPUŠČENI KMETJE Zemlja ostaja prazna
Položaj kmetov v nekaterih predelih -Slovenije je vedno slabši. Težkočam zaradi davkov se je pridružil pobeg mladine v mest0 in nato v tujino za boljšim zaslužkom. Doma, na zemlji, so os*ali le starejši ljudje. Problem se je s časom tako zaostril, da je npr. v ormoški občini, ki je leta 1948 štela 20.212 prebivalcev, letos le še 18-496. Od teh pa jih živi zapuščenih na svojih malih kmetijah kar 547. Vsi ti imajo otroke. Nekateri v mestih, drugi v tujini. A otroci se ne za zemljo, ne za starše več ne zanimajo. Med zapuščenimi kmet-; jih je 180 ki so stari nad 70 let. Niso več za delo, hirajo, umirajo. Zemlja pa ostaja prazna, medtem ko režimska politika tira Slovence v tujino iskat boljšega kruha.
(19. januarja 1972) „-Sedaj imamo hudo zimo, do 10 stopinj pod ničlo. Pravite, da smo preveč črnogledi. Kako ne bi bili, če pa je npr. v jeseniškem bazenu 10% necerkvenih pogrebov, v okolici Opatije 5%, V Zagorju pa jih je že 1/3, torej čez 30%! Mladina se odtujuje, povsod samo bogokletje, pornografija in seksus. Lani 1971 je odpadlo v ljubljanski nadškofiji 6 duhovnikov, nekdanji aktivisti Katoliške akcije, toda člani cirilmeto-dijskega društva; duhovniki se izgubljajo v debatiranju in organiziranju, za zidavo cerkva in župnišč ni dovoljenj, gospodarsko smo vsi na tleh, staro se kritizira in obtožuje... sm0 kot brez glave... Župnije, ki so še verne in zdrave, so brez duhovnikov, ti pa v mestih letajo od seje do seje, a duše stradajo! V Sloveniji je 100.000 kroničnih pijancev, 250.000 pa navadnih. Ljudje nimajo pred seboj nobenega cilja razen denarja in uživanja. Konec — samomor. Tudi edini Kardeljev sin se je pred novim letom ubil. Kar kdo seje, to žanje... Za pogrebom je' šel tudi Tito. Bilo je več detektivov kakor pogrebcev. Kardelj ni bil nikdar bolj ponižan kot s to smrtjo... Ker ljudje nimajo več otrok, bodo čez 50 let Slo-
venci izginili. So ljudje, ki so mnenja, jih pr} takem življenju ne bo niti škoda. Ubijajo namreč prostovoljno sami sebe. In drugo: Koblar predseduje simpoziju o partizanski literaturi, Stele prejema odlikovanja od vlade, Moder piše na debelo v današnje časnike... Javoršek je izdal Hvalnico zemlji. Ljudje so planili po njej, pa je svinjarija, pijanski delirij, pokvarjenost in še kaj. Javoršek trdi v knjigi, da bi mogel iztrgati Balantiča iz rok belogardizma s tem, da b; ga pokvaril s cipami in s pijančevanjem in preklinjanjem. Iz tega sledi, kdo je bil v nasprotnem taboru. Pač pa je — kot se zdi — objektivno poročal ■ o vaših begunskih izdajah prof. Pogačnik v reviji Prostor in čas šfev. 9-10 pod Slovensko leposlovno časopisje v povojni dobi. Misijonarja Cukalo so izgnali z Vrhnike lokalni faktorji... Pod protekcijo škofa Grmiča upravlja Mohorjevo družbo marksist. .. itd. Pa se čudite, da smo črnogledi. Seveda vi od daleč gledate na nas samo v rožnati obliki, toda tu živi vse samo za danes in nima volie pogledat.; jutri v oči: iz strahu pred njim se ubija, še bi lahko pisal, pa je boljše, da molčim in da vam ne trgam iluzij... “
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 27. 1. 1972 - No. 4
SLOVENCI V
Osebne novice
Krst: V Cordobi je bil krščen Ivan Edvard Gaitan, sin Janeza in Marinke roj. Lovrin.— V nedeljo, 16. januarja so bile krščene v Slomškovem domu v Ramos Mejia Gabrijela Irena Tomazin, hčerka Jerneja in ge. Ivanke roj. Trobec, botrovala sta Franc Tomazin in ga. Francka Javoršek; Lucija Kristina Tomazin, hčerka Franca in ge. Metke Ide roj. Erjavec, botrovala sta Jernej Tomazin in ga. Ri-na V. de Zuva Bernardo; ter Marija Amalija Grabnar, hčerka Jožefta in ge. Amalije roj. Grošelj, botra sta bila Štefan Kavčič in ga. Rozka Kavčič. Krstil je g. Jože Škerbec. Iskreno čestitamo.
Družinska sreča: V družini lic. Andreja žužka in njegove žene gospe Elizabete roj. Mele je bil rojen sin Patricij. Srečnim staršem naše čestitke.
MENDOZA
G. SILVESTER ŠTIRN — 70-LETNIK
V Mendozi je slavil v krogu svoje družine sedemdesetletnico naš rojak gospod Silvester Štirn. Rodil se je 28. dec. 1901 na Reki. Poročil se je z gdč. Francko Mrak in živel v Hrašah na Gorenjskem. Njun zakon je obogatilo 9 otrok, katerih eden je v pretekli vojni padel v Rusiji, drugi pa žive v Sloveniji, USA in v Argentini.
