auiaarajHira
PRODAJA. MONTAŽA • SERVIS
TOSHIBA Panasonic D Al K IN AggSg4
V^GSM: 041 / 650 671 www.viking-klima-sp.sij
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743
(3 s'mobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
po Govnače
RESTAVRACIJA Banera-lzola
K0SIL0-6 €
^^051 601 391
Slovenija je (po) pravna država
Poštar na 12V
Poštar Nikola spoštuje bonton, in vozi kolo na električni pogon. Ko pa mu elektrike zmanjka spet na noge poriva, in išče prvo vtičnico, da natoči še malo goriva. Kolo mi je dobra zveza prinesla, ime ima moje, le piše se Tesla.
•'tS.i5ràÉj!S||
Vedno več državljanov je prepričanih, da Slovenija ni pravna država ampak je država pravnikov. Politiki so še zadnji, ki živijo v utvari, da oni obvladujejo dogajanje v naši družbi. Že pred časom so jim ga prevzeli takoimenovani superekonomisti, zdaj, ko so ti zavozili, pa imajo njih in državo v pesti pravniki.
(Met) In, ko rečem pravniki ne mislim na tožilce ali sodnike, pač pa na tiste, najnovejše medijske zvezde, ki s solzami v očeh ali s skrivnostnim nasmeškom na ustih mirno izjavijo, da njihov klient ni storil nič kaznivega ali nezakonitega, saj vedo, da ga bodo na koncu s proceduralnimi napakami policistov, preiskovalcev, tožilcev, špijunov, prikritih obveščevalcev ali koga drugega že spravili izven objema pravice, ki še vedno stoji tam nad vrati sodišča s trdo zavezanimi očmi.
Če smo nekoč rekli, da mali človek itak pokasira vse, medtem, ko se velike ribe dobro skrijejo in zavarujejo, lahko danes to tudi dokazujemo. In to s številkami. Če bi pravosodni minister naredil analizo finančnega stanja ljudi, ki so bili deležni različnih izvršb, od finančnih do tega, da so jim pobrali
hišo, avto in vse kar so sploh imeli, bi ugotovil, da med njimi skoraj ni tistih iz zgornjih 10 odstotkov prebivalstva, ampak bolj ah manj naivna in nerodna raja, ki je vzela slab kredit ali pa imela slabe odvetnike.
To, da je srbska država šefu Balkanskih bojevnikov zaplenila in prodala silno premoženje in da so vsem ožjim sorodnikom nekdanjega hrvaškega premiera zablokirali vse račune, se zdi naši državi nekaj nedopustnega in kršenje temeljnih človekovih pravic. Te seveda ne veljajo za prekmurske kmete, ki so najeli nemogoče kredite pri avstrijski hranilnici in ostali, s pomočjo tega istega pravnega in političnega sistema, brez vsega. Kdo jim je kriv, če nimajo denarja za Čeferina, Senico ali katerega drugega iz vrst politično pravne oligarhije.
O našem pravnem sistemu sem že dolgo tega nehal razmišljati kot o nečem nedotakljivem. Kot neuradni ulični zdravopametni pravni svetovalec imam v predalu kar lepo zbirko neverjetnih pravnih cvetk, ki se jim smejijo celo prijatelji, ki so del tega pravnega sistema. Tako kot je naprimer razsodba, da je pogoj za izvenzakonsko skupnost ljubezenski odnos, ki pa ga je težko dokazati. In tako je človek, ki ni imel istega pravnika kot naš cestni baron, izgubil vse kar je bilo njegovega. Ali pa ugotovitev odvetnika največjega taj-kuna v državi, ki mi je, ob napačnem dvojnem plačilu honorarja v vrednosti sto Eur, zapisal, da sem neupravičeno obogatel na račun njegove stranke.
Države ni treba resetirati.
Popraviti pa jo bo treba.
I_________	2011	^ J
Izdelajte svoj lastni koledar
Naše povabilo k tiskanju osebnih koledarjev je naletelo na lep odziv in v teh dneh že tiskamo nekaj koledarjev s fotografijami družinskih članov (vsak ob svojem rojstnem mesecu) z opozorili na rojstne dneve in druge obletnice. Nekateri pa so se odločili za koledar s starimi fotografijami našega mesta. Lahko pa, iz našega bogatega arhiva fotografij izberete fotografije športnikov, kulturnikov, pomembnih dogodkov itd. Seveda pa lahko prinesete tudi svoje fotografije. Skratka, nudimo vam tisk SAMO VAŠEGA, OSEBNEGA KOLEDARJA ZA LETO 2011. Količina koledarjev je lahko od 1 -100, več info pa na tel.: 040 211 434.
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
M
komunala
izola - isola
PONEDELJEK - PETEK: 8.00 - 19.00 V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 SOBOTA:	8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO	,24«) ^041/650 375
Dogajalnik
75 let našega vodovoda
Rižanski vodovod Koper je v Pretorski palači včeraj predstavil posebno publikacijo izdano ob 75. obletnici delovanja. V publikaciji je predstavljena bogata zgodovina razvoja oskrbe slovenske Istre s pitno vodo, od pomanjkanja vode pa do današnjega tehnološko visoko razvitega sistema za zagotavljanje kakovostne oskrbe z življenjsko najpomembnejšo tekočino - VODO.
Kot je v pozdravnem nagovoru povedal direktor podjetja Zdravko Hočevar, je Rižanski vodovod Koper v vseh teh letih šel skozi različne oblike organiziranosti in lastništva. “V tem obdobju se je podjetje razvilo v tehnološko napreden sistem, ki se lahko primerja z najboljšimi evropskimi vodovodi in je seveda tudi v prihodnje zavezan modernizaciji,” je dejal. “Pri tem pa je ključno tudi to, da razvoj novih tehnologij v veliki meri temelji na znanju naših zaposlenih.”
