KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt	p. b. b.
LETO XXV / ŠTEVILKA 29	CELOVEC, DNE 19. JULIJA 1973	CENA 2.50 ŠILINGA
OVP „re$uje“ naše vprašanje
Kot je znano, je zvezni kancler Krei-sky k razgovoru s predstavniki obeh slovenskih centralnih organizacij povabil med drugim tudi namestnika deželnega glavarja ter predsednika koroške Ljudske stranke, H. Sacherja. Sacher se vabilu ni odzval, in sicer iz „terminskih razlogov11, kot je poudaril v pismu zveznemu kanclerju.
V dunajskem dnevniku „Die Presse" pa smo brali, da se Sacher razgovorov zaradi tega ni udeležil, ker je mnenja, da se lahko pogovarja s koroškimi Slovenci tudi v Ce-'ovcu. Končno smo zvedeli za morda pravi vzrok Sacherjeve oz. njegove strankine neprisotnosti pri instalaciji tako imenovanega ..kontaktnega komiteja":	„ln politischen
Kreisen vvurde die Einrichtung des Kontakt-komitees mit groBer Oberraschung aufge-nommen, da die iiber Vorschlag der VP ein-gesetzte Studienkommission ihre Beratun-gen noch nicht abgeschlossen hat und man der Meinung ist, daB von ihr geeignete Lo-sungsvorschlage zur Vervvirklichung der Ar-tikels 7 des Staatsvertrages erarbeitet wer-den sollten. (...) Die VP Karntens ist je-denfalls nicht bereit, derzeit der Einladung des Bundeskarizlers fiir die erste Sitzung des Kreisky-Slowenen-Kontaktkomitees am 11. September zu entsprechen."
Tako poroča „Volkszeitung“. Ne piše o nekih ..terminskih razlogih", tudi ni iz stališča Sacherjeve stranke razvidno mnenje, da zadostuje razgovor s predstavniki koroških Slovencev v Celovcu.
■	Pač pa je iz vsega tega zopet razvidno
■	dejstvo, da Ljudska stranka ni bila ni-
■	koli ter tudi ni zainteresirana nad spre-
■	jemljivo realizacijo najosnovnejših pra-
■	vic koroških Slovencev, ki jih jim zago-
■	tavlja avstrijska državna pogodba. Pri
■	tem se poslužuje metod, ki segajo od
■	natančno premišljenega taktiziranja pre-
■	ko zlorabljanja emocionalnega politič-
■	nega gledanja nahujskanih koroških
■	množic, pa tja do, kakor se vidi, • protislovnih izjav njenih vodilnih pred-
■	stavnikov.
Tako v primeru Sacherjevih terminskih težav. Eni bi k temu rekli laž, drugi pa, da je to primer vodilnega deželnega politika, ki ni zmožen zavzeti korektnega ter pametnega stališča.
Dejstvo je, da komisija, ki jo zagovarja Ljudska stranka, ni zmožna uresničiti svo-
Pod predsedstvom predsednika republike Tita je bila na Brionih 22. seja predsedstva Jugoslavije. Na tej seji je bil za podpredsednika Jugoslavije z mandatom od 1. avgusta enoglasno izvoljen član predsedstva ■z Slovenije Mitja Ribičič, namesto podpredsednika Rata Dugonjiča, člana predsedstva iz Bosne in Hercegovine kateremu 1- avgusta poteče mandat.
Mitja Ribičič se je rodil leta 1919 v Trstu, študiral je na pravni fakulteti v Ljubljani, udeleženec narodnoosvobodilne borbe od T ®41, član partije od 1941.
Opravljal je pomembne vojaške, državne 'n Politične dolžnosti. Bil je komisar Šlan-drove brigade in četrte operativne cone, jav-ni tožilec Slovenije, državni tajnik za notra-nie zadeve SRS, član izvršnega sveta SRS, tajnik okrajnega komiteja partije Slovenije v Ljubljani in član izvršnega komiteja partije Jugoslavije.
Bil je predsednik zveznega izvršnega sveta, večkrat poslanec in član vodilnih orga-
jih predstav. Tažko se je namreč uspešno posvetovati o pozitivni rešitvi vprašanja koroških Slovencev, ker (a) sodelujejo ljudje, ki nameravajo komisijo (uspešno) zlorabljati v svoje politične oz. protislovenske namene ter ker zato (b) prizadeti manjkajo. Zgodovina vsaj zadnjih petdeset let govori dovolj jasno govorico.
Tega se zaveda tudi OVP, zato njeno zavzemanje za komisijo. Sicer ne moremo o-ceniti delovanja kontaktnega komiteja, ker z delovanjem niti ni še začel. Ne vemo, ali bo kontaktni komite pomenil nov začetek ali pa zavlačevanje. Slovenci smo se odločili za sodelovanje, ker še vedno upamo, da se ob pripravljenosti pristojnih organov more in mora najti rešitev vprašanja znotraj državnih meja. Tega se zaveda tudi OVP, zato njen odklonilni odgovor na Kreisky-jevo povabilo k sodelovanju v kontaktnem komiteju.
Omenjeno stališče koroške Ljudske stranke je zastopal že deželni poslanec ter klub-
Že pred leti so začeli v deželi Furlaniji-Julijski krajini v Italiji postavljati dvojezične table. Tako dvojezično tablo je domača občinska uprava postavila na pokrajinski cesti pred vhodom v DOBERDOB, to je napravila prva na Goriškem. Kmalu nato so dvojezične table tako pred vhodom v glavno vas kot pred ostalimi zaselki in vasmi postavili v občini SAVODNJE in v ŠTEVERJANU.
Pred dnevi pa so občinski delavci pričeli postavljati dvojezične table in smerokaze na vsem področju doberdobske občine. Na državni cesti Trst—Gorica so pred Jam-Ijami postavili veliko dvojezično tablo, ki opozarja tudi na omejitev hitrosti skozi
V Jugoslavijo je zadnje čase prišlo na prijateljske obiske več visokih državnikov. Tako je bil pretekli teden na obisku madžarski partijski voditelj Janoš Kadar (glej poročilo na 2. strani), pravkar pa je zaključil dvodnevni prijateljski obisk vodja partije in predsednik državnega sveta Romunije
nov Socialistične zveze delovnega ljudstva in zveze borcev.
Sedaj je član predsedstva Jugoslavije, predsedstva partije in predsednik republiške konference SZDL Slovenije.
ski vodja Paulitsch pri zadnjem zasedanju koroškega parlamenta. Paulitsch je s tem v zvezi tudi napadel slovensko časopisje ter se bal, da bi potom slovenskih publicističnih organov tako onstran kot tostran meje Jahko dobili v inozemstvu napačno sliko o Koroški". Končno je zaklical: „Svoboda tiska pozna svoje meje!"
■	Kaj neki je hotel s tem reči? Da naši
■	žurnalisti ter politični predstavniki ne
■	pišejo v smislu svobode tiska? Pavli-
■	tscheva izjava nas vsekakor skrbi. Nič
■	manj kot ravnanje njegove stranke. Za-
■	to zahtevamo na tem mestu jasno, ra-
■	zumljivo pojasnilo glede njegove citi-
■	rane izjave. Sicer bi bili prisiljeni dvo-
■	miti o zatrjevanju predstavnikov druge
■	največje avstrijske stranke, da se za-
■	vzema za osnovne človekove pravice.
■	O pripravljenosti za resnično in široko-
■	grudno rešitev vprašanja koroških Slo-
■	vencev nam je namreč dala koroška
■	VP dvomiti več kot dovolj.
Jamlje, na isti državni cesti v Dolu pa so postavili smerokaze, ki kažejo pot v razne zaselke vzdolž državne ceste. Druge table in smerokaze bodo postavili v prihodnjih dneh.
■	In pri nas? Pri nas pa ostaja vse pri
■	starem, ker zakrknjeni nemški naciona-
■	listi trdno vztrajajo pri svojih namerah
■	in zahtevah po ugotavljanju manjšine:
■	„Na slovenskem Koroškem nobenih
■	dvojezičnih tabel, pa četudi bi bilo tre-
■	ba pri tem uporabiti silo.“ Le-te so se
■	poslužili že lanske jeseni, in če ne bi
■	šlo drugače pa celo s fizičnim obraču-
■	navanjem.
Ceausescu. Romunskega državnika je povabil predsednik Tito. Pogovori med obema poglavarjema, ki so bili na Brionih, so se uspešno zaključili.
V razgovorih, ki so potekali v prijateljskem ozračju, prisrčnosti in medsebojnem razumevanju, so izmenjali misli o nadaljnjem napredku prijateljskih odnosov med obema državama, o aktualnih mednarodnih vprašanjih in informacije o razvoju Romunije in Jugoslavije. Ugotovljen je bil uspešni razvoj vsestranskega sodelovanja in poudarjena možnost in obojestranska želja po nadaljnji razširitvi jugoslovansko-romun-skega sodelovanja posebno v gospodarstvu, na področju znanosti, tehnologije, kulture,
prosvete, malega obmejnega prometa in informacij.
Tito in Ceausescu sta pozitivno ocenila proces popuščanja mednarodne napetosti in napore, da se sporna vprašanja rešijo s pogajanji ter poudarila zmerom večjo vlogo, ki jo pri tem imajo sile miru in napredka. Oba državna poglavarja sta izrazila zadovoljstvo zaradi nadaljevanja procesa popuščanja napetosti v Evropi in pozdravila rezultate prvega kroga konference o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih kot pozitiven korak, da se v Evropi ustvarijo novi in trdni odnosi, spoštovanja nacionalne neodvisnosti, suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve.
Tito in Ceausescu menita, da pozitiven razvoj v Evropi, lahko da trajne rezultate samo, če se zagotovi enakopravna udeležba in spoštovanje interesov vseh evropskih držav na Sredozemlju, če se dokončno o-pusti uporaba sile in nevmešavanja v notranje zadeve ter premosti blokovska razdeljenost.
Predsednika sta izrazila tudi zaskrbljenost zaradi ostankov kolonializma, diskriminacije, politike rasnega razlikovanja in pritiska, in se odločno zavzemata za nujno rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Koroške mlekarne blokirane
Koroški kmetje so pod vodstvom Splošne kmečke zveze (Der Allgemeine Bauern-verband — FPO) te dni uvedli blokado mleka za prebivalstvo in gospodarske organizacije. Tako skušajo prisiliti vlado, da bi znižala takso za mlečni sklad za 5 grošev. Vlada je namreč 1. marca letos zvišala takso za 15 grošev pri litru. Kmetje zahtevajo od vlade preklic te odločitve.
Kmetje so s traktorji zaprli pot do zbiralnih postaj koroških mlekarn, da bi tako preprečili oddajanje mleka. Škodo trpi seveda prebivalstvo in turisti. Na drugi strani pa so segli koroški trgovci po samoobrambi: sveže mleko bomo dobivali s Štajerske.
Zaradi tega je trenutna situacija precej zapletena, ker sta se Kmečka zveza (OVP) in Trgovinska zbornica izrekli proti akciji Splošne kmečke zveze. (Tako stanje je bilo še v sredo.)
Predsednik (ampora prepustil mesto Peronu
Argentina bo ponovno volila v teku 40 dni.
Buenos Aires, julija. — Argentinski predsednik Campora, ki je bil izvoljen 11. marca letos, in ki je prevzel državniške posle 26. maja, je v petek podal ostavko. V parlamentu je Campora izjavil, da se je odločil za ta korak, iz »notranjega prepričanja11, češ da mandat, ki mu ga je zaupalo ljudstvo, v resnici pripada generalu Peronu. On sam je bil le Peronov namestnik. Sedaj bi rad mandat ljudstva izročil v tiste roke, v katere pravzaprav spada.
Campora je vodil svoj volilni boj pod geslom: »Campora v vlado — Peron na oblast.11 Argentinska ustava predvideva v tem primeru, da prevzame predsedstvo predsednik poslanske zbornice, ki bo v teku štiridesetih dni razpisal nove volitve. Iz pe-ronističnih krogov so v petek objavili, da je Camporov protikandidat radikalni demokrat Balbin že pristal na volivno zvezo s Peronom, in bo kandidiral za podpredsednika.
Campora je pred kratkim zašel v težave, ko je nastal razkol med peronisti. Svet je namreč pričakoval, da bo z nastopom civilne vlade zavladal v Argentini red in mir, kar pa se ni zgodilo.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na
Večer slovenske pesmi in folklore
ki bo v nedeljo, 22. julija 1973, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ločah
Nastopajo:
Moški zbor SPD »KOČNA" iz Sveč —vodi: dr. Anton Feinig Folklorna skupina KPD »PLANINA" izšel — vodi: Ivan Matko in ansambel bogoslovcev »SET UP" —vodi Anton O petni k
Rojaki in turisti prisrčno vabljeni!
N. Ribičič podpredsednik jugoslovanske vlade
Dvojezične table - ne na Koroškem ampak na Goriškem
Poglobljene romunsko-jugoslovanske vezi
Doživetje na Djekšah
Razgreti hajmatdinstovci so pokazali kai znalo
V „Delu“ (15. julija 1973), je Matjaž Kmecl opisal doživetje udeležencev seminarja slovenskega jezika v Ljubljani, ki so napravili izlet na Koroško in si ogledali več slovenskih koroških krajev. Seminaristi so na tej poti obiskali tudi Djekše in se tam soočili s koroško stvarnostjo in „toleranco“. (Opč ured.)
■	Preteklo nedeljo so šli na Djekše ude-
■	leženci letošnjega ljubljanskega semi-
■	narja za slovenski jezik, literaturo in
■	kulturo za tuje slaviste: okrog sto uni-
■	verzitetnih in drugih profesorjev ter
■	študentov z vsega sveta. Del letošnje
■	slovenske poletne šole je bil namreč B namenjen informiranju tovrstne med-B narodne javnosti o vprašanjih obstaja-B nja ter delovanja slovenske manjšine B na severnem delu slovenskega kultur-B nega ozemlja.
Kakšnih ducat predavanj, nazorna razstava različnih sociogeografskih kart ljubljanskega geografskega instituta in končno za oprijemljivo geografsko predstavo še prejšnjo nedeljo ekskurzija tja gor. Eden izmed ciljev so bile tudi Djekše, najsevernejša vas (ali bolje: fara) s slovensko govorico. Namen je bil v tem primeru kar se da pohleven: pogledati, kakšna da je ta vas in se potem pobrati naprej. Nekaj hajmatdinstov-sko vnetih glav pa je poskrbelo, da je bil končni vtis mnogo mogočnejši, nazornejši in docela nedvoumen.
KAJ SO SLAVISTI DOŽIVELI NA DJEKŠAH
Prvi vtis je bil prijazen: ko so za cerkvijo izstopili iz svojih treh avtobusov in se ozrli sem in tja po tej prelepi vasici, jih je kar ročno nekaj mladih ljudi po hribovsko vljudno pozdravilo z „doberdan“. Ampak takoj zatem se je na vaškem tržišču že spravil nadnje z glasno govoranco malce opit nacionalistični prosvetitelj; mož je na avtobusih opazil slovenska znamenja in to mu je bilo dovolj, da je vzdignil glasen poziv za poplah. Vse po vrsti je to mednarodno druščino ozmerjal s „čuši“, ..komunisti", „svi-njami", kakšne četrt ure je v silnem zanosu dopovedoval, naj se zgubijo nazaj čez Karavanke, od koder so bili prišli, in sploh strnjeno reproduciral ves repertoar hajmatdin-stovskega ideološkega pa kajpada tudi siceršnjega slovarja. Prizor se je potem ponovil v bližnji gostilni, kjer je druga vneta glava že silila v fizično dokazovanje suverenosti glede tega, koga je na Djekšah imeti za gosta-turista in koga za nevarnega sovražnika, zoper katerega je treba povzdigniti vse moči. Moža je potem ukrotila domača gospodinja, ki je poleg nemščine odlično govorila slovensko; odločno mu je zapovedala, naj bo tiho in mož je po daljšem godrnjavem obotavljanju le ubogal (za tiste, ki greste gor: to je tista od obeh gostiln ob osrednjem vaškem prostoru, pred katero ne raste drevo, tam ne skrivajo, da so Slovenci). Vsa reč se je potem malce polegla, ne da bi se docela končala.