Njegovo mladostno veselje je bilo posvečeno čebelorejstvu; temu se je že doma z vsem ognjem predal in je bil mnoga le^a podpredsednik čebelarske zadruge, ter je s svojim delom in vplivom pospeševal modernizacijo te stare slovenske dejavnosti. Pred leti je v Sloveniji ob praznovanju jubileja slovenskega čebelarstva bilo v publikacijah med zaslužnimi imenovano tudi njegovo ime.
S čebelamj ?e ukvarja tudi v Men-o-^i- Kakor so te drobne živalice vesele neutrudljive in pridne, takega najdeš tudi g. Štirna, ki te sredi dela vedno spreime s prijaznim obrazom in veselim nasmehom, štimovemu atu, ki res čuti v srcu slovensko zavednost (pomen 'lovenske besede, skupne prireditve in skupne maše s domačo pesmijo! čestitamo k rpegovemu jubileju, žele? mn srečo prj čebelarstvu ter zdravja in zadovoljstva med svojimi otroki in vnu-kil^jog ga živi!
MIRAMAR
OB SMRTI GE MARIJE MAROLT
Zopet je smrt zakosila s svojo strašno koso med Slovence v Miramaru. To pot nam je iz naše male skupnosti vzela gospo Marijo Marolt rojeno Lavrič,
;N'i besed, da bi tukaj lahko opisal kaj vse nam je pomenila Micka, tako
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires
!Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
¡	|
Ir. Tone žužek
■	■
ADVOKAT
■
■	■
*>	■
a
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
a	■
»	■
Lavalle 2331, p. 5. of. 10
T. E. 47-4852
■	■
ARGENTINI
sm0 jo vsi klicali in poznali. Ker ji ob grobu nobeden ni mogel izreči zadnji pozdrav, zato bom sedaj, ko je naša skupna žalost že malo potaložena napisal v imenu vseh Slovencev zadnji pozdrav Micki. Težko je pisati o take» stvari, posebno če nam je oseba tako cenjena. Ali žali Bog ne moremo mimo tega.
Kakor sem že omenil, Bog nam je vzel Micko v nedeljo 9. januarja zjutraj. Novica se je hitro raznesla po celem Miramaru. Ležala je na odru v Slovenskem domu. Zelo veliko ljudi jo je hodilo kropit in molit zanjo. Ob pol 6 uri popoldan je gospod Koman opravil sveto mašo ob navzočnosti trupla. Bilo je tudi dosti rojakov iz Buenos Airesa ki so tukaj na počitnicah.
Zelo žalostno je bilo vse. čakali smo da pridejo iz Bs. As. otroci. Bili so namreč na porokj sina Andreja, ki se je poročil v Bs. As. Žalost je bila ne-' popisna. Nimam besed, da bi jih vrgel na papir. Mati, ki si je iz vsega srca želela, da bo svojega prvega isina peljala pred oltar je ležala vsa tiha in majhna na mrtvaškem odru. Sin je lahko prišel samo še na njen pogreb, tako je božja volja. Vso noč smo culi ob njej in "v ponedeljek ob 11. uri je bil pogreb.
Vse je bilo tiho in slavno, ali srca so se nam trgala ob misli, da je to zadnjič, ko vidimo Micko. Spremljali smo jo na pokopališče, kjer je gospod Komanopravil pogrebne molitve. Grob je bil pokrit s svežim cvetjem, katerega skoraj nismo videli zaradj solz ki so nam zalivale oči.
Napišem samo še to, da Micka ne bo pozabljena nikoli v naši skupnosti. Hvala Ti Micka za vse, kar si naredila za našo skupnost. Ne najdem zadosti besed, da bi Ti jih lahko izrekel v slovo. Bog Ti daj večni pokoj in plačilo v nebesih. V imenu vseh Slovencev izrekam globoko sožalje možu Lojzetu, sinovom, materi in sestri, kakor tudi1 ostalemu sorodstvu.	T. L.
OBVESTILA
NEDELJA, 30. januarja 1972:
Družabna prireditev „Duh. življenja na Pristavi.
NEDELJA, 13. februarja:
V	Slovenskem domu v Carapacha-
yu pustna zabava.
TOREK, 15. februarja:
V	Slomškovem domu od 20 do 24
pustna veselica. Sodeluje orkester Planika.
NEDELJA, 12. marca:
Tradicionalna tombola v Slomškovem domu.
„Moram reči, da je Zbornik vzpodbudno mikaven in na višini.“ Tako nam piše; takoj po prejemu te izredne knjige, akademski slikiar in kipar France Gorše- Tudi drugi rojaki nam takoj, ko dobijo Zbornik sporočijo svoje priznanje. Je pa knjiga tudi Vredna občudovanja po svoje pestri opremi in bogati vsebini.
TUDI VAM JE ZBORNIK
SVOBODNE SLOVENIJE 1970
še vedno na razpolago: v Buenos Airesu: v Slovenski hiši, vseh slovenskih domovih in v pisarni Simona Rajerja, Tucuman 1561, 7. nadstropje, pisarna št. 49; v Mendozi pri Rudolfu Hirscheggerju; in v Bari-ločah pri dr. Vojku Arku. Cena: 2.800 pesov. Po pošti: 3.000 pesov.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Dekliška kolonija se vrne iz Cordobe 29. januarja ob 21.30 z vlakom „El Serrano“ na postajo Mitre v Retiru.