Poudaril je še, da je v naših krajih vode vedno primanjkovalo, poraba pa stalno rasla. Največja težava je zato pomanjkanje lastnih vodnih virov, predvsem prek poletja, ko je poraba največja. "Smo edini vodovod v Sloveniji, ki mora vodo kupovati, tudi v tujini." Prav zagotovitev dolgoročnega vodnega vira je kot največji izziv izpostavil tudi župan Mestne občine Koper Boris Popovič, ki je pri tem omenil zelo negativno vlogo države. “Ministrstvo za okolje in prostor je gluho za težave naše regije,” je dejal in navedel nekaj primerov oviranja lokalnih projektov. Državne organe je v svojem govoru okrcal tudi nekdanji direktor podjetja Alojz Bizjak, ki je dejal: “Pripravljeni so konkretni projekti in vizija za nekaj desetletij naprej, kar pa slovenska država, četudi je to njena dolžnost, odklanja in namesto tega ponuja neke pravljične rešitve.”
To je velika ovira za lokalno gospodarstvo slovenske Istre, saj je prav Rižanski vodovod Koper ena ključnih gonilnih sil gospodarskega razvoja. “Prav Rižanski vodovod Koper je glavni promotor obalnega gospodarstva,” je dejal Boris Popovič. “Z jasno vizijo se pospešeno razvija in s tem omogoča tudi razvoj celotnega gospodarstva.” Izpostavil je številne investicije, ki so v zadnjih letih zagotovile kakovostno oskrbo z vodo tako urbanih središč kot tudi zaledja. “Podjetje je blagovna znamka za kakovost, ki uživa velik ugled,” je še dodal. Posebno publikacijo, ki je bila izdana ob 75. obletnici podjetja, je predstavila Sara Krbavčič. Poleg zanimivega teksta in številnih podatkov monografijo krasijo tudi izjemne fotografije, ki prikazujejo tako zgodovino vodooskrbe v naših krajih kot številne druge zanimivosti povezane z rabo te življenjske tekočine.
OBMOČNO ZDRUŽENJE IZOLA Ob starem zidovju 15/a 6310 IZOLA
KRVODAJALSKA AKCIJA
Rdeči križ Izola vabi vse krvodajalke in krvodajalce, zaradi pomanjkanja krvi, na odvzem krvi na transfuzijsko postajo Izola. Na odvzem ne prihajajte tešči.
URNIK ODVZEMOV:
Torek: 7,30-12,00 Četrtek:7,30-llin 13,30-16,30 Petek: 7,30-12,00
Vljudno vabljeni
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi.
Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
Pazljivo branje vam želimo	_______
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
VESELI DECEMBER
Vsak od nas, tudi vsak od njih, na svoj način preživlja veseli december. To - vsak od njih, ne pomeni da niso naši - mi smo jih volili, da razpisujejo referendume in zapravljajo naš denar. In če za kaj, so za to res mojstri. Da zapravljajo naš denar. Potem pa se, bizgeci in nepoznavalci, polni sebe in svoje pameti, neglede na to, koliko je imajo, prepirajo o tem, kdo je zmagal in kdo izgubil na referendumu. Kot, da je na referendumu sploh možno zmagati, ali izgubiti. Tam je vprašanje in napisani so možni odgovori. Zainteresirani volilci pač izberejo enega od možnih odogovorov. Zato je neumno govoriti, dokazovati in prepričevati javnost, da je referendum (ne)uspel. Referendum vedno uspe in politiki, ki tako govorijo, kot govorijo ti, od nas izvoljeni, ne vedo kako so neumni v svojem besedovanju o zmagi in porazu. Edina resnica namreč je, da so sami krivi, čeprav se tega ne zavedajo, ker so nesposobni razreševati strokovne probleme, in zato zahtevajo od volilcev, da jih razrešujejo oni. In zato imamo nepotrebne referendume, kar pomeni nepotrebne stroške, ki se merijo v milijonih evrov.
Pa res imajo veseli december. Namesto, da bi referendum postal instrument odločanja o vprašanjih, ki so zares življenskega pomena za vse državljane in državo (kot je bila, naprimer, osamosvojitev), služi odločanju o nečem, kar bi morala razrešiti stroka in znanje. To enostavno pomeni, da živimo v družbi v kateri se stroka in znanje ne cenita, ne po-števata in ne vprašata. Zdaj lahko samo še čakamo, kdo se bo spomnil, da razpiše referendum, da zakon težnosti ne velja več, da so si evolucijo izmislili komunisti, inercijo pa policija zato, da kaznuje voznike zaradi prekratke razdalje.
Tako torej oni. Mi pa svoj veseli december praznujemo za svoj denar, na ulici, med stojnicami, pod lučkami. Na stojnicah se dobijo, pa niti ni (pre) drago, same domače dobrote. Od kuhanega vina, šnapčka, do tradicionalnih ljudskih in domačih jedi - čevapčičev, klobas, prebranca, bureka vseh vrst in na vse načine, do kebaba. Pristno domače. Da o inkovskih kapah, indijskih šalih, kitajskih vžigalnikih in podobnem ne govorim. “Nema, da nema”. Turistične procesije se, največ je Italijanov, ne manjka pa niti nemško in angleško govorečih, sprehajajo po stari Ljubljani. Tudi Japonci so vmes, smejijo se in klanjajo na vse strani, fotografirajo, snemajo, pijejo in ne verjamejo, da je res to kar vidijo. Domačini pa, oblegajo trgovine in velike trgovske centre. Za poprečnega ljubljančana so Lidi, Hofer, Špar, pa tudi Merkator, Oče, Sin in Sveti duh. Dobro, dobro, nekateri gredo tudi v Žaro, H&M, Boss in podobne. O njih je nekaj napisano na interenetu, naši časopisi o tem ne pišejo. Tam daleč, v nekem Bangladešu, stavkajo tekstilni delavci, ki za pest riža po dvajset ur na dan šivajo cunje, ki nam jih ti trgovciprodajajo. No, saj menda ni pomembno. Bangladeš je daleč od nas, kaj to nas briga. In tujci na obisku slikajo naše spomenike, bogate, debele, brkate ljudi, ki so Sloveniji podarjali knjižnice, čitalnice, današnji pa, zidajo trgovske centre. In namesto novih bolnišnic, šol, štipendij za mlade, nadarjene in nenadarjene, gledamo Mujote in Hasote s četrt kruha in piščančijo salamo, kako betonirajo na gradbišču novega trgovskega centra. In Evropa? Kakšen British museum, gotske katedrale, flamski slikarski mojstri. Naš decembrski odhod v Evropo je tradicionalno obeležen s potiskanjem shoping vozička, plastično vrečko iz Ikeje, pol kilograma sira iz Lidia, dvemi znižanimi srajcami iz Špara, in salamo iz Hoferja.