Prava groteskna ironija situacije je bila v tem, da se je ves čas zmerjalo „po svo-venje": Čuš je Čuša zmerjal po čuševsko s Čušem! Mogoče zaradi funkcionalnosti, da bi se Čuši med seboj razumeli: zaradi razumljivosti govornega sporočila. Še bolj najbrž zato, ker se ti ljudje sploh ne znajo kregati po nemško, to je znana stvar; in peti tudi ne. V trenutkih afekta pridere iz sicer visoko politično obvladane in prebarvane skritosti spontano na dan njihova prava, zatajevana slovenska resničnost. Kje boš v ihti izbiral in iskal besede, brskal za njimi po tujem, priučenem jeziku! Rukneš jo ven, kakor pade, pač pade! Ne moreš, za božjo voljo, sproti mukotrpno prevajati slovenskega mišljenja v nemške besede, če pa jo moraš kar se da naglo in učinkovito zasoliti nazaj! In tako je tudi ta kremeniti Hanza, ali kar je že bil, vse lepo, pošteno in iz dna srca opravil v svojem materinem jeziku: temeljito in nepolovičarsko je pljunil na samega sebe; na ameriške, nemške, češke, italijanske, švedske in kaj jaz vem kakšne profesorje in študente že ne, njih
se ta pljunek o čuševstvu pač ni mogel prijeti; se ni imel kje. Lahko pa so ga videli, tega Hanza, kako je umetelno pljuval na svoje rojake; videli so ga prekrasno (in najbrže so tudi doumeli, da iz lastnih nagibov bržkone tega ni počel.
ŽUPAN BLISKOMA IZGINE
Potem so hoteli videti lepo novo šolo in se pozanimati, kako je s slovenskim poukom v njej. Šola je občinska last in zato mora za obisk v njej privoljenje dati župan. Vaški prvi mož je nekaj takega očitno zaslutil in je v dveh minutah izginil neznano kam: z ekspeditivnostjo in ažurnostjo, ki bi lahko bila vzor sleherni administraciji. Z dovoljenjem seveda potem ni bilo nič in tudi z obiskom šole ne.
Mladi slovenski učitelj Kašelj je moral zato nekaj reči o šoli in šolarjih povedati za visokim pokopališkim obzidjem (ki je svoj-čas služilo za obrambo proti krvoločnim Turkom), toda tam si je ta čas županov sluga tako vneto ogledoval nagrobne napise, ko da bi jih že vrsto let ne bil videl in ko da bi bilo to ogledovanje najvažnejša občinska zadeva. — Je pa na pokopališču v resnici kaj videti: napisi so nemški, razen dveh, treh, starih slovenskih, očitno naknadno trdno vzidanih v obzidje, — na vrsti skromnih lesenih križev, pod katerimi ležijo svinjski gorjani, pa so samo luknjice od žebljev, s katerimi so bile bržkone svoj-čas pribite skromne spominske tablice. Nemške? Nisem prepričan.
KAJ SE JE VIDELO V OKNU SLOVENSKE HRANILNICE
Potem so šli nepovabljeni djekšanski gostje z vsega sveta do poslopja vaške slovenske posojilnice in hranilnice. Tam je bilo eno izmed oken na debelo prebarvano z zeleno oljnato barvo, izpod katere so se videli robovi rdečega plakata, spodaj pa je, varno za šipo, visel napis, ki je informiral, da so bili nenaročeni pleskarji nemški nacionalistični ekstremisti. V predvolilnem boju, je povedal slovenski odbornik Wa-rasch, so vse lepake za slovensko odbor-niško listo potrgali in ni preostalo drugega, ko da so zadnjega obesili za okensko šipo. Zdaj se ga ni dalo več sneti, pa je kak barvarsko talentiran sosed pomazal šipo: kaj pa je to takega — skočiš čez plot, gor, dol; sem tja s čopičem — in Čuš ima spet dolg nos, koroška domovina je spet za nekaj časa rešena! •— Mednarodna druščina je začela glasno razmišljati, kaj vse je šele tvegalo tistih 30 kmetov, ki so v tem vzdušju specialno pojmovane demokracije podpisali slovensko listo, da je bila sploh formalno sprejeta. Odgovor je bil malone soglasen: takorekoč vse, tudi streho nad glavo. In vendar so jo podpisali: junaštvo, ki meji na
Dne 7. in 8. julija je bila na Vrhu na Goriškem osrednja proslava kmečkih puntov, ki sta jo organizirala Slovenska prosvetna zveza in Kmečka zveza iz Gorice. Na proslavi, ki je obsegala nastop vseh pevskih zborov z Goriškega, pevskega zbora iz Vrtojbe, godbe na pihala iz Anhovega, recitacije ter nastop tržaškega partizanskega zbora, je o današnjem položaju slovenske manjšine v Italiji ter o tem, kaj pričakujejo Slovenci od novega deželnega sveta ter od nove italijanske vlade, ki so jo v teh dneh ustanovili v Rimu, govoril predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race.
V svojem govoru je najprej poudaril pomen kmečkih uporov, nato pa je govoril o diskriminacijski politiki proti Slovencem v Italiji, ki ji je treba napraviti konec. Zakaj veljajo za nemško manjšino na Južnem Tirolskem ena merila, za nas Slovence, je dejal Race, pa druga, Da, nam pravijo, toda v Bozenski pokrajini so Nemci. Vi Slovenci se z njimi ne morete primerjati.
Tako, vidite, je nadaljeval Race, odpovedo vsi principi o človeških pravicah ter o
avanturo — in ki je po drugi strani prineslo uspeh. (Odborniku VVaraschu so že med prvo občinsko sejo spustili bencin iz avtomobila.)
Potem se je med seminaristi, ki so bili povrhu od poprejšnjega zmerjanja kljub svojemu nečuševstvu le nekoliko prizadeti, spontano porodila zamisel, da bi javno potrdili ogled tega spomenika. Izbrskali so velik karton in nanj večjezično zapisali, da so reč z zanimanjem opazili, potem pa so se spodaj vsi lepo podpisali, vsak z navedbo svojega državljanstva, svojega geografskega in nacionalnega izvora. Ta karton so potem izročili prizadetim Djekšanom, naj ga obesijo zraven tistega pomazanega plakata, varno za šipo (če ne bo seveda naslednjo noč šipa razbita in ta mednarodni dokument uplenjen.)
Bilo je res vse to doživetje na Djekšah! Tako plastična, spontana ponazoritev poprejšnjega bolj ali manj akademskega informiranja, da si je boljše ne bi izmislil noben, še tako imeniten režiser. Če je poprej še kdo mislil, da gre za politično propagando, je zdaj na nekaj eksemplaričnih primerih lahko videl, kaj v resnici v teh krajih pomeni: biti čuš.
NA DJEKŠAH ŽIVE SLOVENCI
Če se je župan skril zaradi višjih ciljev občinske politike, ni bilo starega slovenskega župnika Murija blizu najbrže zaradi utrujenosti. Misliti si je mogoče, da ni šala vse življenje prenašati tako neugnane in izvirne, povrhu pa še tako neznansko ideološko utemeljene domislice, kakršnih nekaj so udeleženci ljubljanske poletne šole lahko videli že ob svojem bežnem obisku. (Križev pot je edini slovenski javni napis, vendar visi previsoko in preveč je v teh krajih slovenski, da bi se ga kdo trudil mazati z oljnato barvo; za križev pot se dandanes navsezadnje tudi nihče ne puli, naj bo pač slovenski.)
No, in potem je bila tam še kar lepa vrsta mož in žena, ki niso skrivali svojega slovenstva; ki niso čutili prav nobene potrebe po zmerjanju in dokazovanju svojega nemštva. Rekli so tudi, da v cerkvi prodajo vsaj toliko Nedelje kakor nemškega cerkvenega časopisa; in da hodi kar trideset otrok k dopolnilnemu slovenskemu pouku, za kar se je treba kajpada posebej in izrecno prijavljati in spet posebej marsikaj tvegati. Po tem in po polomljeni nemščini, s katero se smatrajo tudi najbolj hajmatdinstovsko zagrizeni vaški velmožje, po slovenskem zmerjanju in petju so potemtakem univerzitetni profesorji in študentje lahko na kraju samem sklepali, da trditev o Djekšah kot najbolj severni slovensko govoreči vasi le ni iz trte zvita.
(Nadaljevanje na 8. strani)
pravicah za vsako manjšino. Za velike veljajo ena pravila, za majhne druga. Ko je omenil novi deželni svet je Race dejal: „No-vi deželni svet je za nas Slovence pred velikim izpitom. Predvsem bi moral izglasovati zakon za zaščito naše skupnosti, ki bi ga potem predložil italijanskemu parlamentu v končno odobritev. S širšo razlago člena 3 deželnega statuta pa bi lahko že sedaj v večji meri kot doslej ukrepal v korist naše narodne skupnosti. Živeti hočemo na tej zemlji, enaki z enakimi in skupaj z vsemi nam naklonjenimi silami italijanske družbe, da se tako odstrani grožnja po naši narodni smrti," je končal.
Proslave se je udeležilo ogromno prebivalcev Goriške pa tudi tržaške pokrajine. Navzoči so bili številni predstavniki naprednih političnih strank slovenskih kulturnih in političnih organizacij ter jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž. Na Vrhu so za to priložnost odprli tri razstave: razstavo slovenske knjige, razstavo narodnoosvobodilne borbe in pa razstavo o delovanju slovenskih jamarjev.
SREČANJE TITO—KADAR
Na povabilo jugoslovanskega predsednika maršala Tita je bil pretekli teden na tridnevnem prijateljskem obisku vodja komunistične partije Madžarske Janoš Kadar s soprogo in člani spremstva.
Predsednik Tito je s soprogo in predsednico hrvaške partije Milko Planinčevo pozdravil goste na Brionih. Tito in Kadar sta se pogovarjala o dvostranskih odnosih, o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o mednarodni dejavnosti obeh vlad in partij.
O razgovorih, ki so se jih z jugoslovanske strani udeležili med drugim tajnik izvršnega sveta predsedstva partije Stane Dolanc, člana izvršnega sveta Kiro Gligorov in Jure Bilič in predsednica Zveze komunistov Hrvaške Milka Planinc, je z obeh strani izraženo polno zadovoljstvo ob razvoju odnosov med obema državama in paritjama.
Konzularni sporazum _med ZDA in Češkoslovaško
Ameriški zunanji minister Rogers in češkoslovaški zunanji minister C h n o u -pek sta podpisala v Pragi prvi konzularni sporazum med obema državama.
Rogers, ki je prispel v Prago na kratek uradni obisk, je izjavil, da predstavlja sporazum enega temeljnih kamnov v novih odnosih, ki jih ustvarjajo med Češkoslovaško in Združenimi državami Amerike. Sporazum bo olajšal kroženje oseb ter večjo trgovsko izmenjavo. Pripomogel bo tudi k morebitnemu odprtju češkega konzulata v Chicagu in ameriškega v Bratislavi.
S svoje strani pa je Chnoupek označil konzularni sporazum, ki sta ga podpisala kot začetek normalizacije odnosov med o-bema državama. Menim, je dejal Chnoupek, da gre za preokret v medsebojnih odnosih, ki bo prispeval k njihovemu nadaljnjemu razvoju. Po podpisu sporazuma je ameriškega zunanjega ministra sprejel voditelj češkoslovaške komunistične partije Husak, ob prisotnosti predsednika Strougala. Navzoča sta bila tudi češkoslovaški veleposlanik v VVashingtonu Dušan Spačil ter ameriški veleposlanik v Pragi Albert Sherer.
Rogers je po zaključenem obisku odpotoval v VVashington. Ob zaključku obiska ameriškega državnega tajnika je češkoslovaška tiskovna agencija Četeka objavila skupno uradno sporočilo o srečanju med Rogersom in Husakom ter Strougalom, v katerem je rečeno, da so bili pogovori med češkoslovaškimi in ameriškimi državniki v prijateljskem vzdušju, v katerem so proučili razvoj ameriško-češkoslovaških odnosov v zadnjem času ter možnost njihove okrepitve spričo splošnega izboljšanja mednarodnega političnega položaja, ki je ustvaril možnost plodnega sodelovanja na vseh področjih med državami z različnimi družbenimi ureditvami. V sporočilu je nadalje rečeno, da so med pogovori izrazili željo po pozitivnem razvoju ameriško-češkoslo-vaškega sodelovanja na gospodarskem, znanstvenem, tehničnem in kulturnem področju ter po odpravi ovir, ki obstajajo v medsebojnih odnosih.
BAHAMI — NEODVISNA DRŽAVA
V torek, 10. julija so Bahamski otoki postali neodvisni. Sneli so britansko zastavo in razvili svojo z modro, zlato in črno barvo. Britanska kolonialna oblast se je tako uradno končala po več kot treh stoletjih.
Britanski princ Charles, ki je prisostvoval slavju neodvisnosti, je salutiral, ko je godba zaigrala najprej britansko himno nato pa bahamsko koračnico. Na slovesnosti so bili delegati 52 držav, med njimi Združenih držav Amerike in Kube.
Oblast je prevzel temnopolti ministrski predsednik Lynden Pindling, ki je že izjavil, da bo Bahamsko otočje obdržalo svoje gospodarske povezave, predvsem z Združenimi državami Amerike. Razpravljajo tudi o vstopu v skupno tržišče Karibskega morja, ki ga že tvorijo štiri neodvisne države, članice britanske skupnosti narodov: Jamajka, Trinidad in Tobago, Gvajana in Barbados in je tako postala 143. neodvisna država sveta.
Bahamsko otočje je odkril Krištof Kolumb, zajema 700 razkropljenih otokov in ima 168.000 prebivalcev.
Osrednja proslava kmečkih uporov na Vrhu na Goriškem v Italiji
NAŠA ODLOČITEV:
Idejna trdnost
Slovenci imajo zelo star skupnostni čut. Kot je bilo že večkrat omenjeno, so se naše srenje kot vaške skupnosti ohranile skozi vsa obdobja fevdalizma in kapitalizma prav do današnjih dni. Srenje so delovale na podlagi samozavesti in dostojanstva svojih članov. Vsakdo je opravil svoj delež za skupne potrebe.
Prastaro izročilo skupnosti je od začetka tega stoletja zaživelo v zadružništvu. Komaj bi se še našel narod, ki je zadružništvo razvil tako kot so ga Slovenci. Razvili so ga tako uspešno, da je premagalo pritisk kapitala na podeželje in s tem v zvezi obubo-žanje kmečkega stanu do take mere, da bi bil kmečki stan prisiljen pustiti svojo gospodarsko samostojnost in pasti v odvisnost industrijskemu kapitalu ter s tem v proletarsko mizerijo. Poleg razvijajoče se industrije ostaja naprej krepak kmečki stan s svojimi zvezami in združenji.
Pretresi zadnje vojne pa so slovensko skupnost težko prizadeli. Okupacija in fašizem so osiromašili njeno gospodarsko o-snovo, prizadet je bil slovenski skupnostni čut, napaden slovenski jezik, ki nas medsebojno povezuje in iz katerega prejemamo spoznanje o našem slovenskem poreklu in samobitnosti.
In vendar, ko so že vsi mislili, da so nas s surovostmi in prijaznostmi potujčili, že se dviga na vseh koncih in krajih zavest in spoznanje ter spregledanje perfidne taktike in propagande. Ne more biti drugače, to je naš slovenski značaj. V svoje razočaranje morajo sovražne sile vedno znova spoznati, da so se bile krepko zmotile, najsi je bilo v vojni ali v miru. Tisti, ki začenja zlo, ga mora končno samo poravnati, javno ali zasebno, posamično ali množično, prav nikomur ne uide zadnja ura, sicer bi bil svet brez smisla.