Pisarna in knjižnica ZS bo odprta od 24. jan. do vključno 4. februarja vsak dan razen ob torkih od 18—20 ure.
Slovenska radijska oddaja je vsako soboto ob 17.34 na radio Antártida.
Dijaki in dijakinje, izrabite počitnice za slovensko branje! Knjižnica ZS
vam je na razpolago vsak dan od 18. do 20.
|POČITNIŠKI DNEVI ZA MLADINO
DO 15. TETA STAROSTI Naš dom San Justo: vsako sredo od 8. do 12. ure.
Slomškov dom: vsak torek od 8. do
12.30	ure.
Slovenska pristava: vsako sredo od
8.	do 12. ure.
UNIV. PROF.
DR. JUAN HLADNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Družabna prireditev revije „Ouimo življenje”
¥ NEDELJ©, 3®. JANUARJA, NA PRISTAVI
© ob 11.30 sv. maša za žive in rajne dobrotnike revije • ob 12.30 kosilo O ob 16 velik srečolov z okrog 500 lepimi dobitki; nagradno žrebanje, kj ga bodo deležni vsi tisti, ki bodo do žrebanja poravnali naročnino; žrebanje za otroke; igre, ves čas pa prijetno razvedrilo ter
solidna postrežba.
Z udeležbo bomo moralno in gmotno podprli naš verski tisk, ki je najmočnejša vez med
nami.
PRED 11. ZIMSKO OUIMPIADO
Ves smučarski svet se že dalj časa pripravlja na velike zimske olimpijske igre, kj se bodo te dni začele na Japonskem. Da mlajše bralce seznanimo s zimskim športom in njegovimi panogami, smo pripravili članek s kratkim pregledom zimskih disciplin in zgodovino zimskega športnega udejstvovanja. — Uredništvo.
Med 3. in 13. februarjem bodo na Japonskem v Sapporo 11. zimske olimpijske igre. Japonci so se na te igre pričeli pripravljati z urejanjem tekmovalnih prog in igrišč takoj po koncu zadnjih iger v francoskem Grenoblu. Zimska olimpiada bo prvič letos na Japonskem in prvič tudi v Aziji; sicer je bila Japonska izbrana za prireditelja iger za leto 1940, toda druga svetovna vojna je izvedbo preprečila.
Nekoliko zgodovine
Prva zimska olimpiada je bila leta 1924 v Chamonixu, Francija. Še prej pa so bile zimske igre, sicer brez naslova olimpiada, leta 1908 v Londonu in 1920 v Amsterdamu. Na prvj zimski olimpiadi so razdelili 16 naslovov, od tega štiri v smučanju, ostale pa v drsanju. V smučanju so vsa prva me-sta zasedli Norvežani; posebno so tedaj občudovali skakalca Thamsa, ki je skočil 49 metrov. Na tej olimpiadi je tekmovalo 239 tekmovalcev iz 16 držav.
Tej prvi olimpiadi so nato sledile
do druge svetovne vojne zimske igre vsako četrto leto: Leta 1928 je bila olimpiada v St. Moritzu v Švici, nastopilo je že 464 športnikov iz 25 držav; leta 1932 je bil prireditelj kraj Lake Placid v ZDA. športnikov je bilo precej manj — le 277 iz 17 držav. Zadnja olimpiada pred vojno je bila v nemškem letoviščarskem kraju Garmischu le a 1936, nastopajočih je bilo že 680 iz 21 držav. To pot so tudi uvrstili v tekmovanje alpske discipline v smuku in slalomu.
Po drug; svetovni vojni so bile zimske olimpijske igre leta 1948 spet v S . Moritzu, kjer je nastopilo 790 športnikov iz 20 držav. Teh iger se niso udeležili zaradi vojnih posledic nekatere države, KI so prej stalno tekmovale, Nemcem in Japoncem pa niso dovolili nastopa. V Oslu je leta 1952 tekmovalo 837 tekmovalcev iz 30 držav, zla'ih medalj je bilo razdeljenih 23-Na naslednji olimpiadi v Cortina d’Am-pezzo v Italiji leta 1956 je bilo 777 udeležencev iz 32 držav, ki so se borili za 24 naslovov; na teh tekmah je v
alpskih disciplinah — uvrščen tudi veleslalom •—• pobral vse tri zlate medalje sloviti avstrijski smučar Toni Sai-ler. V Squaw Walley v ZDA je bila leta 1960 naslednja olimpiada. 800 športnikov iz 31 držav — med temi tudi naš Frenk Jerman, ki je tekmoval za Argentino, — se je borilo za 33 naslovov. V Innsbrucku je bilo leta 1964 že toliko tekmoval.ev, da so bogli časnikarji ugotoviti le približno število tekmovalcev — nad 1000, naslovov pa je bilo 33. Odlikovala se je na tem tekmovanju sovjetska tekmovalka Lidija Skobliko-va, ki je v hitrostnem drsanju zasedla kar vsa prva mesta —• v teku na 500, na 1000 m, na 1500 m in na 3000. Na 10. zimskih igrah, ki so bile 1968 v Grenoblu v Franciji, je nastopilo 1291 tekmovalcev iz 37 držav. Tedaj je uspelo Italijanu Nonesu, da je razbil domeno severnjakov v tekih. Na 30 km je ugnal tako Norvežane, Fince in Sovje'e. Francoz Killy pa je izenačil Sai-lerjev trojni uspeh v alpskih disciplinah. Jugoslavijo so tedaj — kakor običajno zastopali Slovenci, le v hokejskem moštvu sta bila dva Neslovenca. Hokejisti so se nepričakovano dobro uvrstili: v skupini B so zasedli prvo meto s tem 9. mesto v skupni razvrstitvi. V drugih disciplinah so se dobro uvrstili še: Ankeletova v slalomu (12. mesto), skakalec Zajc s 9. mestom na veliki in
Za dobro voljo
Zakonska
„Nikar ne povejte moji ženi, da ste mi posodili dva jurja.“
„Ne bom, če ne boste povedali vi moji, da sem imel pri isebi toliko denarja.“
Otroška
V šoli so pisali nalogo z naslovom „Naša družina“. Janezek je napisal:
„Našo družino sestavljajo ata, mama in jaz. Jaz sem od vseh treh najmlajši.“
*	OD DOMA
Dobra beseda dobro mesto najde. Dobra zveza še prej.