Amen, ojoj, oprostite- Merkator.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Izredna seja občinskega sveta
X ■

Z dolgoročnim nad kratkoročni kredit
Danes se bodo na izredni seji sestali izolski občinski svetniki in odločali o drugem rebalansu občinskega proračuna. S sprejetjem tega predloga naj bi tudi omogočili najetje delgoročnega kredita s katerim bo Občina Izola poplačala kratkoročne obveznosti, ki zapadejo še pred koncem tega leta.
Izolski proračun je bil narejen po željah in manj po možnostih našega gospodarstva. Ob sprejemanju prvega rebalansa so v občinski upravi še vedno upali, da bodo prihodki dosegli okrog 27 milijonov Eurov, danes je jasno, da bodo morda dosegli 16 milijonov.
Seveda to pomeni, da je treba narediti tudi konkretne posege na področju proračunskih odhodkov. A najprej je treba poravnati obveznosti in do konca tega leta je treba vrniti okrog 3 milijone Eurov.
V občinski upravi ugotavljajo, da načrtovani prihodki iz naslova podelitve stavbnih pravic ne bodo realizirani v predvidenem obsegu. Manjka predvsem denar iz tega naslova za območje med Drogo in obvoznico, kjer je, med drugim, tudi izvoz z bodoče hitre ceste. Občina Izola je v mesecu maju 2010 izvedla javno zbiranje ponudb, vendar v predvidenem roku ni prispela nobena
ponudba. Glede na navedeno in dejstva, da naknadno ni bilo zaznanega interesa strank za prevzem stavbne pravice, se lahko zaključi, da v letošnjem letu ni mogoče pričakovati realizacije plana.
V rebalansu proračuna občine Izola je zato predlagano znižanje prihodkov iz naslova stavbnih pravic za 2 milijona EUR, posledično se znižajo celotni prihodki proračuna za enak znesek in sicer iz 27.226.133 EUR na 25.226.133 EUR. Uravnoteženost proračuna se zagotovi s povišanjem predvidenega dolgoročnega
zadolževanja Občine Izola v višini 2 milijona EUR. Občina se je za enako vsoto sicer že zadolžila v juliju 2010.
Občine se sicer lahko zadolžijo, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), v posameznem letu odplačila ne presežejo 8% realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja.
Na podlagi obstoječih pogodb o dolgoročnih posojilih bo Občina Izola v letu 2010 odplačala 317.815,22 EUR obveznosti iz naslova posojil, kar predstavlja 2,43% realiziranih prihodkov predhodnega leta (2009). S predlaganim dodatnim dolgoročnim zadolževanjem bi v naslednjem letu (2011), obveznosti iz naslova posojil dosegle 450.432,87 EUR, kar predstavlja 3,26% realiziranih prihodkov predhodnega leta (ocena 2010) in ne presega predpisane omejitve 8% iz Zakona o financiranju občin.
Unicefova razstava v Zvonu
Ljudem moramo pomagati
Iz knjigovodskega servisa Efekt smo prejeli naslednje pismo s prošnjo dobrim ljudem za pomoč naši sokrajanki. Tako-le so zapisali:
Bližajo se prazniki in verjamem, da vas z vseh strani vlečejo za rokav in prosijo za tako in drugačno pomoč. Tudi jaz se obračam na vas dragi moji prijatelji in drage moje stranke, saj se je življenjska zgodba naše stranke Haliti Faika končala tragično 18.11.2010. Se bolj tragično je, da se življenje nadaljuje naprej njegovi 25 let stari ženi, ki živi v Izoli v podnajemniškem stanovanju s tremi predšolskimi otroki. Vanesa je stara 5 let, Medina 3 leta, najmlajši Raimond pa je otrok s posebnimi potrebami, star komaj 2 leti in pol.
Verjamem, da lahko pomagamo solidarno tej mladi družinici, ki kot tuja družina brez stalnega bivanja ne more pridobit vseh pravic, ki jih v takih primerih lahko dobimo državljani Republike Slovenije. Ker Raimond, najmlajši potrebuje delovne terapije in terapije za razvoj si mamica želi ostati v Sloveniji, saj ji lahko le tukaj nudijo zdravstveno oskrbo, ki je v svoji državi ne bi mogel prejemati. Vsa dokumentacija te družine, vključno z izvidi otroka, je pri nas.
Pozabimo vse predsodke in podajmo roko nekomu, ki jo ta trenutek tako močno potrebuje. Transakcijski račun na katerega lahko nakažete svoj prispevek je 0228 7475 0940 566 na ime HALITI NAPIJE, Obrtna ulica llf, 6310 Izola.