Zdi se, kakor da nam številni nasprotniki zavidajo zato, ker je naša slovenska osebnost veselega značaja, ker radi pojemo in smo družabnega čuta. Imamo neko množično ljudsko kulturo, ki drugim narodnostim manjka. Toda motijo se, ko mislijo, da smo sanjave duše, v dekadenci, in da nas lahko mimogrede raznarodijo. Nekoč velesile, Rimljani, Vandali, Franki, vsa sveta rimska cesarstva raznih narodnosti, so propadli. Zapustili so nam samo spomenike ali pa še teh ne. Slovenci so stopili v zgodovino in od tedaj živijo neprekinjeno na svetu, ki so ga strnjeno poselili. Dokaz, kako živ organizem je narodnost, ki preživi velesile in vojne in traja naprej.
Seveda pa ni zadosti, ako se samo zanašamo, da bomo preživeli napadalnost sovražnih sil in se zanašamo na našo naravno trdoživost. Vsaka skupnost ima dolžnost in mora popraviti škodo, ki so jo ji bili prizadejali. Kako?
V dobi moderne tehnike, znanosti, podjetništva in diplomacije res ni nika-ka rešitev, ako gre nekdo, gnan po naravnem plemenskem gonu dostojanstva, na cesto in si tam pusti razbiti nos. Potem pa se trka na svoje junaštvo. Taka »junaštva11 ne prinesejo nič. Pravo junaštvo je v delu, požrtvovalnem delovanju, obveščanju, udejstvovanju, ustvarjanju. Zato si osvojimo strokovnost, tehniko in diplomacijo.
Vsak od nas se lahko udejstvuje, nekdo bolj drugi manj, vsakdo more prispevati svoj delež. Vendar prispevati, in ga prispeva toliko, kolikor se zaveda svojega slovenskega Porekla. Zaradi tega naj vsakdo širi prepričanje, da vsakdo, kdor se čuti Slovenca, se mora tega tudi zavedati.
To v spoznanje tistim, ki še vedno mislijo, da je slovenstvo kmečka idila, katero so °ni iskreno ljubili in jo hočejo še vedno padati. Toda te idile ni več. Zato, da naše delovanje za slovensko skupnost prinese tudi svoje sadove, je treba misliti in ustvarjati sodobno družbo kot kulturno in gospodarsko skupnost. Ustvarimo danes in zanaprej 'dejno trdnost, kot so jo nekatere narodnosti, brez zaletavosti v ideologije, ki jih pod Plaščem naprednosti zanaša k nam trenut-na moda.
Ne da bi hoteli zanemarjati svet, toda Prednost imajo naša lastna življenjska vprašanja, katerim najprej posvetimo svojo pozornost:
• vsakdo od nas naj govori in širi pravil-n° podobo slovenskega jezika; z njegovim znanjem razumemo namreč vse slovanske
jezike vzhodne Evrope in se jih tudi kmalu naučimo: jugoslovanske jezike, češko, poljsko, rusko. Že danes vzamejo številne avstrijske firme takoj v službo tiste, ki znajo rusko. Zato je prijava za slovenščino v šoli res življenjska pridobitev in zasluži, da se širi o slovenskem jeziku pravilen glas;
• širiti je treba slovenski tisk, se naročati nanj, ga dati naprej, ko si ga sam prebral; res je nujno, da vsak teden izvemo, kakšne so slovenske novice, o katerih drugi listi prav ničesar ne poročajo. Prav je, da slovenski tisk, ker je naš, priporočimo tudi drugim ali jim ga celo naročimo, prijateljem in znancem, da se tudi oni začnejo zanj zanimati. Res je, koliko malo vrednega
pokupimo, nismo pa zmožni naročiti našega domačega lista.
Od naše mladine in dijaštva, od katerih vedno toliko pričakujemo, se potem tudi izkažejo. Ako je pravilno poučeno, lahko s svojim pričevanjem o slovenstvu plodovito širi zaupanje v zvestobo slovenski biti. Zato je treba imeti pravilen pojem o slovenstvu kot ustvarjalni narodnosti, ne pa privzemati negativna gledišča, kot nam jih je skuhalo tuje zgodovinopisje in narodopisje.
Naši kmečki in delavni ljudje, naše žene in dekleta naj dobijo vedno redne informacije o slovenski skupnosti, da ne bodo ostali čisto odrezani od našega obveščanja. Vsakdo, ki ve, kaj pomeni biti manipuliran, naj pridno širi pravo slovensko informacijo. Zdi se, da pogosto ne vemo, kaj imamo v resnici skupno z našim slovenskim poreklom in preveč verjamemo drugim, ki bi radi, da nas ne bi bilo več.
VERJEMIMO NAJPREJ SAMIM SEBI!
16. letno poročilo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu
■	To poročilo je izdalo ravnateljstvo za
■	šolsko leto 1972/73 v brošuri z 72 stran-
■	mi.
Iz poročila je razvidno, koliko članov je štel profesorski zbor, namreč 29 poleg ravnatelja, in katere predmete so poučevali profesorji v posameznih razredih; tudi koliko ur na teden. Učnih predmetov je bilo na gimnaziji 17.
Vseh učencev in učenk je bilo 424, točno 212 fantov in 212 deklet.
Zabeležena je tudi pisana, zanimiva šolska kronika v 1972/73, lep odsev tudi kulturnega in športnega udejstvovanja tako profesorskega zbora kot tudi dijaštva.
Za poročilom o obiskih šolskih nadzornikov ter o šolskih izletih sledi podroben pregled razredov z navedbo razrednikov ter u-čencev in učenk. Odličnjaki in odličnjakinje so natisnjene s krepkim tiskom. Kar vsak razred jih ima po več.
Pametno je, da so navedeni tudi naslovi slovenskih šolskih nalog v višjih razredih. Iz njih odseva kulturna šolska raven.
Tudi naslovi nemških šolskih nalog pričajo, kako resen je na gimnaziji pouk nemščine in nemškega slovstva.
Marsikoga bo zanimalo, katerim poklicem pripadajo starši naših dijakov in kje stanujejo naši dijaki: v domovih 274 dijakov, vozi se jih v mesto 129, v mestu samem pa stanuje zasebno 21 dijakov.
Združenje staršev objavlja tudi prispevke s celotno vsoto: 10.105 šilingov.
Z zanimanjem prebereš poročilo, odkod so dijaki. V preteklem šolskem letu jih je bilo 224 iz 35 občin. Zemljevidni črtež nudi podroben pregled. Nekateri kraji so vzorno zastopani, npr. Pliberk (84 dijakov), Železna Kapla (29), Škocijan (27), Dobrla vas (23), Borovlje (21), Št. Jakob (20), Sele (20), Vrba ob Vrbskem jezeru (20), Globasnica (18), Bilčovs (41), Bistrica v Rožu (18).
Iz poročila izvemo tudi, kako se je vršila letošnja matura, kateri so bili naslovi pisanih maturitetnih nalog, katere predmete
NOVA JUGOSLOVANSKA HIMNA
Januarja leta 1969 je žirija Zveze skladateljev Jugoslavije objavila rezultate razpisa za glasbo nove jugoslovanske himne. Soglasno je zmagala kompozicija, ki je bila poslana iz Skopja pod šifro „22262“. Druge nagrade niso podelili in tudi odkupov ni bilo. Avtor nagrajene skladbe je glasbeni pedagog Taki H risi k, rojen v Kruševu. Sedaj živi v Skopju. Pred kratkim je bil objavljen razpis za besedilo nove himne „sve-čane pesmi11, ki naj postane nova himna Jugoslavije.
Ko so bili objavljeni rezultati, so po Skopju zaman iskali nagrajenega avtorja. Taki H r i s i k je svojo kompozicijo poslal iz Skopja, čeprav je takrat živel v Bitoli.
O besedilu za novo jugoslovansko himno je Taki Hrisik dejal: „Sodim, da imamo v Jugoslaviji dovolj sposobnih pesnikov, ki lahko napišejo ustrezno besedilo. Tekst himne bi moral izražati enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in narodnosti in njihovo stremljenje za svobodo, humanizem in internacionalistično sodelovanje med narodi.11
so si izbrali kandidati in kandidatinje za ustni izpit.
Častno je za gimnazijo, da so se vsi kandidati z izjemo enega pri maturi izkazali in da je kar 9 abiturientov odličnjakov.
Letno poročilo navaja tudi učbenike, ki jih uporablja Slovenska gimnazija.
Lep, prisrčen je doprinos prof. F. Inzka
0	ravnatelju dr. Pavlu Zablatniku za 60-let-nico. Zares, sposoben mož in prijatelj — vzgojitelj mladine na pravem mestu!
Naslednje strani poročila so posvečene šolski akademiji v maju, ki je bila koristna registracija velikega poleta.
O možnosti nadaljnjega izobraževanja za naše maturante je prispeval svoje misli in predloge dr. Stanko Čegovnik.
Prvi nagrajenec (med Avstrijci) na olim-piadi ruskega jezika v Moskvi Toni Schel-
1	a n d e r je opisal, kako se je na tekmovanju zbralo 75 učencev s štirih celin sveta.
Poročilo objavlja tudi črtico prof. Janka Messnerja Gluha loža na Koroškem. Črtica ima simboličen pomen. Lepa primera in tudi pametna vzpodbuda za slovensko dijaštvo!
Iz poročila še izvemo o mednarodnem srečanju mladine Rdečega križa, o srečanju s slovensko gimnazijo v Mariboru, o športnih dogodkih preteklega leta. Vsekakor je Letno poročilo Zvezne gimnazije za Slovence, tudi bogato ilustrirano, vredno, da ga vzameš v roke in skrbno pregledaš! Ob zaključku lahko rečeš: Slovenska gimnazija v Celovcu je dober kvas za veliko kulturno peko!	Dr. M. T.
Slovenska poezija v Gradcu
Pred kratkim so v Gradcu priredili literarni večer, na katerem so prebrali pesmi sodobnih slovenskih pesnikov: Kocbeka, Voduška, Žužka, Minattija, Zajca, Koviča, Forstneriča, Tauferja, Vegrijeve, Krambergerja, Makarovičeve, Vogla, Fritza, Grafenauerja in Šalamuna. Pobuda za to je prišla z avstrijske strani, pesmi je v nemščino prevedel Peter K e r s c h e , literarni večer te vrste, „slovenski“, pa je bil očividno redek dogodek v graškem kulturnem krogu. Zadnji je bil v decembru leta 1970 v pripravi skupine Forum Stadtparka. Seznanjanje avstrijskega občinstva s slovensko literaturo, kakršnega bi si bilo še želeti, je tokrat pripravil zvezni referat za ljudsko izobrazbo Štajerske. Brala je dr. G. Grobe I b a u e r.
TABOR UMETNIKOV — SAMORASTNIKOV
V Trebnjem bodo letos od 9. do 18. avgusta pripravili že šesti tabor umetnikov-samo-rastnikov Jugoslavije, na katerega so povabili 18 znanih likovnikov. Zanimanje je veliko. Organizatorji pričakujejo tudi goste iz Poljske.
VRAGOLIJE TISKARSKEGA ŠKRATA
V zadnjem Tedniku (28, 12. julija 1973) smo objavili na tretji strani oceno literarne revije „mladje“ (Veliko bo zamere). Tu pa so se na žalost pripetile neljube napake. Dvakrat je zapisano v uvodu „enačica“ namesto „enačba“ (torej: enačba »kritika = hvala11 namesto: enačica »kritika = hvala11).
Namesto »ničesar ne bo pustil... postavljeno tako11 se mora seveda glasiti »ničesar ne bo pustil... postavljenega tako11.
Prav tako je v uvodu zagrešil tiskarski škrat napako, ki docela zmrcvari vsebino, jo obrne v nasprotje, v pravi nesmisel. Namesto »To pa tudi ni nesmisel kritike ne smisel tega ...” se mora glasiti »To pa tudi ni ne smisel kritike ne smisel tega ...“
Pri oceni o prispevku Jožeta Šavlija se je spet pripetila jezikovna napaka. Namesto »kako nam je predla" se mora glasiti »kaka nam je predla11.
Cenjene bralce prosimo, naj nam tega ne zamerijo.
Saj veste, vragolije ...
Darujte za tiskovni sklad!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
„Miklova Zala14 na zgodovinskih tleh
v soboto, 4. avgusta 1973, ob 20. uri v S v a t n a h nad Št. Jakobom v Rožu
V primeru slabega vremena bo predstava v soboto, 11. avgusta 1973, na istem mestu in ob istem času.
Vabi odbor
klove Zale na zgodovinskih tleh v Svat-nah.
Če se je prosvetna zveza odločila, da po dolgih letih spet pripravi Miklovo Zalo na zgodovinskih tleh v Svatnah, potem je povod bila obletnica kmečkih uporov. Ob njej se utrinja v spominu tudi tragedija Miklove Zale, ki je dolgih sedem let prebila v turški sužnosti. Koliko trpljenja je slovenski narod v svoji zgodovini prestal; koliko krvi, prelite za njegovo svobodo, je prepojilo slovensko zemljo. Koliko Miklovih Zal se ni vrnilo iz sužnosti in pregnanstva; koliko partizanskih gomil in grobov talcev kliče k zvestobi narodu in materinemu jeziku!
To zvestobo bodo koroški Slovenci izpričali, ko se bodo udeležili uprizoritve Miklove Zale na zgodovinskih tleh v soboto, 4. avgusta 1973, (v primeru slabega vremena bo prireditev v soboto, 11. avgusta) s pričetkom ob 20. uri v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu.
Hkrati pa bo to nova priložnost, da izpričamo nerazdružljivo povezanost Slovencev iz vseh predelov slovenske zemlje.
Slovenska prosvetna zveza
Slovenski narod praznuje letos 500-letnico kmečkih uporov na Slovenskem ter 400-letnico velikega hrvaško-sloven-skega upora, torej brez dvoma jubilej, ki velja enemu izmed najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. V tem razvoju so doprinesli svoj delež tudi koroški Slovenci, saj je do prvih kmečkih uporov prišlo prav na Koroškem. Zato se koroški Slovenci zavestno vključujejo v praznovanje obletnic kmečkih uporov.
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu se je odločila, da za to priložnost uprizori ljudsko igro »Miklova Zala11 in to na zgodovinskih tleh v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu. Do tega sklepa je prišla, ker smatra, da je igra »Miklova Zala11 posebno izrazita manifestacija narodne zvestobe, kajti Zala je za slehernega koroškega Slovenca in pripadnika slovenskega naroda sploh simbol, ki ga že stoletja vzpodbuja v borbi za obstoj. Zato ni čudno, da so prav uprizoritve Miklove Zale, kjerkoli in kdajkoli so se vrstile, vedno znova privabljale množice občinstva. Brez dvoma pa so pred leti privabile največ obiskovalcev uprizoritve Mi-
Romanje na Višarje
v nedeljo, 5. avgusta 1973 za velikovški okraj.
Kraj in čas odhoda:
Gorence (pri cerkvi) ob 5. uri zjutraj; Ruda (pri odcepu ceste v Grebinj) ob 5.10: št. Peter na Vašinjah (Diirnvvirth) ob 5.15; Št. Peter na Vašinjah (elektrarna — Um-spannwerk) ob 5.20; Vovbre (pri cerkvi) ob 5.30; Ošenica (pri gostilni ob cesti) ob 5.40; Velikovec — Št. Rupert (pri klo-štru) ob 5.50; Ruhstatt (avtobusna postaja) ob 6. uri.
v nedeljo, 12. avgusta 1973, za okraj Pliberk
Suha (pri cerkvi) ob 5. uri zjutraj; Žvabek (pri cerkvi) ob 5.15; Dob (ob cesti) ob 5.30; Nonča vas (ob cesti pri cerkvi) ob 5.35; Pliberk (zadruga) ob 5.40; Gonove-ca (Jamnik) ob 5.45; Šmihel (Scherzer) ob 5.50; Dobrla vas (Sienčnik) ob 6. uri.