Pokvarjenemu aparatu tudi stabilizator ne pomaga. (Ob jugoekonomiji).
Vprašanje: Naše gospodarstvo je na psu, naši gospodarstveniki pa še naprej na konju. Kako je to mogoče?
Odgovor: Ne vem. Kar pa se meni čudno zdi, je to, od kod toliko konj, ko je pa tudj konjereja na psu.
ESL0VENIA LIBRI
.. ' v	' •:
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO I Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.— -— ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada z» pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
Diplomat je človek, ki dvakrat premisli, preden nič ne reče.
s
DENARNE NALOŽBE	POSOJILA
KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z. Z O. Z.
Bartolome Mitre 97	T.E. 658-6574	Rlamos Mejia
Uradne ure ob torkih, četrtkih in sobotah od 15. do 20. ure Kirata je odprta vsak dan od 9. do 21. ure, razen ob petkih
t
Vsem znancem in prijateljem tukaj in v domovini sporočamo žalostno vest, da nas je po težki in dolgotrajni bolezni v 62. letu starosti dne 12. januarja 1972 za večno zapustila draga žena, mati in stara mati, gospa
Gertruda Piber roj. Avbelj
Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku.
Posebna zahvala č. g. dr. Starcu za pogrebne obrede, č. g. Škerbcu za opravljene molitve pri odprti krsti, še posebej pa č. g. Marjanu Bečanu, ki je ves čas njene bolezni prinašal na dom sveto popotnico.
žalujoči ostali:
Družine Piber, Ertner, Iraldi Milharčič, Šter in Kovkharsky
Buenos Aires, La Plata, Bled, Trebnje, Ljubljana, Nova Gorica
♦
Sporočamo vsem znancem in prijateljem, da nas je v velikem trpljenju zapustila naša članica, gospa
Marija Marolt
Vsem nepozabljena
Slovenski dom Miramar
9. januarja 1972.


—
z 14. mestom na mali skakalnici, Jakopič ra je bil 28. v slalomu.
Kako bodo tekmovali
V Sapporo bodo tekmovali na 11 različnih krajih za 34 zlatih medalj, od tega za 17 v panogah na ledu. Sedaj poglejmo prav na kratko posamezne discipline zimskih olimpiad. Umetno drsanje je že od uvedbe iger na programu, zlate medalje so tri: za moške, za dame in za dvojico. Favoritov ni, razen med pari, kjer je menda par Bedourova - Protopopov nedosegljiv. V hitrostnem drsanju bo v Sapporo 8 prvih mest: štiri za moške in 4 za dame. Tudi te discipline so na sporedu olimpijskih iger od začetka, sprva so bilo domena Nordijcev, na zadnjih pa so prevladovali sovjetski tekmovalci. V hokeju so tekmovali že leta 1920 na zimskih igrah v Amsterdamu, vendar izven uradnega sporeda. Zmagali so Kanadčani, ki so nato ohranili naslove na olimpiadah vse do 1936, ko so nepričakovano zmagali Angleži. Po vojni so spet zmagovali Kanadčani. Leta 1956 so se pojavili sovjetski hokejisti ter zmagali, nato je 1960 zmagala ekipa ZDA, potem pa so prevzeli prvo mesto Sovjeti, ki pa so imele hude tekmece v ekipi ČSSR, v Švedih pa tudi v Fincih.
Hokej je edina zimska olimpijska moštvena športna panoga. Igra po šest igralcev na vsaki strani na ledeni ploskvi, katere mere iso od 18x50 m do 33x 76 m. Poleg tega je še nekaj rezerv, ki lahko nadomestijo kateregakoli igralca v kateremkoli trenutku. Tekma traja trikrat po 20 minut, igralci pa morajo spravitj vulkanizirano ploščico (premer 7,62 cm, debelina 2,54 cm) v nasprotni gol, ki meri 122x183 cm. V Sapporo so favoriti spet Sovjeti, presenečenja pa so možna; Čehi so jih v Grenoblu premagali s 5:4, poleg tega bodo tudi Švedi in Kanadčani trd oreh.