Gorana Japelj v imenu Knjigovodskega servisa Efekt
V	torek je Andragoško društvo Morje - Univerza za tretje življenje orginiziralo srečanje svojih članov v prostorih Srednje gostinske in turistične šole, kjer so jim postregli s kultrunim programom. Zbralo se je veliko ljudi in priložnost je bila idealna za napoved naslednjega dogodka.
V	petek 16.12. ob 16.00 uri namreč društvo Morje vabi radovedneže v kavarno Zvon v San Simonu, kjer bo na ogled razstava ter prodaja “punčk za UNICEF” ter razstava njihovega krožka “digitalne fotografije”, ki že dlje časa žanje velik uspeh med našimi meščani, za konec pa so organizatorji pripravili še predstavitev zeliščnih čajev kmetije Kalan iz Kalobja na Kozjanskem, kjer predelujejo več kot 50 vrst zelišč na povsem ekološki način.
Reaktor
Iz intervjuja z gospodom Bajdo pred začetkom obiranja oljk v Mandraču: ”...mi pa imamo edino oljarno v Izoli, a nas Izolani še ne poznajo dovolj...” Na zadnje vprašanje: "Koliko je teh oljarn?” odgovarja lastnik torkle: "registriranih nas je bilo 12 in mislim, da nas je prav toliko še vedno ostalo. Jih je še nekaj, ki pa delajo na črno.To me sicer ne moti, a zakaj moramo nekateri plačevati davke, ob tem pa moramo, po pravici, vzdrževati še higiensko delovno okolje, kar je seveda prav, saj gre vendarle za hrano, a nekaterim to ni potrebno? Gre vendarle za nelojalno konkurenco.”
Pivolske terase so porasle predvsem z oljkami. Nasadi so zasajeni po priporočenih razmerjih z belico, lečinom in pendolinom. Oljke smo obirali sredi novembra. Prešah so nam jih v torklah v Novi vasi, Vanganelu, Babičih, Kopru, Izoli, Pradah... Izplen je bil v vseh primerih- razen v Izoli - najmanj nekaj čez 13% pa vse do 17%. Moje oljke so bile pripeljane na torklo na dan obiranja: sveže, zdrave in zrele. Po olje smo prišli naslednji dan. Pri stiskanju nisem bila prisotna.
Izplen mojih oljk je bil 11,23%, kar je dalo 127,8 kg olja. Če vzamem v izračun izplen le za 2% več, torej 13,23% je izplen 150,55 kg. Razlika je torej 22, 75 kg olja. Ko sem povpraševala oljkarje, kakšen je bil izplen njihovih oljk in v katero torklo so peljali svoje oljke, sem lahko zaključila, da izolska torkla nikakor ni premalo poznana. Večina mojih sogovorcev se je le nasmehnila, ko sem povedala v katero torklo sem peljala svoje oljke in da konkurenca med obalnimi torklarji deluje, saj oljkarji svoje pridelke raje odpeljejo v bolj odročne torkle, kjer je izplen boljši in je v oljkah pač manj vode.
Dragotina Markovič
Pisma, objavljena v rubriki Reaktor izražajo mnenje avtorjev. Uredništvo zagotavlja objavo popravkov v skladu z Zakonom o medijih.
emel d.o.o.
računovodske storitve
Smo eden večjih računovodskih servisov na obali z dolgoletnimi izkušnjami.
BLIŽA SE KONEC LETA IN ŠE VEDNO IŠČETE PRAVI RAČUNOVODSKI SERVIS?
Nudimo vam računovodske storitve in svetovanje pod ugodnimi pogoji.
Pomagamo vam prihraniti vaš čas in denar.
Dovolite NAM, da postanemo vaš računovodski, finančni in davčni svetovalec.
• oudiJ*0
nbfliP0?1
lDove!^t
10°/oPop
Najdete nas v IZOLI, Industrijska c. 2e (poleg OMV bencinske črpalke), vsak dan med 8. in 16. uro ali na tel.št. 05 6630 923.
Parkirišče zagotovljeno.
E-mail: info@emel.si
storitve
Referendum o RTV----
Referendum o najlepši barvi
Slovenski volivci preprosto niso vedeli, zakaj bi šli v nedeljo na volišče, saj so jih predlagatelji referenduma spraševali o nečem, kar je setlobna leta daleč od njihovih vsakdanjih skrbi..
Če bi se vprašanje glasilo: ali ste za to, da RTV ne bo več javni zavod in vam ne bo več treba plačevati naročnine, bi bila udeležba bistveno drugačna. Tudi če bi volivce vprašali ali so za to, da se milijoni namenjeni izvedbi referenduma namenijo organizaciji Evropskega prvenstva v košarki, bi jih šlo več na volišče in tudi izid bi bil drugačen. Toda vprašanje o tem ali podpirajo sprejem zakona, ki ga ne poznajo, ki jih ne zanima in o katerem imajo celo delavci RTV-ja povsem različna mnenja, je bilo enostavno spregledano.
Komaj 10 odstotna udeležba
Na referendumu je imelo pravico glasovati skupaj 1.707.236 slovenskih volivcev, glasovalo pa jih je skupaj le 249.809 kar predstavlja vsega 14,63 % volilno udeležbo. Naj višja udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana Center (17,17%), najnižja v Mariboru (11,81%), v naši (Postojnski) volilni enoti pa je glasovalo 15,11% volivcev. Najvišja udeležba (kar 23,53% ) je bila v Ajdovščini, najnižja pa v Piranu (samo 9,98%). Volilna udeležba v Izoli je bila druga najnižja v volilni enoti, saj je glasovalo vsega 10,56% izolskih upravičencev.