Cena: za vožnjo in za vzpenjačo (lift): samo šil. 110.—
Na sv. Višarjah je posebna romarska maša za koroške romarje in spovedna priložnost v slovenskem in nemškem jeziku.
Prijave za romanje sprejema:
Dušnopastirski urad
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec Tel.: (0 42 22) 85 3 48
ali Dom prosvete v Tinjah 9121 Tinje/Tainach Tel.: (0 42 32) 43 6 06
do 28. julija 1973
•	Sprejemamo samo romarje, ki so se
•	prej pismeno ali telefonično prijavili
•	in katerim smo doposlali položnico
•	za vplačilo navedene vsote šil. 110.—
•	in še nadaljnje potrebne informacije.
•	Plačuje se samo s položnico (Erlag-
•	schein) in sicer pred odhodom.
Vozi: Avtopodjetje Sienčnik Romanje vodi: Jože K o p e i n i g
Srebrni jubilej župnika Kulmeža
Otroci in farani čestitajo preč. g. mestnemu župniku Alojziju K u I m e ž u ob priliki 25-letnice prve svete maše.
V nedeljo, 8. julija, ob 3. uri, popoldan pa so bili plibeški farani povabljeni v farno dvorano, kjer so otroci pod vodstvom gospodične Milke Hartmanove pripravili prisrčno, domačo slovesnost.
Ob jubilantovem vstopu v dvorano ga je občinstvo pozdravilo z veselim ploskanjem. Nato se je dvignil zastor. Slovesnost je o-tvorila Mlinarjeva Helenca z pozdravno deklamacijo:
Spev naj dvigne se v višave, naj prinese vam pozdrave in voščila srčno vdane, ki mladina tukaj zbrana vam jih tu srčno poklanja.
Naj vam farni zvon pozvanja zdaj v zahvalo za dejanja dušnopastirske vse dolžnosti.
Vi v preizkušeni modrosti ste vodili nas na poti, da bi sreča šla naproti.
Vrstile so se pesmi, dvogovori, skupinski prizori z rajanjem in simboličnimi vajami ter deklamacijami. Vmes je imel slavnostni govor svetnik kmetijske zbornice g. Mirko Kumer, bivši pliberški podžupan, ki je takole povedal:
Spoštovani gospod jubilant, cenjeni poslušalci in gratulanti, dragi otroci!
Gdč. Milka me je opozorila, da boste imeli danes 25-letnico vaše nove maše. Je dejala: „Boš pa prišev tuj in kaj povedu.“ Našo Milko spoštujem in cenim njeno kulturno delo, spoštujem pa tudi našega gospoda mestnega župnika, zato sem obečav in prišev. Skušal bom s par besedami prispevati k današnji slovesnosti. Obhajamo pravzaprav dva jubileja: Milkinega in gospodovega. Milka je doživela sedemdeset let in izdala svojo drugo pesniško zbirko „L i p o v cvet". Njeno kulturno delo so spoštljivo ocenili povsod, kjer prebivajo slovenski ljudje. Veliko je njenih pesmi uglasbenih in zapisanih tako, da se jih naučijo tudi tamkaj, kjer jih še nikoli niso čuli. Učeni glasbeniki so jim dali viže, ko jim je Milka malo v naprej na gitaro zagodla. Najlepša je menda tista: „Oj Podjuna" in pa ona o ..Šmarješkem žegnanju". Pravili so mi taki, ki so šli od doma in poslušajo med
Papeški zavod „Slovenik“
NAJVIŠJE PRIZNANJE SLOVENSKEMU NARODU V RIMU:
Cel teden od 17. pa do 24. junija so trajale slovesnosti, ko je bila hiša slovenskega zavoda v Rimu blagoslovljena in odprta delu in študiju slovenskim duhovnikom, ki se bodo na papeških visokih šolah izpopolnjevali za nadaljnje pastirsko in kulturno delo med slovenskim ljudstvom.
Slovesnosti so dosegle svoj vrhunec v sredo, 20. junija, v baziliki sv. Petra v somaševanju vseh slovenskih škofov z več sto duhovniki in v povzdignjenem govoru svetega očeta Pavla VI., ko je novo blagoslovljeni zavod razglasil za »Papeški zavod Slovenik«.
Večjega priznanja Slovenik z najvišjega cerkvenega mesta ni mogel prejeti. In prav tako tudi slovenski narod ne, kajti dejstvo, da je sv. oče zavod sam osebno razglasil, pomeni, da je o več kot tisočletnem krščanstvu in obstoju slovenskega naroda natančno poučen; da spremlja prizadevanja slovenske skupnosti za poglobljeno versko in kulturno rast s posebno simpatijo.
Kako redko je priznanje narodnih zavodov kot papeške ustanove nam povejo primeri, da številni zavodi obstajajo tudi več kot sto let, preden postanejo papeški, predno so vse občutljive zadeve na polju predpisov in diplomatskih poti urejene.
Toliko bolj nas preseneča in obenem razveseljuje, da je bilo imenovanje Slove-nika za papeško ustanovo tako hitro doseženo. S tem je dobil zavod enkraten ugled kot visokošolska narodna ustanova pri sv. sedežu na ravni drugih narodnih zavodov, francoskega, španskega, poljskega, kanadskega, ameriškega, orgrskega, nemškega, itd. Upravo zavoda je s tem prevzela sama kongregacija za vzgojo pri sv. sedežu, ki imenuje zavodovo vodstvo.
*
Blagoslovitev Slovenskega zavoda se je po svojih predstavnikih udeležil ves slovenski narod: nad 1.500 ljudi iz domovine Slovenije, zamejske Primorske in Koroške
ter zdomstva Nemčije, Anglije, Francije, Švice, Amerike in Avstralije. Doživeli smo pravo slovensko vesoljnost.
Romarske skupine je gostoljubno spremljal rektor msgr. Maksimilijan Jezernik, ko so se v zavodovi kapeli zbirale k sv. maši. Msgr. univ. prof. Janez Vodopivec je podal duhovni nagovor. Po končani maši je rektor skupine spremljal pri ogledovanju zavoda.
Na vhodu nas pozdravijo kamni vzeti iz cerkva, ki so slovenskemu narodu prinašale luč svete vere. Kamen iz stolnice v Ogleju, Solnogradu, Gorici, Kopru, Ljubljani, Mariboru, božjih poti Stare gore, Svete gore, Ptujske gore, Brezij, Slomško-vega groba, sv. Cirila v New Yorku. Sv. Križa v Bridgeportu iz ZDA, celjske opatijske cerkve in drugih slovenskih svetišč
V oltar zavodove kapele je koprski škof ob posvetitvi vzidal relikvije sv. Benedikta, sv. Tomaža Akvinskega, ter sv. Janeza Vianneya. V veži hiše visijo na steni v zaporedju slike vseh petih slovenskih škofov, naslovnega škofa iz Kopra, ljubljanskega nadškofa in njegovega pomožnega škofa ter obeh mariborskih, rednega in pomožnega. Dalje so na steni veže posnetki najbolj značilnih slovenskih cerkvenih fresk in ob vhodu čez celo steno na steklu sv. Ciril in Metod, delo znanega umetnika Staneta Kregarja. Jedilnico krasijo grbi slovenskih mest.
*
Slovesnost za vse dobrotnike in za povabljene je bila isti dan popoldne v avditoriju, dvorani blizu trga sv. Petra. Poleg slovenskih škofov so se je udeležili tudi kardinal Marella in Šeper, nadškof iz Gorice, Peter Cocolin, prejšnji goriški nadškof Andrej Pangrazio ter številni drugi.
Doživet govor je imel tržaški pisatelj Alojzij Rebula, ki je novi slovenski zavod imenoval »poslanico duha« za nove širine
Nemci slovenski radio, da jim vselej solze pridejo v oči, ko to pesem slišijo. Veste, to je le nekaj zase, materina govorica, domača pesem, domovina, čeravno, da se mnogokrat tukaj pri nas nekateri v svoji nepoučenosti tega ne zavedajo. Na tujem jim pa to bolj pride v dušo in iščejo družbo, tudi med sezonskimi delavci, da le domačo besedo slišijo in v njej govoriti morejo.
Naša Milka vse svoje življenje deluje za ohranitev in širitev naše slovenske besede in kulture. Koliko deklamacij, koliko pesmi in igric je že naučila naše otroke in našo mladino. In ne odneha, čeravno jo tarejo telesne težave. Tudi danes je vsa v svoji formi, da bi dostojno proslavila jubilej našega dušnega pastirja. Zato nam je Milka vzor delavnosti in vztrajnosti. Posnemati jo moramo in delati kar naprej, vsak po svoji moči ji moramo pomagati in poskušati doseči cilj, ki si ga je zastavila:
O dvigni se, naš duh slovenji, da zadoni res spev ognjeni, ki vse vasi nam prerodi in polmrliče obudi!
Dragi g. župnik!
25 let je te dni minilo, kar ste prvikrat darovali sv. mašo. Spominjam se še, ko je bila v „Veri in domu" naslikana vaša rodna hiša in popisana vaša življenjska pot. Hiša je bila zgrajena iz brun z malimi okni. Le toliko je bilo zidanega, kjer je bilo ognjišče in krušna peč. Zemlje je bilo pri hiši le 1.5 ha polja in travnikov in 1.5 ha gozda. Pri taki hiši je treba vedno nekaj zraven prislužiti, da se more družino preživeti. Kajža je rajža, pravi stari pregovor. Zato so morali otroci kajžarjev že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Šli so za pastirje h kmetom, ki sami niso imeli otrok. Tudi našega jubilanta so starši dali v službo, še predno je hodil v šolo. Iz Suških gor je moral v Vrhe na Bivšak h Rogaču. Od tam je hodil v Šmarjeto v šolo, kolikor je pač utegnil. Verouka ga je učil takratni pliberški kaplan g. Koglek, današnji častitljivi župnik v Škocjanu. Spoznal je, da je fantič priden in spodoben. Naučil se je ministrirati in mu stregel pri maši. Ker se je pobožno obnašal, in se tudi drugače pridno učil, je g. kaplan poskrbel, da je šel študirat. Stanoval je v Marijanišču v Celovcu in obiskoval gimnazijo. Učil se je dobro in našli so se dobrotniki, ki so skrbeli za plačilo in obleko. Ko je prišla vojska so morali dijaki iz Celovca v Št. Pavel v Labotsko dolino. Tam je naš jubilant naredil vojno maturo. Po vojni je dokončal bogoslovne študije in pred 25 leti pel novo mašo na Suhi. Vse ljudstvo je bilo tega silno veselo. Marsikdo, ki je drugače bolj trd, se je omehčal in dejal: „Temu no-vomašniku, ki je tako vztrajno zasledoval svoj cilj in danes bral sv. mašo, bom pa še
(Nadaljevanje na 5. strani)
PODGORJE — KAPELICA
Letos pri Kapelici ne bo pranganja. Na praznik sv. Ane, 26. 7., so pri Kapelici sv. maše ob 8.00, 9.00 in 9.30 uri.
V nedeljo, 22. 7., in v nedeljo, 29. 7., pri Kapelici ni sv. maše in tudi ne pranganja.
Zato pričakujemo čim več romarjev na god sv. Ane.
srca in uma. Zapeli so pevski zbori »Jakob Petelin Gallus« iz Celovca, »Rečan« iz Beneške Slovenije, od sv. Petra v Ljubljani, iz Naklega pri Kranju in iz Dornberka.
Slovenski oktet pa je imel na Papeškem glasbenem zavodu še poseben koncert za predstavnike rimske kurije, diplomatskega zbora in nekatere vidnejše osebnosti.
Zaključne slovesnosti so bile na praznik Sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Klemenu na grobu sv. Cirila.
*
Dela pri preureditvi in prenovitvi kupljene hiše za Slovenik je izkušeno vodil prorektor Jošt Martelanc. Težo, celokupne skrbi in odgovornosti za zavod ob celi vrsti delikatnih korakov nosi v prvi vrsti Maksimilijan Jezernik, rektor. Vse velikansko delo in njegov uspeh pa je brez dvoma sad molitve in požrtvovalnosti slovenskih dobrotnikov, ki nam živo izpričuje ustvarjalno silo slovenskih ljudi doma in v svetu, tisto ustvarjalo silo, ki se je ponekod odločno in premalo zavedamo.
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni vabi na
Koroški večer
v nedeljo, 22. julija 1973, ob 20,30 v gostilni pri Voglu v Št. Primožu.
Sodelujejo:
mešani pevski zbor SPD „Danica“ folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple trio „Korotan" s pevci in napovedovalec Valentin Polanšek. Vašega obiska se veseli
prireditelj
Slovenska prosvetna zveza nadalje razpisuje
folklorno kolonijo
prav tako v dneh med 19. in 25. avgustom 1973 in sicer v Preddvoru na Gorenjskem-
Folklorna kolonija je predvsem mišljena za otroke od 10 do 14 let starosti. Zaželjena je skupina otrok iz območja enega izmed krajevnih Slovenskih prosvetnih društev, v katerem bi imela možnost za nadaljnjo gojitev slovenskih narodnih plesov.
Prijave sprejemamo do 31. julija 1973 na sedežu Slovenske prosvetne zveze, ki bo interesentom dala še ostale informacije.
V naprej pa opozarjamo, da morajo otroci za obe koloniji imeti svoje potne liste.
Odbor
ŠT. JAKOB V ROŽU
Zvrhan koš novic imamo, pa nas poletno delo zadržuje. Še v maju smo dobili novo družinico: Krista VVatzko, pd. Korpnikova se je poročila z Boštjanovim Lojzejem v Dravljah. Poročna sv. maša z obredom je bila v Veliki vasi, opravil jo je župnik g. Stanko Trap s Kostanj, bivši naš kaplan. Nevesta se je odlikovala v vrstah farne mladine in je odlična pevka cerkvenega zbora. V poročnem nagovoru je g. Trap mladi par pozval, naj ostane zvest veri in domu tudi v novem stanu.
Konec junija so gostovali pri nas gradiščanski Hrvati z narodnimi plesi. O poteku njihove prireditve smo že poročali, dodali bi le še, da bi tudi Šentjakobčani lahko bili v stanu, da posvetijo svojo pažnjo častitljivi tradiciji narodnih noš, petja in ljudskih plesov in jo tako otmejo pozabe.
Drugo nedeljo v juliju pa smo pokopali Močnikovega Rudija Amruša. Postal je žrtev prometne nesreče. Na vožnji z motornim kolesom je njegov vozač zadel v nasproti prihajajoč avto, vozača in Rudija je vrglo v tuji voz, pri čemer je Rudi zadobil težke poškodbe na glavi, prsnem košu in nogah. Dva tedna je ležal v nezavesti v celovški bolnici in je končno poškodbam podlegel. Pogreba se je udeležila velika množica posebno mož in mladine, obrede so opravili ob domačem kaplanu domačina župniki Peter Sticker in kaplan Hanzej Der-sula ter sveški župnik Škorjanc. Domači pevci so se v imenu farne družine poslovili od ranjkega mežnarja-pomočnika z žalostin-ko na domu in nagrobnico na pokopališču, kaplan VVakounig pa se ga je spomnil tudi v nagovoru na grobu in v pridigi med pogrebno zadušnico. Z Močnikovo družino sočustvuje vsa okolica. Tudi naš tednik ji izreka globoko sožalje. Rajni Rudi pa naj uživa večni mir pri Očetu!
Deželni muzej za Koroško naznanja
Deželni muzej za Koroško in njegovi zunanji muzeji so odprti:
Deželni muzej za Koroško v Celovcu:
Od torka do sobote od 9. do 16. ure.
V ponedeljek je muzej odprt v primeru slabega vremena. Posebna razstava „Žive kače", je odprta do 5. avgusta.
Koroški muzej na prostem pri Gospe Sveti
Od maja do oktobra, in sicer od ponedeljka do sobote, od 9. do 18. ure.