Nordijske discipline — teki, skoki, kombinacija tek-:skok so klasične discipline zimskih iger, poleg tega so uvedli še biatlon, tek na progi 20 km s štirikratnim streljanjem s puško na 250, 200, 150 in 100 oddaljeni cilj. Za vsako zgrešitev cilja se tekmovalcu prišteje še 2 kazenski minuti. Teki za moške so na 15,30 in 50 km, dame tečejo na progah 5 in 10 km; skačejo pa le moški, zadnja leta na srednji in veliki skakalnici. Te discipline so bile v glavnem domena Nordijcev in deloma Sovjetov. Italijan Nones je šele leta 1968 pretrgal vrsto nordijskih zmag s prvim mestom v teku na 30 km.
(Konec prihodnjič)

Goriška in
LJUBLJANA — V' ljubljanski operi so 14. januarja uprizorili v krstni predstavi Kozinov balet „Gorenjske bajke“. Bajke je izvedla baletna šola zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje.
LJUBLJANA — Na ljubljanski u-niverzi je 28- decembra promoviralo za doktorje znanost; sedem znanstvenikov: Draško Vilfan s področja preventivne medicine, Lev Milčinski iz psihiatrije, Živa Majhen iz patološke fiziologije, Boris Klun iz nevrokirurgije. Branislav Cvetko iz nevropsihiatrije, doktorja kemijskih znanosti sta postala Franc La-zzarini in Miloš Komac, Franc Ber-not pa je doktor geografskih znanosti. Na univerzi v Ljubljani je dosedaj tako doktiriralo 1257 znanstvenikov.
KRANJ — V galeriji Prešernovega muzeja so odprli razstavo o pisatelju Janezu Jalnu. Pripravili so jo ob 80-letnici pisateljevega rojstva, kj je umrl pred šestimi leti. Gradivo je zbral in uredil Črtomir Zorec ter prikazuje delo in življenje pripovednika od rojstva na Rodinah pod Stolom do smrti na Ljubnem. Pisatelj Jalen je znan po svojih povestih Trop brez zvoncev, Ovčar Marko in Bobrj ter po nekaterih dramah. Manj znano pa je. da je napisal tudi scenarij za prvi slovenski film Triglavske strmine, ki ga je posnel pred kratkim umrli Metod Badjura.
LJUBLJANA — Slovenska Matica je založila in izdala tri nove knjige. Prva je Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike; uredil ga je Fran Domanjko. Drugi dve deli pa sta za knjigo prirejeni doktorski disertaciji, prva Jožeta Sivca „Opera v stanovskem gledališču od leta 1970 do 1861“ ter druga Branka Berčiča „Mladost Ivana Tavčarja“.
VRTOJBA. — Kmetijski kombinat Vipava, ki je nastal z združitvijo novogoriške in vipavske zadruge, je zgradil med Vrtojbo in Šempetrom veliko hladilnico. Hladilnica bo mogla sprejeti kar 250 vagonov blaga. To hladilnico, ki je stala 12 milijonov dinarjev, so zgradili zaradi potrebe. Kmetijski kombinat, ki je uredil nekaj sto hektarski nasad breskev in hrušk, je doslej moral prodajati takoj trgovcem po cenah, ki so komaj krile produkcijske stroške.
LJUBLJANA. —• Rudniki so ustavili dobave premoga železnici, zaloge pa so zelo majhne. Tako so 22. dec. imeli v Novem mestu premoga za en dan, v Novi -Gorici pa za poldrugi dan.
Zavod za cene je odobril 24 novembra povišenje cen premogu za 20%. Pristavil pa je, da to povišanje velja za transportna podjetja in elektrogospodarstvo le, če to ne pogojuje povišanje tarif na železnici in v elektrogospodarstvu. Slovenske železnice ne- morejo kriti povečanje cene premogu brez zvišanih tarif. Rudniki ne dobavljajo več premoga in železnica pa je pretila z ustavitvijo prometa.
ŠMARJE PRI JELŠAH — V osmem razredu osnovne šole se je 10. januarja med prvo učno uro zrušila čfctiriiina stropa; debelo tramovje je padlo samo 30 cm stran od prvih učencev. Stavba je bila zgrajena pred 100 leti za potrebe sodstva, obnovili pa so jo predlanskim, toda nihče ni pregledal lesenih tramov. Učenci so se rešili prav na čudežen način. Ker je tramovje in omet zabarikadiralo vrata, so jih rešili skozi odprtino v stropu.
ŠENTILJ. — Čez mejni prehod v Šentilju je prišlo samo 22. decembra na božične počitnice kar 100.000 jugoslovanskih delavcev v Nemčiji. Vendar pa je letos obisk precej manjši, kot so pričakovali.
UMRLI SO
od 24. dec. do 31. de.. 1971.
LJUBLJANA: Rozi Gazvoda r. Gornik; Anton Pleško, krojač; Daki Semič, ml.; Marija Pirman r. Boštjančič; Janez Fink; Slavko Repe; Frančiška Frank, 79; Stane Šolinc; Tilka Anžur; Angela More; Hermina Tavčar; Angela Bradeška r. Šurk; Ivan Bele; Viktor Divjak, upok. železničar; Vinko Artič, upok. slaščičar; Frane Pogačar; Vladimir Vadnov; Julija Mandeljc r- Benedik, 87; Justi Namre r. Celarc; Anton Kovač, 84; Borut Kardelj, inž. arh.; Marija šeme r. Mehle; Jernej Zupanc.