Skupno je v Sloveniji ZA glasovalo 67.659 oziroma 27,36 % udeležencev referenduma, PROTI pa jih je bilo 179.631 oziroma 72,64 %. Podoben rezultat je bil tudi v postojnski volilni enoti, kjer je ZA glasovalo 9.152 oziroma 30,59 % volivcev, 20.767 oziroma 69,41 % pa jih je bilo PROTI. K temu rezultatu sta največ prispevala volilna okraja Ajdovščina in Tolmin, kjer je bila daleč najvišja volilna udeleba in najbolj izrazit rezultat glasovanja proti uveljavitvi novega zakona. Na obali so bili rezultati nekoliko izven povprečja, saj je v Kopru večina volivcev (53,16%) celo podprla predlog zakona oziroma se izrekla ZA, v Izoli pa se je ZA izreklo 561 oziroma 46,71 % volivcev, PROTI pa jih je bilo 640 oziroma 53,29%
Kako smo glasovali po voliščih
Čeprav tako nizka udeležba ne predstavlja realne usmeritve volilnega telesa in podatki strankarskim strategom ne morejo biti v posebno korist pa je vendarle zanimivo vedeti, ako so kje glasovali. Posebej zato, ker je jasno, da so čli na volišče predvsem “aktivisti” predlagateljev in nasprotnikov zakona o RTV. V tem smislu pa tudi ta podatek nekaj pomeni. Med posebnostmi velja omeniti, da je bila najslabša volilna udeležba na Baredih, kjer so glasovali vsega 4 volivci (3,60%), najboljša udeležba je bila v Cetorah, kjer je glasovalo kar 17,95 odstotka volivecv, čisto vsi pa so glasovali proti novemu zakonu o RTV. Za nov predlog zakonodaje so od večjih volišč glasovali v Kulturnem domu, sicer pa so ga večinsko podprli še na predčasnem volišču, v KS Jagodje Dobrava in na Šaredu pa ga je podprlo tri četrtine volivcev.
Posebna volilna naprava
Vse okrajne volilne komisije morajo ob vsakih volitvah določiti najmanj eno volišče, ki je dostopno osebam s posebnimi potrebami. Na takem volišču se glasuje bodisi z običajno glasovnico, na nekaterih voliščih pa so glasovali tudi z elektronsko glasovalno napravo. Ob nedeljskem referendumu smo to napravo dobili tudi na volišču v Manziolijevi palači, ki je tudi sicer namenjeno osebam s posebnimi potrebami. Če želi volivec glasovati na takem posebnem volišču, mora to svojo namero sporočiti svoji okrajni volilni komisiji najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja, vendar v primeru Izole takšne namere ni sporočil nihče in je nihče tudi ni uporabil.
Koliko stane referendum?
Vsak referendum stane približno štiri (4) milijone.
Na vsakega volilca (milijon in pol nas je) pride približno 2,5 evra referendumskih stroškov. Okrajne volilne komisije porabijo približno dva milijona, pol milijona stane obveščanje volilcev in še nekaj za druge stroške. Približno milijon evrov pa gre za nadomestila okoli 1000 članom volilnih komisij ter za plačilo sekretarjev, tajnic in drugih, ki referendum izvajajo. Pol milijona stanejo razne objave, glasovnice in druge tiskovine. Zraven so še stroški izvedbe referenduma v tujini, skupaj to nanese vsaj štiri milijone evrov. Tak izračun je potrdil tudi tajnik državne volilne komisije Marko Golobič. Okrajne volilne komisije porabijo približno dva milijona. Od tega gre milijon za plačilo 23.000 članom volilnih odborov na 3500 voliščih (45 evrov na enega, predsedniki odborov pa dobijo 52 evrov), drugo pa za plačilo najema volišč (povprečno 50 evrov na eno volišče), pol milijona za obveščanje volilcev in še nekaj za druge stroške.
Približno milijon evrov stanejo nadomestila okoli 1000 članom volilnih komisij in za plačilo sekretarjev, tajnic in drugih, ki referendum izvajajo. Po neuradnih podatkih predsednik občinske volilne komisije za to dodatno delo “potegne” blizu 2.000 Eurov. Pol milijona stanejo razne objave, glasovnice in druge tiskovine. K temu je treba dodati stroške izvedbe referenduma v tujini in skupno to nanese najmanj štiri milijone evrov. Če se referendum izvede hkrati z volitvami, potem stane bistveno manj. Švicarji, naprimer, imajo za izvedbo referendumov namenjen en dan v letu, tako da onemogočijo trošenje, kot si ga privošči slovenska država.
Ljudje so siti referendmov in zapravljanja
Najnižjo udeležbo na referendmih v zadnjih letih je doživela prejšnja vladajoča koalicija na referendumu o ustanovitvi pokrajin. Na volišče je prišlo le 11 odstotkov ljudi. Na prejšnji referendumu o zakonu o
Volišče	GLASOVALO	ZA	PROTI
Rdeči križ	157	46,10%	53,90%
Palača Manzioli	118	34,19%	65,81%
Društvo upokojencev	101	45,92%	64,08%
Kulturni dom	176	52,00%	48,00%
KS Livade	208	43,90%	56,10%
Osnovna šola Livade	138	43,80%	56,20%
Simonov zaliv	172	47,93%	52,07%
KS Jagodje - Dobrava	29	72,41%	27,59%
Baredi	4	75,00%	25,00%
Šared	42	51,22%	48,78%
Cetore	21	00,00%	100,00%
Malija	58	46,55%	53,45%
Korte	71	26,76%	73,24%
Predčasno volišče	40	82,05%	17,95%
RTV Slovenija je prišlo 31 odstotkov volilcev in 50,3 odstotka jih je, tako-imenovani Grimsov zakon podprla. Bistveno višja, 58-odstotna, je bila volilna udeležba na referendumu pred dvema letoma o delnem lastninjenju zavarovalnic, toda ta referendum je potekal hkrati z volitvami predsednika republike. Proti vladnemu predlogu je takrat glasovalo 71 odstotkov volilcev.