Izkopanine na Magdalenski gori
(odcepitev pri VVillersdorfu (Gospa Sveta),
državna cesta 17):
Od maja do oktobra, od ponedeljka do sobote od 8. do 18. ure.
Muzej Teurnija
(Št. Peter in Holz pri Špitalu ob Dravi);
Od julija do septembra, od ponedeljka do sobote, od 9. do 18. uri.
Mednarodni muzični forum v Vetrinju končan
Čeprav je na začetku muzikalnega foruma izgledalo, kot da bi bil že s prvim nastopom obsojen na neuspeh, sedaj lahko trdimo, da je nudil program tudi nekaj viškov, ki so dali festivalu zanimivo in kvalitetno obliko. Ne samo to, letošnji forum je Popolnoma odgovarjal zastavljenemu geslu: »komunikacija — improvizacija".
Odveč bi bilo na dolgo in široko razlagati namen in pomen tega glasbenega festivala, ki je za nas nekaj nenavadnega. Mogoče bi bila za to podobna formulacija pravilna: srečanje mladine, ki se na zelo nekonvencionalen način bavi ne samo z glasbo, le-ta je namreč glavno komunikacijsko sredstvo, temveč tudi z raznimi vprašanji, tokrat iz gospodarstva, arhitekture in pravosodja.
A vse se vrši preprosto, neformalno; če Prideš na kakšno prireditev, potem se ne smeš čuditi, če moreš — včasih več kot Pol ure — čakati na začetek; čeprav igrajo klasično glasbo, najdeš netradicionalno oblečene obiskovalce; če si prišel na koncert Bachovih del, slišiš glasbo nekega drugega kontinenta: afriški jazz.
Kljub temu pa je zanimivo, predstaviti najvažnejše točke programu, ki so brezdvom-no tudi zadovoljevale, celo presenetile. Že uradna otvoritev je imela neko svojevrst-nost: srečali smo se s slovensko (zbor Ja-kob-Petelin Gallus, Celovec) in nemško (Ko-schatvviege, Vetrinj) ljudsko pesmijo, s klavirskim nastopom črnca Dollarja Branda in s plesno predstavo „The Creative dance theatre" iz Kopenhagna.
A že naslednja predstava znanega pianista F. Gulde je presenetila: namesto klasike je nudil poslušalcem, ki so prišli od daleč in plačali vstopnino nad sto šilingov ■— samo da bi slišali Bacha — nerazložljive variacije atonalne glasbe, ki so privedle do pravega škandala: obiskovalci so zahtevali vstopnino nazaj, časopisje pa je predstavo ocenilo z ..glasbeno šalo in direndajem". Skoraj malo domišljavi Gulda, se enostavno ni hotel držati predpisanega programa; a reakcija na njegov izpadek ga je verjetno streznila: vse svoje nadaljnje nastope, ki so prijetno presenetili in dobro uspeli, je izvedel po programu.
Tudi vera je dobila svoje mesto v okviru festivalskega programa: skupina „Dawn-breakers" je z informacijo in glasbo oznanjevala bahajsko vero iz Indije. Molitev za edinost ljudi, za spravo različnih religij in za svetovni mir, izražajo s pesmijo, glasbo in recitacijami.
Ena izmed najboljših predstav pa je bil folklorni večer, na katerem sta nastopila ansambel „La nuova compagnia di canto Popolare", ki je nudila lepo sestavljen program južno-italijanske narodne pesmi s sa-mohotno in globoko angažirano prezenta-cijo ter Georhe Zamfir in njegov Ansamble, ki so podali program narodne glasbe iz Ro-munije. Zamfir je danes najboljši igralec na Pan-fiavto (žvegla). Ansambel, ki ga vodi, je privedel do najlepšega viška 5. muzikalni
forum: nastop v slikovitih narodnih nošah je pokazal vso bogato narodno umetnost Romunije, katero označuje močna vitalnost in rahla intonacija.
Program V. glasbenega festivala v Vetrinju, ki se je odigraval pretežno na dvorišču vetrinjskega samostana, je vseboval še več zanimivih točk, pokazati smo hoteli samo nekaj res uspelih. Tudi zunanji okvir je imel nekaj zelo svojevrstnega: mednarodno
mladino kot gostje in nastopajoče, policijske akcije zaradi mamil in povezava z druž-beno-politično problematiko: Klub slovenskih študentov je informiral obiskovalce foruma o problematiki koroških Slovencev; državni sekretar E. Veselsky z Dunaja pa je razpravljal o družbeno-političnem obratu gospodarske politike. Festival je nudil vsakemu nekaj, a vendarle ne za vse. Upajmo, da bo prihodnji VI. muzični forum v Vetrinju čimbolj ustrezal besedam Friedricha Heera, ki je zapisal v uvodu festivalske brošure: „Saj gre za človeka v družbi".
H. Seher
Binkoštni shod slovenshih delavcev v Nemčiji
Slovenci v Nemčiji so tudi letos priredili „binkoštno srečanje". Zapovrstjo je bilo to že sedmo. V nedeljo, 10. junija, so prihiteli z avtomobili, vlaki in avtobusi v mestece Goppingen, ki leži 40 km južno od Stuttgarta, da proslave svoj dan.
Smisel teh shodov je namreč trojni: poglabljati versko zavest naših ljudi, ki v velikem občestvu doživljajo na teh srečanjih lepoto liturgičnega slavja kot sicer nikoli tekom leta; utrjevati narodno zavest z javno izpovedjo, da smo Slovenci narod, ki je vreden obstoja (našim delavcem kar žarijo obrazi, ko jim dekleta v narodnih nošah pripnejo slovensko zastavico); in končno ima to srečanje tudi namen gojiti pošteno družabnost. Iz prepričanja, da je vse to troje našim delavcem v Nemčiji potrebno, se slovenski duhovniki s svojimi sodelavci iz leta v leto odločajo za „binkoštno srečanje".
Geslo letošnjega srečanja so vzeli iz Prešernove Zdravljice „Bog živi ves slovenski svet!" Na tisočih vabilih, na pozdravnih balonih ter v velikih črkah moderne olimpijske dvorane Hohenstaufenhalle je to geslo izpričevalo, zakaj letos gre. Za kaj drugega kot za vsebino tako bogate Prešernove Zdravljice, ki je danes bolj aktualna kot kdaj prej. Je krik po svobodi božjih otrok, po bratstvu narodov, po življenju vsega slovenskega sveta.
Cerkveno slavje. — Cerkev Kristusa Kralja je bila do zadnjega kotička napolnjena, ko je šest slovenskih duhovnikov, ki delujejo med našimi delavci, stopilo k oltarju. V pridigi je dr. Janez Zdešar iz Munchna apeliral na zbrane božje častilce, naj bo v njih več binkoštnega duha, duha poguma, svobode, izpričanja, zvestobe in ljubezni. Kot nekdaj apostoli smo tudi mi, ki smo bili krščeni in birmani, dolžni, da izpričamo svojo vero v svojem okolju, da cenimo verske vrednote, vrednote vere, upanja in ljubezni. V nas mora biti več zagona in ponosa, da smo otroci božji, bratje Kristusovi, po katerih deluje Sv. Duh. V tem smislu so se glasile tudi prošnje pred darovanjem.
Slavnost v dvorani. — Velika olimpijska dvorana mesta Goppingena je bila vse popoldne in še pozno v noč priča zanosnega in veselega slovenskega življa, ki se je izražala v besedi, pesmi in zvokih slovenskih
Srebrni jubilej župnika Kulmeža
(Nadaljevanje s 5. strani) jaz nekaj dal na roke. Tak duhovnik to zasluži."
Vaša prva služba je bila v Pliberku. Kot kaplan ste se zelo trudili v cerkvi. Skrb za duše vam ni dala pokoja. Da bi lažje vršili svojo službo ste si hupili motorno kolo in tako ste mogli priti do vsake gorske družine. z vašo gorečnostjo se je posrečilo po v°jni zrahljano vernost v fari spet utrditi in Pojemanje zakramentov pomnožiti. Ljudje 30 vas radi imeli kot enega izmed svojih, tekali so vam kratko: „Naš gospod Lojzej."
Pa ne samo v cerkvi, tudi na kulturnem Področju ste razvili dejavnost. Z mladino ste Prirejali igre. Spominjam se, da ste igrali na Breznikovem skednju igro ..Slehernik" in še drugod. Dajali ste navodila tudi o gospodarstvu,
Hitro so minila leta kaplanovanja, škof je Potreboval župnike. Poklicali so vas v Po-krče. Takoj ste se znašli na težkem terenu in vse lepo in prav uredili. Posebno vam je kila pri srcu romarska cerkev Marije v Dolini.
Ko je prošt Trabesinger odšel iz Pliberka v Tinje, vas je sv. oče Pij XII. imenoval za testnega župnika v Pliberku.
Farani so se tega zelo veselili. Slovesno ste bili instalirani, nakar ste se lotili ob-navljanja duš in podružniških cerkva. Ena Za drugo je prišla na vrsto. Znali ste najti
dobra srca, ki so darovala za lepoto božjih hiš. Najprej na deželi, nazadnje pa mestno farno cerkev. Povsod je vse lepo izpadlo, da tudi inozemski strokovnjaki hvalijo lepoto obnovitve v vaši fari.
Vmes pa ste gradili še farno dvorano, da je prostora tudi za izven cerkvene prireditve in gostovanja kulturnih društev.
Vi na prižnici vernike vedno lepo vabite k zakramentom, vedno le prosite in se le malokdaj čez kaj kregate. Zato pa tudi ža-njete lepe uspehe. Posebno skrbno se brigate za bolnike in se vam nobeden trdovraten grešnik ne more ustavljati, da bi se spokoril na smrtno uro.
Zato gre o vas glas, da ste »pravi gospod". K vaši 25-letnici mašništva vam tukaj navzoči iskreno častitamo. Želimo vam, da bi vam Bog dal zdravja, da bi bili še dolgo zdravi in mogli delovati za srečo duš vseh Pliberških faranov.
Za vse dosedanje delo in žrtve za nas, se vam prisrčno zahvalimo:
Bog vam sveti žegenj daj in ta ljubo zdravje, končno duši sveti raj pri Materi božji vzglavje!
Med programom je spregovoril tudi slavljenec in povedal nekaj veselih in resnih iz svojega življenja. Nakar se je proslava končala s pesmijo: »Marija Mati ljubljena..."
melodij. V kratkem programu je nastopil moški zbor »Domači zvon" s pesmijo »Slovenec sem" in »Lepšega kraja ni“, zborček slovenske sobotne šole v Esslingenu z venčkom narodnih ter deklamator Prešernove Zdravljice. Pozdravi so veljali tako našim delavcem in delavkam, kakor tudi zastopnikom nemške Cerkve, katoliške mladine in socialnega urada (Caritasverband) škofije Rottenburg.
Velika tombola s 1200 dobitki, med njimi 2 mopeda, televizija, harmonika ter zabavni tekmovalni skeč so za ure pritegnili pozornost udeležencev.
Letos je tudi nemška televizija posvetila več pozornosti našemu slavju v Goppinge-nu. V dveh programih je pokazala množico naših delavcev tako v cerkvi kot v dvorani. Posebej je poudarila našo pesem in narodno nošo. Tudi organizatorji so o poteku srečanja napravili film, ki bo priča te izredne slovesnosti med našimi delavci v Nemčiji.
OD 10. DO 20. AVGUSTA:
Mednarodni gorenjski sejem
Kot vsako leto, že 23 let zapovrstjo, bo v Kranju meseca avgusta MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM, in sicer od 10. do 20. avgusta.
Sejem ima široko potrošni in tudi komercialni značaj, saj so na njem zastopane vse zvrsti gospodarstva od industrije in obrti do kmetijstva, trgovine, gostinstva in turizma na sploh. Ima izredno velik pomen za celo Slovenijo in ne samo za Gorenjsko, vse bolj pa je popularen tudi pri prebivalstvu obmejnih pokrajin Avstrije in Italije. Tako na njem sodeluje vedno več razstavljavcev iz teh dežel in ga obišče tudi vedno več obiskovalcev.
Že sedaj lahko ugotovimo, da bo letošnji sejem precej obsežnejši tako po razstavnih površinah, kakor tudi po pestrosti razstavljenih izdelkov in udeležbi razstavljavcev iz skoraj vseh dežel zahodne Evrope in nekaterih iz Amerike in Azije, kakor so bili preteklo leto. Tako bo postal za obiskovalce še privlačnejši, saj si bodo lahko na njem ogledali in tudi kupili prav vse, kar potrebujejo. Na razpolago bo velika izbira blaga osebne potrošnje, pohištva in opreme za gospodinjstva, oblačil in obutve, motornih vozil, raznih manjših strojev vseh vrst in še posebej kmetijskih strojev.
Kot vedno bo tudi letos v okviru sejma vsak večer zabavni program, tekom celega dne pa bo na voljo dovolj zabave na zabavnem parku in vsi obiskovalci bodo dobro postreženi na gostinskem prostoru. Sicer pa se v času sejma celo mesto Kranj spremeni v sejemsko mesto, ki je turistično izredno privlačno.
Resen položaj zaradi suše v Zahodni Afriki
■	Poročali smo že o velikanski suši, ki
■	pesti šest držav južno od Sahare, in si-
■	cer Zgornjo Volto, Mali, Mavretanijo, Ni-
■	gerijo, Senegal in Čad. Pravijo, da je
■	šest milijonov prebivalcev imenovanih
■	dežel v smrtni nevarnosti.
Po najnovejših vesteh pa se položaj izboljšuje, deloma zavoljo tega, ker je tam malo deževalo, na drugi strani pa prihaja tja pomoč industrializiranih držav in mednarodnih organizacij, ki so začele pošiljati na poziv FAO (Organizacija za prehrano in poljedelstvo pri Združenih narodih) od 11. maja. O tem je pred kratkim na tiskovni konferenci v Rimu poročal predstavnik generalnega ravnatelja FAO Raimond Scheyven, ki se je pravkar vrnil z omenjenega področja, kjer je imel vrsto stikov s tamkajšnjim ljudstvom. Prav tako se je pogovarjal s številnimi osebnostmi evropskih in ameriških industrializiranih držav in mednarodnih organizmov. Treba se bo boriti v glavnem s štirimi
vprašanji: z gospodarskim zastojem, ki ga je treba pripisati moriji živine, ki je bila glavni vir dohodkov zahodnoafriškega ljudstva, z lakoto, s težavami pri setvi, zaradi pomanjkanja semen ter z letnim deževjem, ki bi utegnilo preprečiti reden prihod pomoči.
V zahodnoafriške države je že prispela polovica od 471 tisoč ton živeža, ki so ga poslale industrializirane dežele. Prav tako je šest afriških držav že kasiralo sedem milijonov in pol dolarjev, kolikor so zračunali, da potrebujejo. Scheyven je tudi dejal, da je največja skrb sedaj kako prepeljati pomoč v notranjost države. Izrazil je prepričanje, da bodo ta problem rešili s pomočjo številnih helikopterjev in letal, ki so jih dali na razpolago Združene države Amerike, Kanada, Velika Britanija, Francija, Belgija in druge države. Ko bodo premostili sedanje neposredne težave, bodo morale zahodnoafriške države poskrbeti za ukrepe za geološko in gospodarsko obnovo dežel.
NOGOMETNI KLUB ASKO ŠMIHEL PRI PLIBERKU vabi na
Športni praznik-poletni praznik
v soboto, 4., in v nedeljo, 5. avgusta 1973, ki bo na športnem igrišču v Šmihelu pri Pliberku
PROGRAM:
Sobota, 4. avgusta:
Ob 15. uri: ŽENSKI NOGOMETNI TURNIR, pri katerem sodelujejo:
Magdalen-Beljak, Sinča vas-Klopinjsko jezero, Galicija in Šmihel. Ob 19. uri: bo ples v šotoru, pri katerem bodo igrali »Fidelen Unterlandler"
Nedelja, 5. avgusta:
Ob: 10. uri: bodo tekme mladincev
Ob 13. uri: bo TURNIR ZA POKAL, pri katerem igrajo:
SV Pliberk, ASKO Metlova, Sv. Labot in ASKO Šmihel.