RAZNI KRAJI: Miha Molan, rud. tehnik, Senovo; Anton Krmelj, Delnice; Franc Kosec, Starinov ata, 95, Mengeš; Beti Kuhar, upok. učiteljica, Polje; Janez Pečar, Kranj; Ana Podgornik, r. Zorc, 74, Kranj; Albert Kamnikar, 88, Javornik; Lucijan červenka, Koper; Ivan Štefančič, minarski mojster, Celje; Franc Zupančič, Zadvor; Stanislav Dimnik, Mengeš; Milica Ratej, -Celje; Marija Umek, Notranje Gorice; dr. Julius Murgel, primarij nekdanje bolnice v Krškem, Trbovlje; Ana Marija Miniuss; r. Černigoj, Dobravlje; Janez Nemanič, 85, Dragomlja vas; Janez Cerar, tekt. tehnik, Radovljica; Antonija Šabec r. Žele, Prestranek; Brigita Kozamernik, Dolnice; Terezija Turk r. Semenič, Klanec pri Kozini; Slavko Miklavc, Griže; Alojzija Čuk r. Mahnič, Postojna; Konrad Žaberl, Rogaška Slatina; Franc Šek, korošk; borec, Celje; Vladimir Barišič, Maribor; Jakob Hlebš, Sp. Hrušica; Ani Lajh r. Čeme, Ptuj; Lojzka Šink r. Dolenc, Škofja Loka; Ivana Krvina, 76, Dolenja vas; Štefan Varl, Kranj; Alojzija Pinni r. Kuljat, Vrtojba; Ivana Martinček r. Špunt, Kresnice.
Dvojezični napisi
Beležiti moramo razveseljivo dejstvo, da so se v zadnjem času pojavili mnogi dvojezičn; napisi na Tržaškem. Tako je devinsko-nabrežinska občina postavila povsod lepe dvojezične napise, tudi tam, kjer jih še ni bilo, kot npr. v Sesljanu in v Nabrežini. Table -so velike in napisi točni. Tudi tržaška pokrajina je v smislu sporazuma, ki so ga podpisale stranke leve sredine in Slovenska skupnost, začela postavljati prve dvojezične napise. To je sicer le začetek, saj bodo morali postaviti polagoma napise na vseh pokrajinskih cestah na Tržaškem. Moramo pa žal omeniti, da je pokrajinska uprava postavila vrsto zgrešenih napisov z imeni slovenskih vasi. Tako piše na dvojezični tabli v Gabrovcu in v Bajti' „Sgonik“ namesto Zgonik, na neki tabli pa piše kar „Brisce“. Pokrajinska uprava naj zamenja table z zgrešenimi imen; naših krajev; v bodoče pa naj postavlja tudi nekoliko večje table, da bo tako avtomobilist kot pešec lahko brez težav razbral ime kraja.
Poimenovanje gor iških višjih srednjih šol
Kot je ravnatelj dr. Mihael Rožič sporočil profesorjem, zbranim na ocenjevalni konferenci za prvo tromesečje, je državni predsednik z dekretom dne 18. oktobra 1971 odobril prošnjo profesorskega zbora o poimenovanju slovenskega učiteljišča in višje gimna-zije-liceja s slovenskim učnim jezikom
Že med zadnjim cerkvenim zborom so slovenski izseljenski duhovniki predlagali, naj bi mednarodna Biblična družba izdala slovensko sv. pismo, ki bi ga lahko uporabljali katoličani in evangeličani. Obrnili so se na mariborskega škofa dr. M. Držečnika, ki je zadnji izdal celotno sv. pismo' (1959). Škof je '‘akoj vprašal za mnenje rimsko Tajništvo za edinost kristjanov. Odgovoril mu je sam predsednik kard. Bea, da nima nič proti taki izdaji. V pogovorih med katoliškimi in evangeličanskimi strokovnjaki za sv. pismo so se sporazumeli glede opomb, kj naj bi jih v skrajšani obliki prevzeli iz takoimeno-vane „.jeruzalemske“ izdaje. Vendar pa se je takrat (1965) zataknilo glede ■tiska: Biblična družba ni hotela pristati, da bi sv. pismo 'tiskali v Slove-
Primor ska
v Gorici. Učiteljišče se bo imenovalo po Simonu Gregorčiču, gimnazija-licej pa po Primožu Trubarju.
Tako sta ti dve naši najvišji šolski ustanov; v Gorici dobili svoji imeni. Ne bosta več „otroka brez imena“, kot s'a bili doslej. Goriški Slovenci so hvaležni obema profesorskima zboroma z ravnateljem na čelu, da sta zadevo o poimenovanju obeh šol predložila v Rimu, državnim oblastem pa da so prošnjo ugodno rešile.
Tržaški oktet V Bazovici
V četrtek, na praznik Gospodovega razglašenja, je imel Tržaški oktet samostojen celovečerni nastop v bazoviški kino dvorani. Program je bil skrbno in posrečeno izbran in je občinstvu, ki je napolnilo dvorano, zelo ugajal. Ni štedilo s ploskanjem ter je po koncertu večkrat priklicalo pred zastor mlade in odlične izvajalce tujih in naših narodnih ter umetnih pesmi.
Nastop Tržaškega okteta je povsem uspel in bo gotovo koristen za nadaljnjo .rast in izpopolnjevanje tega mladega ansambla.