V	Livadah izginjajo in se pojavljajo stvari
Seveda še pomnimo čudežno izginjanje in pojavljanje glasovnic z letošnjih lokalnih volitev na volišču v Osnovni šoli Livade. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi ob nedeljskem referendumu, le da tokrat na volišču v Krajevni skupnosti Livade.
Član volilnega odbora in tudi sicer dolgoletni član različnih volilnih odborov in komisij, Zorko Nardin, je namreč okrajno volilno komisijo opozoril na nenavadni dogodek v zvezi z izvedbo volilnih opravil na referendumu o RTV.
Na volišču št.005 Livade so člani volilnega odbora v soboto prevzeli glasovnice in drugo gradivo in bili ob tem opozorjeni, da so glasovnice strojno preštete ter pozvani naj jih kljub temu ročno preštejejo. Šest članov volilnega odbora je to tudi storilo in potrdili so, da sta tam dva paketa glasovnic. V enem je bilo 500 v drugem pa 450 glasovnic kot je bilo zapisano na ovojnici in kot je bilo videti že na pogled. Vsi člani so potrdili, da so glasovnice točno preštete (skupaj 950 glasovnic), nato je predsednica volilnega odbora podpisala prevzem ter glasovnice dala v trezor v KS Livade. En ključ prostorov je predala g. Nardinu, drugega je obdržala sama.
Naslednji dan, na dan referenduma, je Nardin ob odprtju trezora opazil, da med paketoma ni razlike, zato so v prisotnosti predsednice, Ane Marije Peršič in člana Matjaža Božiča ponovili štetje glasovnic in ugotovili, da je tam 1.000 glasovnic in ne 950 kolikor jih je bilo ob prevzemu. Predsednica je o tem obvestila volilno komisijo, ki je odredila popravek v evidenci priložene listine, s čimer so se strinjali vsi prisotni člani odbora.
V	dopisu se Nardin sprašuje, kako je mogoče, da je odpovedalo sobotno strojno in ročno štetje glasovnic, ki ga je opravilo 6 članov volilnega odbora in kako se je naslednji dan v trezorju znašlo 50 dodatnih glasovnic.
Enigma Livad očitno ostaja. d.m.
Foto dogajalnik
Knjižnica ni dnevni center
Knjižnica je ena temeljnih kulturnih ustanov vsakega večjega kraja. To je prostor znanja, prostor modrosti, lepih zgodb, klenega jezika in bontona. Težava nastane takrat, ko mesto nima dnevnega centra kamor bi se lahko zatekli tisti, ki si tega želijo pa morda nimajo vseh možnosti. In nastanejo težave.
Prejeli smo pismo matere enega od otrok, ki so redni obiskovalci knjižnice. Velikokrat je tam že takrat, ko jo odprejo in potem ob računalniku ali igri preživlja dopoldneve, čeprav bi menda moral obiskovati šolo. Knjižničarke so prijazne a so tudi ljudje in včasih se zgodi, da katera tudi vzroji, posebej ob neredu, ki ga večkrat povzročajo otroci iz soseščine, ki so si knjižnico izbrali za svoj center zbiranja.
Mati oseminpolletnega otroka je potožila nad odnosom ene od knjižničark, ki menda njenega otroka pošilja iz knjižnice po nekaj minutah igranja, mu očita, da je neurejen in se do njega sploh obnaša neprijazno in neprimerno. V knjižnici imajo seveda svojo verzijo odnosov in pravijo, da so zanje vsi obiskovalci enaki, če se le obnašajo prostoru primerno.
Carina ali meja?
To je ozek tunel pod cesto Izola - Strunjan, ki ga uporabljajo predvsem kolesarji in sprehajalci. Toda, nekdo je pred tunel položil posekano drevo in tako skoraj onemogočil prehod. Je to storil, ker bi rad pobiral mostnino ali tunelnino?
Nedvomno pa je res, da so si zatočišče v knjižnico našli tudi ljudje, ki ne najdejo drugega toplega prostora v teh hladnih dneh, kar priča o tem, da še bolj kot dnevni center za starejše občane potrebujemo dnevno nočni center za ljudi, ki nimajo kam. Morda jih v Izoli trenutno res še ni veliko, toda položaj je, tudi po poročilih Centra za socialno delo, vse težji. In vse kaže, da zima ne bo nič kaj mila.	ur
[I-	
'	1 L <É0i
Sejem starin poživil lepo soboto
Starinarnica Insula Antiqua, ki domuje na Manziolijevem trgu, je v soboto pripravila sejem starin, ki se ga je sicer udeležilo manj razstavljalcev kot tradicionalnih sejmov, vendar še vedno dovolj, da je bila sobota zanimivejša kot sicer. Radovednežev in kupcev je bilo kar nekaj in menda so našli nekaj zanimivih artiklov, ki že imajo nove lastnike. Sejem seveda ne konkurira tradicionalnim sejmom starin v Izoli ampak jih lepo dopolnjuje, zato velja organizatorjem izreči vse pohvale.
Vsaj v vrtcu je veseli december
V torek 14. decembra, so bili malčki Vrtca Mavrica, enota Školjka, iz skupin: Kuža, Ježek, Mavrična riba in Ribica deležni prijetnega prednovoletnega glasbenega nastopa. Razveselili so jih mladi glasbeniki, učenci 3. B razreda osnovne šole Vojke Šmuc.
Živa Hrovatin je igrala na kljunasto flavto, Vid Vojvoda na saksofon, Eldin Subašič na harmoniko, Anja Blokar Islamovič, Leon Petrovič in Luka Orbanič pa na električni klavir. Ob tem smo tudi zapeli. Malčki so pozorno in radovedno sledili njihovemu igranju na instrumente in
bili so tako navdušeni, da so njihov trud nagradili z vzkliki »bavo, bavo!« ter s ploskanjem. Za organizacijo nastopa je poskrbel očka naše Vite Petrovič. Njemu in vsem nastopajočim se še enkrat zahvaljujemo za prijetno glasbeno doživetje. Dajana in Mojca
SŽ) ari/L ni (ba/n/
Darilni boni Term Krka
Približuje se najbolj čaroben čas v letu, ko se z majhnimi pozornostmi spomnimo na naše najdražje.