Ob 19. uri: bo PLES V ŠOTORU
Zabavali vas bodo »Lustigen Unterkarntner"
Oba dneva bo imelo občinstvo priložnost sodelovati pri streljanju enajstmetrovk. Vašega obiska se veseli
Nogometni klub Šmihel
i fi č r t - lp &i' t - I fi o r t - šport - Ipsrt
Izžrebani pari v evropskih pokalih
Avstrijski prvak SW Innsbruck v 1. kolu proti CSKA Sofija (Bolgarija)
Nogometna Evropa je v sredo, 11. julija, z velikim zanimanjem opirala pogled v Ziirich (Švica), kjer so izžrebali pare prvega kola vseh treh evropskih nogometnih pokalov v sezoni 1973/74. Žrebanje se je vršilo pod predsedstvom novega predsednika UEFA Artemia Fran-chija. Žreb evropske nogometne zveze je dal tele izide:
V	pokalu državnik prvakov bo igralo 31 enajsteric, pri čemer bo branilec naslova Ajax iz Amsterdama (Nizozemska) igral šele v drugem kolu. Avstrijski državni prvak SW Innsbruck je imel pri tem žrebanju malo sreče. Izgleda, kot da je bil v sovraštvu z „boginjo sreče". Tirolci se bodo namreč soočili z bolgarskim državnim prvakom CSKA Septembersko zastavo. Prva igra bo 19. septembra v Sofiji. Čeravno so že pred žrebanjem porazdelili najtežje nasprotnike, tako da se ne bi že v prvem kolu srečali med seboj, je lanski državni prvak in finalist Juventus dobil težkega nasprotnika. Italijani iz Turina so dobili za začetek nevarno enajsterico Dinama iz Dresdna (Vzh. Nemčija). Tudi nemški državnik prvak Ba-yern Munchen je dobil prav neprijetno nalogo. Za Beckenbauerja in njegove nogometne tovariše je žreb določil švedskega prvaka Atvidaberga, pri čemer bodo prvo srečanje odigrali v munchenskem olimpijske stadionu.
V	tekmovanju evropskih nogometnih prvakov je dobilo tudi jugoslovansko moštvo Crvena zvezda neprijetnega nasprotnika, in sicer poljsko enajsterico Stal Mielec.
V	tekmovanju za pokal prvakov nastopa 32 moštev. Rapid, kot se zdi, ne bo imel težkega dela v prvem kolu; dobil je za nasprotnika dansko enajsterico Elf Randers Freja,
PRVI DVE KOLI PRVENSTVA V NACIONALNI LIGI
Na Dunaju so v četrtek, 12. julija, izžrebali pare prvih dveh kol avstrijskega nogometnega prvenstva nacionalne lige. Začetek prvenstva bo 19. avgusta. Celovška Avstrija mora v prvem kolu v Linz, kjer bo igrala z linško enajsterico VdEST. Trener Avstrije H o h e n b e r g e r je ob tej vesti dejal: „Težak začetek je določil žreb za nas." V taboru gornjih Korošcev VVSG/VSV pa so z žrebom še kar zadovoljni, kajti na domačem igrišču bodo igrali z linškim moštvom LASK, ki na tujem redko pokaže svoje igralske sposobnosti.
V drugem kolu nogometnega prvenstva nacionalne lige mora VVSG/VSV v Salzburg, kjer bo igral proti tamošnji Avstriji, medtem ko bodo sprejeli Celovčani doma dunajski Sportklub.
medtem ko ima italijanski pokalni zmagovalec AC Milan težje, ker igra prvo tekmo proti nepreračunljivemu jugoslovanskemu moštvu Dinama iz Zagreba.
V pokalu UEFA tekmuje 64 moštev. AvsL udeleženec Admira/VVacker in graško moštvo GAK sta dobila v prvem kolu različna nasprotnika, medtem ko je Admira dobila atraktivno enajsterico Inter Milan iz Italije, mora nastopiti GAK proti četrtouvrščenemu grškemu klubu Panataiki Patras.
Prvo kolo bodo odigrali 19. septembra in 3. oktobra, drugo pa 24. oktobra in 7. novembra. Četrtfinale bo 6. in 20. marca 1974, polfinale 10. in 24. aprila. Finale pokala državnih prvakov bodo igrali 15. maja, finale pokalnih prvakov 3. maja, finale pokala UEFA pa 22. (prva tekma) in 29, maja (povratna tekma).
PELE RADIJSKI KOMENTATOR
Znani brazilski nogometaš Pele bo imel vsak dan poseben nogometni komentar na svoji radijski postaji, ki jo je kupil pred kratkim v Santosu. Ta komentar bodo posneli na trak in ga bodo nato prodali tudi drugim brazilskim radijskim postajam.
•
Brazilski športni tednik „Placar“ je med prebivalci sedmih brazilskih zveznih držav izvedel anketo, koliko je koristila zadnja turneja brazilske nogometne reprezentance po Evropi. Večina anketirancev je bila mnenja, da je bila turneja koristna, saj so strokovnjaki lahko dodobra preštudirali reprezentanco pred nastopom na svetovnem prvenstvu.
BIVŠI SVETOVNI PRVAK UBIT
Bivšega svetovnega boksarskega prvaka lahke kategorije v letih 1955 in 1956, Ame-rikanca VVallacea „Buda“ Smitha, so ubili z nekaj streli iz revolverja, ko je skušal posredovati v sporu med neko žensko in moškim, ki sta se prepirala na cesti. Smith je bil star 42 let.
LAHKA ATLETIKA
NOV SVETOVNI REKORD V SKOKU V VIŠINO
Ameriški študent Dvvight Stones iz Los Angelesa (Združene države Amerike) je v sredo, 11. julija, na lahkoatletskem dvoboju med Zvezno republiko Nemčijo in Združenimi državami Amerike v Miinchnu postavil z znamko 2,30 metra nov svetovni rekord v skoku v višino. Dvvight Stones je bil na olimpiadi v Miinchnu v tej disciplini tretji. Tako je ta sijajni lahkoatlet izboljšal pred dvema letoma stari svetovni rekord v skoku v višino, svojega rojaka Pata Matzdorfa za 1 cm.
Maribor
Toliko pričakovana povratna kvalifikacijska tekma za vstop v prvo zvezno ligo med Proleterjem in Mariborom v Zrenjaninu ni prinesla Mariborčanom sreče. Mariborski nogometaši, ki so šli v zadnji boj z dvema goloma prednosti (prva tekma se je glasila 3 :1 zanje), niso znali te v nedeljo obdržati.
Lahko pa rečemo, da je morda res, kar mnogi izvedenci celo trdijo, da je zmaga ali poraz odvisna največ od vratarja. To pravilo je lahko potrdila nedeljska tekma v Zrenjaninu, ko je slab mariborski vratar odločil usodo svojega moštva, saj gresta dva gola popolnoma na njegov rovaš.
Na drugi plati pa je tudi res, da take smole mariborska enajsterice že zlepa ni imela, kot tokrat: Štiri stoodstotne priložnosti, za dosego zadetka so splavale po vodi.
Mislim, da sta bili tokrat vlogi popolnoma zamenjani: pred štirinajstimi dnevi je bila mariborska enajsterica tista, ki je dirigirala tok tekme, v nedeljo pa je Proter nadigral Mariborčane. Če upoštevamo še dej-
STURM GRADEC OSTANE V LIGI —
17 KLUBOV V NACIONALNI LIGI
Zvezno predsedstvo Avstrijske nogometne zveze je v četrtek, 12. julija, na izredni seji na Dunaju sklenilo, da bo vključilo v nogometni sezoni 1973/74 v nacionalno ligo izpadlo moštvo Sturm iz Gradca; s tem se bo število klubov v nacionalni ligi povišalo na 17.
Svoj sklep Avstrijska nogometna zveza utemeljuje, da so bili Gradčani najbolj oškodovani zaradi živinske bolezni parkljevke in slinavke, zaradi katere so morali termine tekem večkrat prestavljati .
ni uspel
stvo, da mariborski igralec pred štirinajstimi dnevi ni znal realizirati enajstmetrovke, potem bi se rezultat glasil 4 :4 in bogve, če ne bi Maribor ravno z enajstmetrovko spet uspel. Tako pa je Maribor moral precej lahkomiselno zapravil lepo priložnost, da bi se spet vrnil v krog najboljših moštev Jugoslavije.
HORVATIČ OSTANE PRI CELOVŠKI AVSTRIJI
Od kluba Avstrija Celovec smo zvedeli, da je njihov odlični vratar Horvatič le podpisal novo pogodbo pri celovški Avstriji. Prvotno je bilo rečeno, da so Horvatiča odslovili, ker je zahteval previsoko vsoto od Avstrije. Sedaj imajo Celovčani poleg izvrstnega Horvatiča še Steinbocka od Ford Hintereggerja z Dunaja.
NIKOLIČEVA ZMAGALA V TEKU NA 800 M
V okviru mednarodnega atletskega mitinga v Zurichu je v ženskem teku na 800 m zmagala Jugoslovanka Vera Nikoličeva s časom 2’03”5.Na drugo mesto se je uvrstila Angležinja Stirling s časom 2’03”9, na tretje pa zahodna Nemka Merten s časom 2’04”3.
•
Na Nizozemskem se je zaključilo evropsko prvenstvo v bezbolu z zmago domačinov, ki so tako tretjič osvojili naslov evropskega prvaka. V odločilni tekmi so Nizozemci premagali Italijo s 6 : 2.
•
Španija je zmagala na mednarodnem turnirju v vaterpolu za nagrado šestih narodov. V zadnji tekmi so španski vaterpolisti premagali Švedsko s 8:5. Končna lestvica je bila naslednja: Španija 10 točk, 2. Madžarska 8, 3. ZRN 6. 4. Nizozemska 4, 5. Švedska 2, 6. Velika Britanija 0.
KSAVER MEŠKO:	11
V koroških gorah
NOVELE
Jernej si je podjetno potisnil klobuk po strani, prijazno pomežiknil ženici, kakor bi jo nameraval s tem že vnaprej nekoliko potolažiti in opogumiti, in je glasno in veselo nadaljeval:
„Barba, od Ivana sem ti nekaj prinesel."
„Joj, od Ivana? Pride morda domov?" je zbegano vprašala starka, naglo vstala, kakor bi upala, da bo tako prej in jasneje zaslišala veselo novico.
„Tisto ne, Barba —“
Nenadno je umolknil kakor šolarček, ki se mu zatakne in ne zna naloge dalje. Strmo je gledal ženi v oči, kakor bi hotel iz njih brati in spoznati, ali je v nji dovolj moči, da bo prenesla sporočilo, ki ji ga prinaša; celo pil še ta dan nič ni, res zanj veliko zatajevanje, prav zato ne, da bi laže in obzirneje opravil svojo težko nalogo. Pa je čez nekaj trenutkov pričel tiše, kakor bi s tem hotel omiliti težo udarca: „Veš, Barba, taka voda približno, kakor je naša Savinja, teče tam gori v bližini koroškega Celovca, kjer je Ivan zdaj bil... In veš, da se tudi tu v Savinji včasih kdo ponesreči. Tako je Ivan tam gori...“
Umolknil je, strmel v starko, v resničnem strahu, kaj bo. Videl je namreč, kako ji ves obraz posinjel, kako so se ji ustnice pregibale, a šele čez precej časa je izdavila:
„Kako, Jernej?"
Samemu Jerneju je zastajal in se lomil glas, ko ji je moral sporočiti resnico: „Veš, na županstvo je prišlo od vojaške oblasti v Celovcu pisanje, da je Ivan Sušnik prvo nedeljo tega meseca utonil."
Nekaj trenutkov ga je gledala starka molče, kakor da še ni prav umela, kaj ji sporoča. Pa je, kakor bi se ji nenadno vse zjasnilo, sklenila roke na prsih in zajokala tako bridko in obupno, da je še Jerneja pretreslo in jo je skušal pomiriti in potolažiti tako nežno in obzirno, kakor je le mogel in kakor bi govoril preplašenemu otroku:
„Nikar tako, Barba, nikar! Saj je Ivan — dober fant je bil — pri Bogu. In bo Bog nekako pomagal tudi tebi, Barba... no, Barba ... slišiš, Barba, nikar tako ...“
SRAKOPEROVA HRUŠKA
I.
Siromak je bil Šimen Srakoper; rodil se je siromak, siromak je ostal vse življenje in določeno mu je bilo, da še umrje prav zaradi svoje siromaščine.
Malo nad vasjo je imel hišico, ki jo je podedoval od staršev, tudi siromakov, zato naravno, da ni bila grad. Z leti je postajala slabša, kot je bila, ko mu je umrla in mu jo zapustila mati, ki je pač z ženskim očesom, dasi proti koncu življenja res ne več prebistrim, gledala na red in snago v hiši in okrog hiše, za kar Šimen, samoten moški, ni imel tako bistrega in skrbnega očesa. Očeta je komaj malo pomnil: sedem let mu je bilo, ko ju je z materjo
pustil sama in se iz te svetne siromaščine preselil v nebeško bogastvo. Ko očeta, ki je delal in skrbel, kolikor je le mogel, ni več bilo, sta se z materjo prebijala skozi življenje kakor vsi taki siromaki, ki niti pravi želarji niso, torej skoraj nepotrebni na svetu: trdo sta delala, pri tem še pomanjkanje in glad trpela. Pa je tudi to minilo in je odšla mati v nebeško slavo, Šimna pa izročila še z zadnjimi besedami božjemu usmiljenju ter ga pustila na svetu, naj živi, kakor pač ve in more.
Tako je živel zdaj Šimen v svoji kolibi s tremi prijatelji: s kozo Sivko, psom Belinom in prav tako belim, le tri lepe rumene lise je imel na belem kožuščku, mačkom, po domače Muc imenovanim.
Za vse, kar je imel, je Šimen skrbel, kolikor je le mogel, za živo in mrtvo blago. Skrbel za bajto, ki se je z njim starala, pa ji je, kadar je bilo treba, nekoliko zakrpal streho, škopo slame si je izprosil pri kakem kmetu v vasi, sam je ni imel, na edini njivici rži ni sejal; kake svete čase jo je tudi znotraj in zunaj pobelil, naredil ji še približno meter visok zelen ali moder pas, da bi bila videti mlajša in lepša; seveda, namaži velo starko še s tako lepo rdečico, mlado dekle ne bo postala in ne bo. Šimen tega niti pričakoval ni; zadovoljen je bil s tako, kakršna je bila. Tudi taka mu je bila draga, bila je pač njegovo gnezdece, rojstni dom njegov. Za Sivko, Belina in Muca je skrbel tako vestno in pošteno, da je dostikrat ostal sam lačen, samo da so oni svoje dobili.
Pod kočo je bilo za dobro dlan njive. Dol proti vasi je bila nagnjena, na jutranjo stran, da jo je sonce božje prijazno pogledalo takoj, ko je vstalo, če se ni kak dan kujavo za goste oblake skrivalo ali je slabe volje, vse zaspano le malo mežikalo skozi razcefrane, svetu za sijaj
„Idealen“ soprog
počila sva se julija in po tradicionalnem običaju sva si razdelila vse, kar sva imela. Jaz sem dobil kuhalnik, ona električni lonec, jaz ventilator, ona likalnik, jaz eno, ona drugo sobo. Ostala je samo električna pečka, ker nisva vedela, kako bi si jo razdelila. Končno sem ji jaz iz čistega kavalirstva prepustil ventilator in kuhalnik, vzel pa sem pečko.
„Naj bo,“ sem si mislil, „kaj bi jaz, novopečeni samec, s to ropotijo!"
Po pravici povedano, bil sem prepričan, da ne bom sedel v svoji sobi. Usoda osamljenih bitij je pač taka, da čepijo od zore do mraka v kavarni.