Pred nastopom Tržaškega okteta je ob spremstvu igralnega ansambla Kondor zapel nekaj božičnih pesmi mladinski zbor „Slomšek“ pod vodstvom prof. Eljane Zajčeve. Zborček sam smo imeli priložnost poslušati že na raznih prireditvah in domačih slovenskih večerih kakor tudi ansambel Kondor. Oba s‘alno rasteta v kvaliteti in veliko obetata pod skrbnim vodstvom glasbene šole Slomškovega doma.
niji, ker ima v Londonu svojo tiskamo in bi bili tam stroški veliko manjši.
Letos pa 'se je stvar spet premaknila. V začetku novembra je mariborskega škofa obiskal predstavnik Biblične družbe iz Beograda; sporazumela sta se v glavnih obrisih. Ob koncu novembra je bil nato v Ljubljani sestanek, kj sta se ga udeležila dva višja zastopnika Biblične družbe iz Zuricha in Miinchena. Dogovoril; so se, da bodo tiskali sv. pismo v Sloveniji in sicer na ■tako tankem papirju, da bo celotno sv. pismo v eni sami knjigi. Opombe bosta oskrbela dr. A. Aleksič in evangeličanski pastor Miselj. Knjiga bo izšla verjetno čez dobro leto dni in bo stala zelo malo: okoli 40 dinarjev, ker bo razliko krila Biblična družba.
Vsak teden ena
STARKA ZA VASJO Srečko Kosovel
Lačni otroci ležijo na senu, burja vihra, skozi lino pod nizkim, sivim čelom hiše — noč je pokrila ravnino.
Mali sanja: droben krompirček, ne eden — polna skleda.
Tiho stopa za temno vasjo raztrgana sivka Beda.
Drugi sanja: krompirček v oblici mrzle ročice ogreje.
Tiho stopa za hišami in se ledeno zasmeje.
Tretji, četrti in peti in vsi — tisoč in več — jaz ne morem spati. Ničesar nimam in vendar mislim: vse, o vse bi vam moral dati!
Pred dvajsetimi leti
v “Svelim!ni Sloveniji”
24.	januarja 1952 — Št. 4 Škof Gregorij Rožman
POZDRAV SLOVENCEM V ARG.
Nas v tujini bi morala skupna u:oda še mnogo bolj povezati med seboj kot smo bili povezani v domovini. Kamor koli pa pridem med rojake, tožijo nekateri, da je premalo edinosti med nami, da se delimo v struje in se razhajamo v razne smeri, da ni dovolj enotnosti v načrtih in metodah, s 'tem pa slabimo itak dovolj šibke svoje sile. Ne bi bilo nič izrednega, ako bi se needinost, k; je je že doma bilo dovolj med nami, v begunstvu še povečala- Needinost je simptomatičen pojav v vsaki emigraciji, v politični, še bolj pa v gospodarski. Ne zdi se mi preveč Legana trditev, da je slovenska emigracija še najmanj razklana, mnoge druge narodnosti še bolj trpijo na bolezni needinosti.
Pa to spoznanje nas ne izgovarja krivde... Opozoriti pa hočem na en vzrok, ki ga moremo popolnoma odstraniti, če hočemo, da bi medsebojne odnose bistveno zboljšali in možnost skupnega delovanja in trpljenja za isti cilj povečali. Ta vzrok je: pomanjkanje osebnega spoštovanja... Vsi naši medsebojni odnosi naj stoje na spoštovanju osebnosti, potem upam, da nas bodo različna gledanja, različna mnenja, različni značaji ločili sicer v skupine, a ne več v sovražne skupine, ker bo spoštovanje, ki stoj; nad vse, vezalo vse skupine v družbo in je ne več razbijalo v drobce.
Ekumenska i zdaj ti sv. pisma
Slovenska izdajja za katoličane in evangeličane
NAŠA MLADINA \ LETU 1971
Nekaj svetlih točk
Mnogokrat se v zadnjih časih lahko sliši pritoževanje, češ, da naša mladina ni več tako delavna kakor včasih, da njeno organizacijsko življenje nima nekdanjega bogastva, sploh, da smisel za skupnost pri mlajših upada. Res je, da so v mladinskem delovanju marsikatere pomanjkljivosti, a to ni odločilen znak ne za sedanjost, še manj za bodočnost. Sploh pa, če pregledamo delovanje mladinskih organizacij skozi leto, bomo morali priznati, da je, kljub napakam, mnogo svetlih točk, ki budijo upanje za bodočnost.
Pri tem se moramo zavedati položaj naše mladine. Pregledati moramo današnje posebne okolnosti in pa njene težnje. Način dela, ki je bil odličen v začetkih naše skupnosti, je danes že preživet. Pojavljajo se zahteve po novih metodah, drugačnih oblikah. Tega se morajo 'tisti, ki z mladino delajo, dobro zavedati. Iskati novih poti, po katerih bo večno mlado navdušenje našlo najprimernejši izhod za svoje težnje.
Kakor so se mladinske organizacije preuredile v zvezo odsekov, da v vsakem okraju delujejo odseki in krožki, tako b; sedaj bilo treba najti dela. da se precej zastalo delo po okrajih poživi in poveže z ostalimi v močno enoto, ki bo sodelovala v veselje vsem, zlasti pa mladini sami.
Debate in večeri
Pa poglejmo delo zveze v preteklem letu. Najprej naj omenimo, da so bile za našo mladino že meseca marca du-
hovne obnove. Razdeljeni v štiri skupine so se jih fantje in dekleta številno udeležil; pod vodstvom g. Francija Urbanija.