V Krkinem obmorskem centru Talaso Strunjan vam ponujajo vrsto idej za majhna in velika darila, od sprostitve v bazenih (dve 4-urni vstopnici - 20 r ' EUR), obiska savn (dve 3-urni vstopnici - 34 EUR), razvajanja z raznovrstnimi masažami v Talaso centru Salia ali pa kratkega oddiha med termalnimi „ /	^ " J, vrelci in na morski obali.
Če želite odločitev prepustiti obdarovancu, lahko kupite vrednostni darilni bon.
Podarite zdravje, sprostitev in užitek. Darilne bone lahko kupite osebno v Talasu Strunjan, prek spleta in na vseh poštah.
Informacije po telefonu 05/67 64 472 ali na www. talaso-strunjan.si.
W WDRM 6
Reševalci zavračajo anonimke
Nekateri slovenski mediji in tudi Mandrač je povzel pisanje anonimnih avtorjev, ki so na več naslovov poslali anopnimno pismo katerega vsebina je vodstvo izolskega Zdravstvenega doma obtoževala koruptivnega opbnašanja pri odločanju o tem, kateri avto bodo kupili za izolsko reševalno postajo,.
Na pisanje v anonimki so se odzvali v izolskem Zdravstvenem domu pa tudi sami reševalci izolske reševalne postaje, ki so v odgovor ponudili strokovne odgovore zakaj se strinjajo z izbranim nakupom mercedesovih vozil ter strokovne službe Zdravstvenega doma, ki so pojasnile, kako transparentno je potekal postopek izbire primernih avtomobilov.
Seveda ni težko uganiti, da je anonimka imela nek drugi namen, v prvi vrsti zamenjavo vodstva izolskega Zdravstvenega doma. In kaj je primernejšega od dokazovanja koruptivnega obnašanja vodstva, ki ga je “treba” zamenjati. Glede na to, da je občinski svet preprečil imenovanje enoumnega Sveta zavoda je zdaj jasno, da se bo zamenjava zgodila, če bo ocena dela vodstva takšna, da bi bila zamenjava res potrebna. Pacientov pa vse to seveda ne zanima. Njih zanima le to, da reševalci pridejo čimprej do pacienta in ga čimbolj varno pripeljejo na določeno mesto. Po možnosti tudi čez prijaznejše hitrostne ovire
Stališče reševalcev do anonimke o nabavi vozil na RSSI (ZD Izola)
Na naši enoti je bil letos aprila objavljen interni razpis za člane delovne skupine, ki bi imela nalogo določiti tehnične pogoje za nabavo vozil. Vodja je določil dva koordinatorja in med prijavljenimi so bili izžrebani 3 dodatni člani. V postopku priprave tehničnih pogojev so vsi zaposleni bili udeleženi s tem, ko so delovni skupini podali svoja mnenja in predloge za kar so jih koordinatorji delovne skupine posebej vprašali.
Po objavi razpisa se je začelo. Najprej je A kanal objavil, da nabavljamo vozilo, ki je zaradi 5 cm
50.000	eur dražje od tistega, ki bi nam ga lahko ponudil slovenski predelovalec. A 5 cm sploh ne vpliva na ceno. Cena je odvisna od predelovalca. Predelava vozila v tej kategoriji (nujno reševalno vozilo z minimalnimi dimenzijami, ki smo jih določili) pri vseh predelovalcih stane približno isto. Ce seveda predelovalec izpolnjuje pogoje, ki jih nalaga evropski normativ EN 1789/2007. Predelovalci, ki teh pogojev ne izpolnjujejo lahko morda res ponudijo avto ceneje a je od konca leta 2009 v Sloveniji v veljavi pravilnik, ki
reševalnim službam nalaga nabavo vozil, ki ustrezajo standardu. To je edini in najbolj bistveni pogoj pri nabavi vozil ob upoštevanju dimenzijskih omejitev, ki smo jih postavili.
Odločili smo se za naročilo vozila tipa B (nujno reševalno vozilo) in postavili dimenzijske pogoje bližje tipu C (reanimobil). Na ta način smo si zagotovili večje vozilo v kateremu lahko kvalitetno delamo svoje delo in bo preskrbljeno s količino opreme, ki presega zahteve za tip B. Obenem pa je bistveno cenejše od tipa C, ki ima določene minimalne zahteve, ki bi ZD stale bistveno več denarja. V praksi pa dodatnih stvari, ki jih nalaga standard za vozilo tipa C ne potrebujemo.
Po zgodbi o 5 cm smo sedaj priča anonimnemu pismu. Pismu, ki navaja neresnice. Konfiguracija, ki naj bi ogrožala življenja nas in pacientov je konfiguracija, ki jo imamo v uporabi že vrsto let. Zakaj bi naj torej sedaj bila neustrezna.
Na enoti imamo samo 1 vozilo na 4 kolesni pogon in to vozilo ni prva urgenca oziroma najbolj urgentno vozilo. Žal je omenjeno vozilo pogosto na servisu in ga nadomešča vozilo z zadnjim pogonom. Torej trenutno glede na naše potrebe 1 vozilo s 4 kolesnim pogonom popolnoma zadostuje. Kar se tiče cene pa kot že omenjeno se cena razlikuje le toliko kolikor je razlike v ceni osnovnega kombija. Predelava se ne razlikuje bistveno pri predelovalcih, ki ustrezajo standardu. Predelovalci, ki pa predelujejo vozila “po domače” pa lahko ceno tudi bistveno znižajo. Tako vozilo za naše potrebe in tudi po naših pravilnikih ne ustreza. Svoj poklic (ne delo kot navaja dopis) jemljemo več kot resno, jemljemo ga kot poslanstvo.