Minevalo je poletje. Moje življenje ni bilo
Tomislav ketig:
Višja sila
ravno lahko, toda znašel sem se. Na vse se človek privadi. Tu in tam sva se srečala.
„Kako ti gre?" sem jo vprašal zaskrbljeno.
..Odlično! Nikoli mi ni šlo bolje!" mi je zaščebetala v odgovor.
Potem je prišla jesen. Padati je začel dež; videti je bilo, da pada s popustom, toliko ga je bilo. Sedela sva sama, vsak v svoji sobi. Dolgočasil sem se, dolgočasila se je tudi ona.
„Spiš?“ je vprašala ona skozi vrata.
„Ne,“ sem ji odgovoril.
„Naj prav malo odprem vrata, da se bova Pogovarjala?" me je vprašala proseče.
»Odpri, če hočeš!" sem se delal ravnodušnega.
»Kam pojdeš nocoj?" me je vprašala, da bi pač nekaj rekla.
»Kam naj pojdem po tem dežju?" sem ji odgovoril, da bi pač nekaj odgovoril.
Molčala je. To mi je šlo na živce. Zakaj je sploh odprla vrata? Vprašal sem jo ironično:
»Zdi se, da ti je dolgčas!"
„Ni!“ je odgovorila odločno.
»Zakaj si pa odprla vrata?" jo je zbadal moj jeziček.
»Zato, da bi ti povedala, da si kreten!" mi je zabrusila in zaloputnila vrata.
Tisti večer mi je neka znanka prerokovala iz kave.
»Pobotal se boš z ženo."
»Jaz? Nikoli!" sem protestiral.
»Nad vama je nekakšna višja sila," je nadaljevala ona zloslutno.
»Niti tri sto hudičev naju ne spravi skupaj!" sem ji zabrusil in odšel.
#
Hladna zima je vdrla tudi v mojo sobo. Nisem vedel, kako naj živim v mrzli sobi. Tedaj sem se spomnil pečke. Nežno sem pobrisal prah z nje in jo vključil. Ko sem zvečer prišel domov, so se v mraku svetile raz-
beljene Spirale. Čudovito je domače ognjišče, pa čeprav je samo električno! Zlobno sem pomislil na svojo ločeno ženo: poleti je ščebetala ona, zdaj ščebečem jaz!
Zaslišal sem bojazljivo trkanje na vrata. „Aha!“ sem pomislil zmagoslavno in molčal. Trkanje se je ponovilo.
„Ali si ti?" sem vprašal z naslado.
»Smem vstopiti?" je vprašala.
»Aha! Zdaj sem ti dober, ko te zebe!" sem jo zbodel.
»Sebična zverina!" je zasikala in umolknila.
Naslednjega dne po službi sva trčila pri-vratih. V rokah je držala zavito novo pečko. Pogledala me je zviška in stopila v svojo sobo. Bil sem jezen, ker se je osamosvojila. Zdirjal sem v mesto.
Zvečer sem se vrnil malo okajen. Vključil sem pečko. Nenadoma tresk, blisk, nato pa tema kot v rogu.
»Nesrečnež!" je zastokala skozi vrata. — „Kaj si storil!"
Nekako sem se dotipal do sveče in popravil varovalko. Ponovno sem vključil. Zopet tresk in tema. Nato se mi je posvetilo.
»Ženska buča!" sem vzkliknil. „Ali veš, koliko je dva tisoč in dva tisoč?"
»Štiri tisoč," — se je začudila. — »Ali ima to kaj opraviti z elektriko?"
»Pa še kako, ker števec lahko vzdrži samo dva tisoč dve sto vatov!"
Ne vem, kdo je odprl vrata. Skratka, stala sva brez besed drug ob drugem v temi.
»Kaj bova zdaj?" je vprašala tiho.
Prekleta tiha ženska vprašanja v temi! Stopil sem na hodnik in popravil varovalko.
»Vključi!" sem rekel.
»Kaj boš pa ti?" je vprašala boječe.
Skomignil sem z rameni.
»Pojdem ... v kavarno."
Stopil sem proti vratom. Tedaj pa občutim vroč objem.
Ljudje božji, kako tople roke ima moja žena! Toplejše kot deset pečk hkrati. V meni je dokončno pregorela varovalka in zajela me je toplota za vse večne čase.
Josip Murn-Aleksandrov:
Hrepenenje
Srce mi je težko in hoče svojih sanj, mladih, tihih sanj, polnih sladkih tajn.
Oj, kje si čas, poln svetlih ekstaz, ko duša božanstvo ume?
Kje si, sladki nemir, hrepeneči nemir, ko človek roke razprostre, ko v razkošju kipečem se ziblje in srce se k srcu nagiblje in srcu se srce odpre?
Silvana mu je rodila že drugega sina. To pot jo je porod pošteno zdelal, saj je pa tudi bil Antonio — tako so ga krstili po njenem očetu — težak nekaj gramov čez štiri kile. Vso bledo, upadlo in komaj se prestopajočo, z živim zavojem v rokah jo je pripeljal Mario iz porodnišnice domov. »Se bo že znašla, samo da je doma,« si je dejal.
V pisarni, na davčnem uradu, kjer je bil Mario v službi, so tisti dan krepko zalili ta dogodek. Sam šef oddelka se je prijazno pogovoril z Mariom, ga povprašal za zdravje žene in malčka ter mu omenil, da lahko odhaja kak mesec uro prej iz urada, ker ga bo gotovo potrebovala žena, da ji bo v pomoč.
Z žarečimi lici je Mario takoj izkoristil to svojo »pravico« in se z vso brzino odpeljal s svojo lambreto uro prej iz urada domov. Bil je prekrasen poletni dan, vse je hitelo iz mesta na kopanje k morju. Mario je poljubil ženo, se nežno nagnil nad košarico novorojenčka, uščipnil v lice prvorojenca, ki se je motal okrog ženinega krila in stopil v kuhinjo. Tu je bila pa tišina; na štedilniku, ki je bil mrzel in prazen, ni bilo ničesar za pod zob. Razočaran se je vrnil k Silvani in z razdraženim glasom vprašal, zakaj vendar ni ničesar za kosilo, saj se samo kuha na električnem štedilniku, samo pristaviti ji je treba lonec in malo pomešati. Njemu se mudi, ker je zmenjen s kolegi — in nestrpno je pogledal na uro.
Silvana je zavzdihnila, prenehala likati pleničke in odhitela v kuhinjo pripravljat hrano za moža. Na hitrico je pogoltnil Mario kosilce in odbrzel na kopanje. Silvana pa je ostala sama doma z otrokoma.
To se je ponavljalo vsak dan. Kot iz uma je pospravljala, dojila dete, prala plenice, likala, nosila vodo s hodnika v kuhinjo in se ubijala s kuhanjem in pripravljanjem hrane. Zvečer je bila na smrt utrujena, Mario pa, ves čil, zagorel in vesel, ni mogel razumeti, kako brez volje in veselja gleda v svet njegova lepa Silvana.
Ko se je nekoč odpravila Silvana v mesto nakupovat čeveljčke za ptvega sinka, je srečala prijazno gospodično Ano, že starejšo moževo kolegico iz pisarne. Ustavila je Silvano, jo prijela za obe roki, jih stresala in začela čebljati, kako srečna da mora biti ona, Silvana, saj ima tako lepa, zdrava o-troka in pa moža, ki je vreden zlata, saj je tako dober, komaj čaka vsak dan, da odhiti malo prej domov k svoji družini, da pomaga njej prati plenice in pripravljati hrano. Prav vsi na oddelku v službi so polni hvale in občudujejo tako zglednega soproga.
Ko je prišla Silvana domov, je stopila v predsobi pred ogledalo, si pogledala v obraz in se začela smejati. — Smejala in jokala se je, vse obenem, od prevelike »sreče«, da ima tako »idealnega« moža.
Prava beseda o pravem času
Francoski pisatelj Dumas starejši je bil nekoč povabljen k markizu Chateauju skupno z nekim Ballendrierjem, s katerim se pa nista najbolje razumela- Ko je Ballendrier čul, da pride tudi Dumas, je bil pripravljen, da se odzove povabilu, a le s pogojem, da se slavni pisatelj, čigar ostrega jezika se je bal ves Pariz, obveže, da bo med obedom le enkrat izpregovoril. Upal je, da se bo tako zavaroval pred zbadljivcem. Dumas je pogoj sprejel.
Slavje je potekalo v dobrem razpoloženju gostov. Zlasti je bil živahen gospod Ballendrier; smešnice in zbadljivke so kar deževale iz njegovih ust, medtem ko je sedel Dumas na splošno začudenje kakor nem in se na videz ukvarjal le z namiznimi dobrotami.
Kot desert so servirali paštete, ki jih je Ballendrier posebno rad jedel. Zato jih je izginilo brez števila v njegov nenasitni želodec. Ko pa je gospodinja poslednjič ponudila paštete, jih je vendar imel že dovolj in dejal:
»Oprostite, toda pospravil sem jih že toliko pod streho, kolikor Filistejcev je Samuel pobil."
»In z istim orodjem!" (z oslovsko čeljustjo) je pripomnil Dumas, ki je prvič odprl usta, nakar se je Ballendrier med splošnim krohotom poslovil.
d o bro ooljs
Slaba tolažba. — Neki slikar je razstavil svoja dela in žel zelo slabo kritiko. Bridko se je zaradi tega pritožil pri prijatelju: »Nič ne maraj!" ga je tolažil prijatelj. „Kar piše kritik, je popolnoma brez pomena; on piše vedno le tisto, kar že vsi govore."
•
Mlad domišljavec se je norčeval iz velikih ušes starega gospoda. Nekdo iz družbe ga je zavrnil: »Ušesa tega gospoda so za človeka res prevelika; toda mladi gospod mora pa tudi priznati, da so njegova za osla premajhna!"
'n toploto zavistne oblake, s čimer tudi njivi kakor drugemu svetu ni bilo posebno pomagano.
Pod njivo se je sprostirala precej ravna trata, travnik je imenoval Šimen ta košček svojega bogastva. Malo sena, otave, kako leto še tretje košnje, otavka, je dal ta kos šimnu vsako leto, pa tudi kozo je pasel tam. Spodaj ob robu travnika je stala lepa hruška, samotna, a tako samozavestna in ponosna kakor bogata in košata kmetica. Bila je pa tudi po pravici lahko tako mogočna: kakor bi namreč hotel Bog Šimna potolažiti in odškodovati, da mu je prisodil tako siromaščino — saj tudi siromašen nekdo mora hiti, je vedel Bog najbolje, kakšen pa bi bil svet, če bi hiii sami bogatini! — torej da bi Šimna nekoliko potolažil, mu je Gospod Bog to hruško tako blagoslovil, da mu je r°dila vsako leto; res ne vsako leto enako obilno, vendar hfez sadu nobeno leto ni bila. In kakšne so bile te hruške! še angelci božji bi se smehljali, je ponosno trdil Šimen, he bi jim jih dal okusiti. Bi tudi dal, skopuh Šimen ni bil, 'e da z nobenim ni znan bil, z angelom namreč. Škoda!
Tako je torej bilo Šimnovo bogastvo, to njegova sreča. Ne, še eno srečo je imel, še eno ljubezen: svojo lepo lese-n° pipico, ki je ni ljubil manj kakor hruško pod njivo.
A za vsako srečo, pravijo, je treba trpeti; za ljubezen haje še največ. To se je natanko dopolnjevalo tudi na Šim-nu, naposled se bridko dopolnilo.
Je namreč, zdi se, svet ustvarjen tako čudno — ne, B°g ga ni mogel takega ustvariti, bi človek po svoji pameti sodil, le ljudje so ga tako pokazili — da hočejo imeti vso pravico do sreče samo bogatini; če je ujame kak košček tudi siromak, mu že skušajo dobri ljudje še to hetvico zagreniti in odjesti. Če mu je ne morejo drugače, vsaj za tarčo svojih ne vedno preveč lepih in duhovitih šal
in potegavščin si ga izberejo. Siromak pa, ki je navadno skromen in ponižen, to pač voljno trpi in prenaša.
Tako se je godilo tudi Šimnu Srakoperu, ki se sam ni štel sicer med modrijane, božji volek pa tudi ni bil; le skromen in miren človek je bil.
Trpeti je moral že zaradi imena, ki si ga vendar ni sam izbral in dal, ne se ga pa tudi sramoval, kakor tudi nič ponosen ni bil nanj; prav tako zadovoljen bi bil, če bi se pisal Vrana ali Škorec. A če je Bog hotel, da se je rodil Srakoper, kaj bi se naj branil in otepal! Bodi ime, kakršno hoče, če si le pošten, kdor ga nosiš, bi si mislil na pol pameten človek; tako je mislil tudi Šimen, ne kakor višji modrijani, ki mislijo, da je samo njihovo ime lepo in sladko zveneče, druga pa smešna in posmehovanja vredna.
Taki višji modrijani so bili vaški otročaji, ki so si komaj znali sami nosek obrisati, kar so najrajši opravili kar z rokavom. Ti so se v svoji modrosti zadirali v Šimna zaradi njegovega nedolžnega imena. Če je šel mirno skozi vas in zadovoljno pafkal iz svoje drage pipice, ali se ni oglasil s kakega dvorišča, kje izza plota, kdaj mlad glasek: »Stric Srakoper, zakaj pa nikdar ne zletite? Pa bi vendar kdaj, tako radi bi videli, kako letate." In se je slišalo še tiho, nekoliko boječe, nekoliko pritrjevalno hihitanje tistih, ki so se skrivali ne samo za plotom, ampak še za podjetnim govornikom.
Dovolj modrijana je bil Šimen, da je take in enake duhovitosti navadno preslišal; malo krepkeje je potegnil iz pipice, malo nagleje stopil. Da bi kakega fantalina zlasal, navil mu neumita ušesa, za to je bil predobrega srca. In kar je bilo glavno: nobeden se mu ni tako nastavljal, da bi ga mogel prijeti; tatov pa, ki jih ne dobe, baje tudi Butalci ne zapirajo in ne vesijo. Le če je bilo tudi kdaj
pri njem slabo vreme, se je precej neprijazno zadrl: »Žabe neumne, očenaša ne znate moliti, iz ljudi se norca delati pa znate." Pa je kdaj zaslišal ne preveč skromen odgovor: »Ali, stric Srakoper, pa smo se iz vas norca delali? Niste prav razumeli, stric Srakoper." — »Ni vredno, da bi človek čas gubil s tako neumno drobnjavo," je modro mislil Šimen, šel svojo pot. Le če je zagledal kje v bližini mater katerega teh bosopetnikov, ji je dobrohotno svetoval: »Ti, Neža, smrkelj obriši svojemu srčku in nauči ga, naj se iz starih ljudi ne dela norca." Včasih je njegova beseda kaj zalegla, večkrat je pa za dobri svet dobil plačilo sveta: »Si brž ti, Šimen, večji norec kakor otroci. Si pač Srakoper! Pri miru jih pusti, pa bo!“ — »Sveta Devica, ti ji posodi malo pameti, drugače je že ne bo srečala, je prehudo bolna, sirota!" je na tihem želel Šimen taki pre-modri materi, rekel ji tega ni. Rad je namreč prebiral ob nedeljah popoldne stare bukve, pa je bila v enih lepa povest: »Slepa materina ljubezen — neozdravljiva bolezen." Tu je čutil tako bolezen in ga je kar zabolelo, za bolnico zabolelo.
Bili so to zbodljaji z buciko, vendar Šimnu niso preveč grenili življenja, saj zaljubljen ni bil v svoje ime.
Že več težav mu je povzročala ljubezen do pipice in tobaka; v ti dve dobroti je bil že huje zaljubljen.
Brez ognjenika v ustih ga skoraj ni bilo videti. »Kajenje me še pokonci drži," je večkrat govoril prepričevalno in trdno prepričan. »Obed dam za pipico tobaka. Postavite mi na mizo meso ali skledo gibanic, in naj bodo še tako lepo rumene in mastne, da bi se maslo kar cedilo z njih, če pa tobaka ni, za nič mi ni, še jesti ne morem."