Po veliki noči pa je naše dušno pastirstvo organiziralo za fante in dekleta večere o mladinskih problemih. Kratko predavanje in nato razgovor, to je bil način teh večerov, ki so privabili presenetljivo število mladih. O temi „Priprava na zakon“ so v petih večerih govorili: dr. Mirk0 Gogala, dr. p. Alojzij Kukoviča, Marijan Loboda, g. Jože škerbec in g. Franc Urbanija.
Uspeh teh prvih večerov je znatno pripomogel, da so organizatorji pripravili po 9. juliju nov ciklus debatnih sestankov. Na teh so predavali in vodili razgovore: Dr. Mirko Gogala (Komunizem v Argentini), p. Alojzij Kukoviča (O mamilih), Pavle Rant (TV v Argentini), Rudolf Smersu (Komunizem v nastanku in v razvoju) in prof. Tine Vivod (Nekaj novega o športu).
Ti večer; so bili organizirani po raznih krajih in sicer v Castelarju, San Justu, Ramos Mejia, 'San Martinu in Slovenski vasi, ter še v Berazatfguiju ter Adrogueju. Udeležba povsod je bila izredno lepa in s0 bili tudi fantje in dekleta nad njimi navdušeni in so tudi radi posegali v razgovor.
Zvezni sestanki
Druga važna točka mladinskega delovanja so vsakomesečni sestanki. Na prvo nedeljo v mesecu se fantje in dekleta zberejo pri mladinski sv. maš; v slovenski kapeli, nakar imajo svoj se-
stanek. Letošnj; predavatelji in snov njihovih govorov so bili sledeči: Božo Stariha (O vtisih s potovanja po Evropi in Ameriki), p. Alojzij Kukoviča (Mamila, droge...), g. Jože škerbec (O trenjem ‘svetu), Miloš Stare (O dogodkih pred 26 leti), g. Franc Urbanija (Odnos mladega človeka do vere), Pavle 'Rant (O današnjih srečanjih z mla-d:no), Joža Omahna in Rudi Bras (razgovor o pevsko-glasbenem festivalu), Miloš Stare (29. oktober in slovenska mladina), ter dr. Franček Prijatelj (Evropa danes in njena mladina).
Mladinski sestanki so bili tudi po okrajih, vendar je tu ponekod bilo delovanje precej razvito, drugod pa manj, ali ga sploh ni bilo.
Mladinski dnevi, festival in še kaj
Po številnih okrajih je že dolga leta navada, da mladina organizira enkrat na leto svoj dan. Ta navada prodira tudi v nove odseke in krožke, in je gotovo pozitiven izraz mladinskega delovanja. 'Frerado se namreč zgodi, da kadar niso bili pripravljeni, ali morda ni bilo sodelovanja 's strani članstva, se tak mladinski praznik omeji na par nastopov, športno tekmovanje, pa ples zvečer in nič več. A slika ni povsod tako porazna.
V	preteklem letu je svoje dneve organizirala mladina iz Berazateguija, Carapachaya, Castelarja, Ramos Me-jije, San Justa, San Martina in Slovenske vasi. Seveda je bil 7. novembra na Pristavi že tradicionalni skupni mladinski dan.
V	mladinsko delovanje spada tudi pevsk0 glasbeni festival. 14. avgusta je na odru Slovenske hiše 65 fantov in
deklet iz Adrogueja, Berazateguija, Castelarja, Ramos Mejije, San Justa, San Martina in Slovenske vasi, zapelo 30 slovenskih pesmi, ob številni in navdušeni udeležbi.
Ta slika delovanja mladine ne bi bila popolna, če ne bi vsaj omenili (večje podrobnosti morda drugič), delovanje Slovenskega katoliškega akademskega društva. V njem se zbira naša študirajoča visokošolska mladina. Med važnimi deli preteklega leta je treba omeniti teološki tečaj za širšo publiko, ki ga je organiziral SKAD, in ga vodi p. Alojzij Kukoviča.
Seveda ne smemo pozabit; mendoške mladine. V oddaljeni provinci pridno delujejo, organizirajo 'svoje sestanke, nastope, in imajo tudi svoj tradicionalni mladinski dan.
Za konec naj omenimo tudi še, da precejšnjo število mladih fantov deluje v raznih panogah (šport, pisanje, odrsko nastopanje) v okviru obeh naših zavodov, to sta Škofov zavod v Adrogue in pa Baragovo misij onišče v Slovenski vasi.
Kar pa se tiče športnih dni, so bili v preteklem letu res na nizki stopnji. Moramo omenit; slabo organizacijo, razne pomanjkljivosti (pri nogometu) in pa da lahkoatletskega turnirja sploh ni bilo. Prihodnja leta mora biti priprava boljša.
To naj bi bila majhna slika delovanja mladine v letu 1971, ki, kakor je razvidno, n; bilo majhno. Vendar upamo, za dobro vseh, da bo letos izpopolnjeno in še bolj pozitivno.
Na osrednjem mladinskem dnevu, ki je bil na Pristavi 7- novembra 1971, je ponovni» vzbudila pozornost, in osvojila gledavce številna folklorna skupina s Pristave, pod vodstvom g. Anke Savelli Gaserjeve in Jureta Ahčina.