(Dalje prihodnjič)
Nova iniciativa?
Kancler Kreisky se je spomnil gradiščanskih Hrvatov
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 22. julija: 7.10—7.40 Duhovni nagovor — Po vaši želji — PONEDELJEK, 23. julija: 13.40—14.30 Informacije — Pesem je tiha moč (Poje mladinski zbor RTV Ljubljane. Vodi prof. Matevž Fabjan). — TOREK, 24. julija: 9.30—10.00 Za vsakega nekaj — 13.45—14.30 Inforamcije — Športni mozaik — Otroci, poslušajte! — SREDA, 25. julija: 13.45—14.30 Informacije — Skladbe slovenskih skladateljev — Skrivnost drevesa (Teksti Milene Merlak). — ČETRTEK, 26. julija: 13.45—14.30 Informacije — Žena, družina- dom,
—	PETEK, 27. Julija: 13.45—14.30 Informacije — Veseli zvoki. — SOBOTA, 28. julija: 9.00—10.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 22. julija: 13.30 do 16.30 Mednarodno teniško prvenstvo Avstrije — 16.30 Za otroke od 5. leta naprej: Medvedek in tisti, ki živi v potoku — 16.40 Za družino: Sanjska cesta sveta —
17.10	Svet znamke — 17.55 Dežela Kliks-Kleks, lahko noč za najmlajše — 18.00 V nedeljo ob šestih — 18.30 Pri gospodih puščave — 19.30 Čas v sliki — 19.40 šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Evgenij Onjegin, opera Petra lljiča Čajkovskega — 21.55 Šport in čas v sliki — nočna izdaja.
PONEDELJEK, 23. julija: 18.00 Preskus na daljavo — 18.25 Dežela Kliks-Kleks, lahko noč za najmlajše — 18.30 Stan Laurel in Oliver Hardy
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport —
20.15	Jason King — 21.10 V dirkalnem taboru
—	22.10 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 24. julija: 18.00 Seržant Preston: King dokaže svojo nedolžnost — 18.25 Dežela Kliks-Kleks, lahko noč za najmlajše — 18.30 Leonorini sokoli — 19.00 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.05 Ob oblačnem popoldnevu.
SREDA, 25. julija: 11.00 Program za delavce: Ob oblačnem popoldnevu — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Povodni mož — 17.15 Za otroke od 11. leta dalje: Antena — 17.35 Počitnice v ločju: Na preži — 18.00 Za družino: Tri ženske v hiši — 18.25 Dežela Kliks-Kleks, lahko noč za najmlajše — 18.30 Pater Brovvn — 18.55 Poklic — Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 šport — 20.15 Saga o Forsytih (25. nadaljevanje), serijski film — 21.10 Tek hudobije — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
Za naše podjetje iščemo pleskarske pomočnike in vajence.
Stanovanje na razpolago.
Kličite nas telefonsko 0 42 22 - 32 4 54, Klagenfurt — Celovec
Hans Starini
pleskarski mojster
Koningsberger StraBe 20
„lnternationales Biiro fiir Selective Postversand sucht fiir den Postver-sand in Deutschland/Osterreich Dame oder Herm, die (der) diese Arbeit im eigenen Hause vornehmen will. (Pro 1000 Stiick 60,— DM). Einzel-heiten bitte anfordern in deutscher Sprache, bei RETURN ROKIN 132 Amsterdam, Niederlanden.
ČETRTEK, 26. Julija: 18.00 Moj sin: Meja — 18.25 Dežela Kliks-Kleks, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Vse o Evi — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 27. julija: 11.00 Program za delavce: Vse o Evi — 18.00 Zeleni svet: Novosti v kmetijstvu — 18.25 Dežela Kliks-Kleks, lahko noč za najmlajše — 18.30 Pater Brovvn — 18.55 Poklic — aktualno — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Senzacije pod cirkuško kupolo —
21.15	Gong — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja
—	22.20 Film: Nippon Monogatari; o japonskem filmu: Harakiri.
SOBOTA, 28. julija 16:30 Za otroke od 5. leta naprej: Listamo po slikanici — 16.50 Hišica —
17.15	Za otroke od 11. leta naprej: Kdo je Tyrant King? — 17.40 Za družino: 18.25 Dežela Kliks-Kleks, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura
—	posebno — 18.55 Srečanje v Kufsteinu: Srečanje ljudskih muzikantov 73 — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Srečanje ljudskih muzikantov v Kufsteinu 73 — 21.35 Šport — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja
—	22.10 Malo možnosti za jutri, kriminalni film.
2. PROGRAMM
NEDELJA, 22. julija: 18.00 Tedenski magazin
—	18.30 Panorama — 19.30 Čas v sliki — 19.40 Kultura-posebno — 20.05 Vprašanja kristjana —
20.10	Izobrazba — 20.15 Tarzan in pogrešana safari — 21.35 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 23. julija: 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport —
20.09	Izobrazba — 20.15 Skrivnosti morja — 21.05 Eksperimentalno filmanje v Avstriji; dva primera: 1951 Krokar, 1970 Stvar priprave — 21.45 Galerija — 22.10 Avstrija v sliki — 22.30 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 24. julija: 19.30 Čas v sliki in kultura
—	20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — 20.15 Frank Sinatra — 21.05 Mladi baron Neuhaus — 22.35 Avstrija v sliki z Južno Koroško — 22.55 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 25. julija: 19.30 Čas v sliki in kultura
—	20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — 20.15 Pesem iz Avstrije: Štajerska — 21.05 Simon Templar — 21.50 Avstrija v sliki —
22.10	Čas v sliki in kultura. —
ČETRTEK, 26. julija: 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — 20.15 Brez nagobčnika — 21.15 Potovanje v Tunizijo — 22.00 Avstrija v sliki —
22.20	Čas v sliki in kultura.
PETEK, 27. julija: 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob konec tedna — 20.06 šport —
20.09	Izobrazba — 20.15 Bedneži, film v dveh delih — 21.40 Avstrija v sliki — 22.00 Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 28. julija: 16.20 Neskončno obzorje, film o potujočih delavcih, ki se selijo kot gonjači živine in strižci ovac s svojo družino po Avstraliji — 18.30 Mini-Max: Kaotične razmere — 18.55 Glasbena poročila, nato Tonoptika — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 šport —
20.09	Izobrazba — 20.15 Bedneži (2. del) — 21.40 Čas v sliki.
LJUBLJANSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 22. julija: 8.50 Neznani leteči predmeti — 9.40 Po domače z našimi rojaki — 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti — 11.50 Le vkup, le vkup uboga gmajna — 12.05 Poročila — 15.25 Po domače z ansamblom Vilija Petriča — 16.10 Državno prvenstvo v atletiki — 17.45 Poročila — 17.50 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Na svoji zemlji — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Pomlad v
Železno, julija. — »Hrvaško kulturno društvo v Železnu pozdravlja namen kanclerja Kreiskega, da se pogovori s predstavnik; gradiščanskih Hrvatov o položaju in pravicah naše narodnosti," je izjavil za „Vjesnik“ predsednik društva Alfonz Kornfeind.
O odločitvi kanclerja Kreiskega, da „da novo pobudo" tudi za gradiščanske Hrvate, je konec junija pisala dunajska „Die Pres-se“. List je poudaril, da gre za morebitno ustanovitev odbora za pogajanja, podobnega kontaktnemu komiteju, ki so ga pred kratkim dobili koroški Slovenci.
Kornfeind je izjavil, da bodo lahko gradiščanski Hrvatje kanclerju povedali — če se bodo imeli priložnost z njim sestati — kako bi morali po njihovem mnenju uresničiti 7. člen avstrijske državne pogodbe. To so sicer že nekajkrat storili, še posebej leta 1955, 1968 in lani, zdaj pa bodo radi ponovili. Najbolj važno bi bilo, da bi najprej uredili njihove skrbi s šolami: po sedanji zakonodaji se otroci uče hrvaško le v osnovnih šolah po hrvaških vaseh. »Želimo, da bi se otroci hrvaških staršev učili v materinem jezik tudi v gimnaziji," je dejal Kornfeind.
S šolsko reformo se je krčilo število razredov, ki so imeli pouk v hrvaščini, zato so morali nekateri otroci hrvaških staršev hoditi v šole, kjer niso učili v hrvaškem jeziku. Hrvaška manjšina je zlasti prizadeta zaradi tega, ker učenja hrvaščine in pouka v tem jeziku niso uvedli v srednje šole. Hrvaško kulturno društvo je v resoluciji, ki so jo lani poslali vladi, zahtevalo, naj pouk v hrvaščini uvedejo tudi v glavne, devetletne šole.
Od Kreiskega naj bi po Komfeindovih besedah znova zahtevali, da bi tudi v občinske urade in javne službe po hrvaških vaseh uvedli hrvaščino kot dodatni uradni jezik, poleg nemščine (kar predvideva tudi državna pogodba). Pomenili naj bi se še o napisih krajev v hrvaških in mešanih naseljih. To sicer ni najvažnejše, državna pogodba pa omenja.
Kancler bi najbrž povabil na pogovor 20 občinskih odbornikov — Hrvatov, 12 pripadnikov vladajoče socialistične stranke in 8 predstavnikov opozicijske ljudske stranke. Po Kornfeindovem mnenju to ne bi bilo pravično.
Župane ljudske stranke namreč volijo v zares hrvaških vaseh oziroma v takih, kjer je večina hrvaško prebivalstvo, to pa ne ve-
švobodi — 21.35 Dobre stare melodije — 21.50 športni pregled — 22,20 Poročila.
PONEDELJEK, 23. julija: 16.10 Minsk: Atletsko srečanje Sovjetska zveza : ZDA — 18.15 Obzornik — 18.30 Pustite jih živeti — 19.00 Mladi za mlade — 19.45 Risanka — 20.00 TV Dnevnik
—	20,35 S. Lukič: Allegro con Brio — drama TV Zagreb v barvah — 21.40 Video kasete — 22.20 Poročila.
TOREK, 24. julija: 16.00 Minsk: Atletsko srečanje Sovjetska zveza : ZDA — 18.20 Obzornik
—	18.35 Od zore do mraka: Srednje vojaške šole — 18.55 Naše želve in kuščarice — 19.15 S kamero po svetu: Čredna pesem in polka — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 21.20 Kaj hočemo — Ob ustavnih kongresnih spremembah — 21.40 Diagonale — 22.10 Poročila.
SREDA, 25. julija: 18.15 Obzornik — 18.30 Mačkon in njegov trop — 18.55 Ni. sadmi stezi
—	športna oddaja — 19.15 Kako — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Nori podvig
—	22.15 Glasbeni Nokturno: Neznani in znani Chopin — 22.30 Poročila.
ČETRTEK, 26. julija: 18.15 Obzornik — 18.30 Izbor športnih in turističnih filmov — 18.55 Neznani leteči predmeti — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 Četrtkovi Razgledi — 21.30 Prigode vrlega vojaka Švejka — II. del — 22.30 Poročila.
PETEK, 27. julija: 18.15 Obzornik — 18.30 Veseli tobogan: Fiesa — 18.55 Doktor na pohodu —
19.20	Plavanje — skoki v vodo — 19.45 Risanka
—	20.00 TV dnevnik — 20.35 Divja reka —
22.20	XXI.stoletje — 22.45 Poročila.
SOBOTA, 28. julija: 17.30 Folklorna oddaja —• 18.00 Obzornik — 18.15 Risanka in govorica živali — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Mikis Teodo-rakis — glasbena oddaja — 21.30 Serif v New Vorku — 22.45 TV kažipot — 23.05 Poročila.
Ija za župane socialistov. Poleg tega bi to še pomenilo, da pri teh pogovorih ne bi sodelovali hrvaško kulturno društvo, hrvaško tiskarniško društvo in hrvaški akademski klub, ki zajemajo večji del hrvaškega prebivalstva, prav tiste ljudi, ki žele ohraniti in razvijati svojo narodnost.
Če pa bodo kljub vsemu povabili le župane, bi morali biti po Kornfeindovem mnenju zastopani v enakem številu: saj ni nobena skrivnost, da se župani socialistov zavzemajo za asimilacijo Hrvatov.
V pogovorih bi moral sodelovati vsaj po en predstavnik treh drvaških društev. Hrvaško društvo je po besedah njegovega predsednika edina organizirana sila, pa tudi drugi dve zastopata interese hrvaške narodnostne skupine. Prav pri pogajanjih o pravicah manjšine ne bi smeli pozabiti na organizacijo, ki si je desetletja in desetletja prizadevala ohraniti to narodnost.
Gradiščanski Hrvati menijo, da bi dunajska vlada morala ustanoviti odbor za zveze tudi za hrvaško narodnost, kakršen obstaja za koroške Slovence, v njem pa ne bi smelo biti prostora za ljudi, ki se zavzemajo za asimilacijo.
Predstavniki koroških Slovencev so po pogovorih s Kreiskym, ki so bili na Dunaju 28. junija, obiskali gradiščanske Hrvate v Železnem in hrvaško kulturno društvo obvestili o sestanku s kanclerjem. Prisrčno in prijateljsko srečanje med predstavniki obeh narodnosti — taka srečanja so že prešla v navado — je še potrdilo njihovo enotnost in vztrajanje pri zahtevah, da uresničijo pogodbo.
Fadil Š i I j a k
V sodelovanju z osnovno šolo v Vuzenici ob Dravi Slovenska prosvetna zveza razpisuje
likovno kolonijo
ki bo v dneh od 19. do 25. avgusta 1973, v Vuzenici ob Dravi.
Ker je število mest omejeno, prosimo, da prijavite res samo otroke, ki jim je slikanje v veselje in so na tem področju tudi v šoli odlični. Prijave je treba poslati do najkasneje 31. julija 1973 na Slovensko prosvetno zvezo, Celovec, Gasometergasse 10, kjer dobite tudi vse tozadevne informacije.
Doživetie na Djekšah
(Nadaljevanje z 2. strani)
Nihče se ni posebej mučil za to spoznanje. Razen domačega hajmatdiensta seveda, ta je pripravil pravcati show svojih metod in zmogljivosti, za kar bi se kazalo še posebej zahvaliti (namig velja vodstvu ljubljanske poletne šole; omenjeni show je pač znatno prispeval k tehtnosti ekskurzije.)
PRIJAZEN KONEC
Potem so se skozi prelepo, s poletnim soncem obsijano Podjuno odpeljali v Globasnico; v Smrečnikovi gostilni so poslušali slovenske pesmi, poslušali čisto, nesramežljivo, že kar samozavestno slovensko koroško govorico, gledali slovenske obraze, brez sence čuševske sramežljivosti, in sploh doživeli po slovensko gostoljuben in ljubezniv sprejem. Tam, v Globasnici, so si pač na jasnem, kakor si je na Djekšah na jasnem tudi 49 slovenskih volilcev, da je človek takšen, kakor je rojen; da tistega nekaj taj-čanja in malce prostaškega zmerjanja iz človeka še ne naredi vnebovzetnega in zaslužnega gospoda, prej nekam klavrno, navznoter razdvojeno, navzven pa sicer originalno in šaljivo, a vse prej ko spoštovano postavico (vindišarja).
Takšno je bilo torej za slaviste z vsega sveta doživetje na Djekšah gori na vrhu Svinjške planine; naključje jih je za urico potlačilo v čuševsko kožo in so lahko tako zelo avtentično dojeli čuševsko usodo. Ni bilo prijazno, je pa bilo poučno.
Matjaž Kmecl
20 različnih tipov vrtnih kosilnic, stoli, mize klopi za vrt in pohištvo za tujske sobe nudi po ugodni ceni
Rutar-Center
A 9141 Dobrla vas — Eberndorf
Telefon 0 42 36 - 381
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.—DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik In izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec.—Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Haš tednik.