In zato vemo, da bolezenski znaki ne odločajo o življenju bolnika kot to navaja anonimka. Življenje sočloveka je odvisno od njegovega stanja in zato prosimo anonimne avtorje pisma, da ne pogojujejo našega dela in nam ne vsiljujejo vozila, ki ga ne potrebujemo. Obenem pa glede izpostavljenih sekund lahko iz naših izkušenj napišemo, da je vozilo s 4 kolesnim pogonom počasnejše od vozila s pogonom na eno os, ker kot številne druge navedbe kažejo, da je anonimno pismo delo ljudi, ki z našim poklicem nimajo zveze. Verjamemo pa, da oni svoje delo jemljejo z vso odgovornostjo. Tokrat nam je vodstvo ZD Izola glede nabave vozil prvič zelo naklonjeno. Končno smo vsi zaposleni imeli možnost soodločati o nabavi vozil in nihče od nadrejenih ni podvomil v tehnične zahteve. Poznamo pregovor, ki pravi: le čevlje sodi naj kopitar.
Urgentni avto s katerim delamo je resnično potrebno zamenjati in še tri avte imamo z veliko preveč kilometri. Naslednje leto bomo nujno potrebovali še eno urgentno vozilo in dve nenujni reševalni vozili tipa A.
Poslavljamo se v upanju, da bomo tudi v naprej sami odločali o temu kakšna vozila potrebujemo pod pogojem, da ustrezajo standardu, ki nam in našim pacientom zagotavljajo najvišjo raven varnosti. Podpisani reševalci zavračamo anonimko kot neutemeljeno in zavajajočo, saj žaljivo posega v našo strokovnost, kompetentnost ter zmanjšuje naš osebni ugled in ugled ustanove v kateri smo zaposleni.
Sledijo podpisi 23 reševalcev RSSI podpisnikov stališča do anonimke o nabavi vozil na RSSI
Odločitev je strokovna in zakonita
Reševalno vozilo je Reševalna služba slovenske Istre (RSSI) planirala v svojem planu nabave za leto 2010 že 2009. Plan je bil potrjen tako s strani vodstva kot tudi sveta zavoda, ter bil predstavljen tudi pred pristojnim občinskim odborom.
Spomladi je bil, s strani vodje RSSI objavljen interni razpis za sestavo delovne skupine za pripravo tehničnih pogojev za razpis. Vodja RSSI je določil dva koordinatorja, ostali trije člani petčlanske komisije pa so bili na nevtralen način izžrebani izmed prijavljenih kandidatov. Komisija je dobila nalogo preučiti veljavno zakonodajo in predpise na tehničnem področju ter dejanske potrebe za opravljanje dejavnosb na področju, kjer RSSI deluje. Člani delovne skupine so tehnične pogoje pripravili v skladu s stališči vseh kolegov, ki so se glede nabave vozila opredelili.
Od 24.12.2009 je namreč na tem področju v veljavi Pravilnik o prevozih pacientov, ki določa, da morajo nujna reševalna vozila ustrezati standardu EN 1789/2007. Ta standard, ki je v veljavi v EU, govori o varnosti, ki jo mora tako vozilo dosegati za vse potnike v njem -tako paciente kot tudi zdravstveno osebje.
Na tej osnovi in ob upoštevanju geografske konfiguracije, strukture mest (mestna jedra z številnimi ozkimi ulicami in nizkimi podvozi) na področju delovanja naše Reševalne službe, je komisija določila tehnične kriterije, ki jih mora novo vozilo dosegati. Ponujeno vozilo presega varnostne standarde, ki jih imajo vsa obstoječa vozila RSSI, saj so bila kupljena pred uvedbo Pravilnika o prevozih pacientov. S tem vozilom bomo zagotovili najvišji standard varnosti za prevoze pacientov na področju slovenske Istre do sedaj. Vodstvo ZD Izola je ocenilo, da je tehnična komisija svoje delo opravila strokovno in upoštevala spremenjene varnostne standarde ter definirala vozilo, ki ustreza specifiki delovanja na področju slovenske Istre ter tehnično specifikacijo brez sprememb vključilo v razpisno dokumentacijo. Vodstvo ZD Izola na takšen način podprlo tudi kompetentnost svojih strokovnjakov - reševalcev.
ZD Izola je v skladu z zakonom objavil javni razpis v Uradnem listu RS in EU ter po zakonsko določenih prijavnih rokih za ponudnike ter rokih za objavo rezultatov razpisa v pritožbenem roku ni dobil nobene zahteve po reviziji postopka.
Postopek nakupa ni zaključen in pogodba s ponudnikom ni podpisana, saj je potrebno pred realizacijo izpeljati še nekatere uradne postopke.
mag. Mate] Intihar, Strokovni sodelavec ZD Izola

Kanalizaciji v Kortah teče voda v grlo
Januarja poteče rok za razpis Evropske Unije, preko katerega bi lahko Občina pridobila skoraj polovico sredstev za 2.5 milijonov evrov težek projekt, ki bi Korte končno priključil na kanalizacijo. Soglasja krajanov pa so šele začeli zbirati.
Druga faza projekta za kanalizacijo v Kortah se je začela sredi lanskega poletja. Takrat je bil pripravljen načrt, a da bi dokončali projekt in v skladu s termini Evropske Unije pa je bilo potrebno “samo” še dobiti soglasja krajanov, preko čigavih zemljišč kanalizacija poteka ter prodobiti gradbeno dovoljenje. Slednje menda tudi ni problematično, a je vseeno dolgotrajni postopek, večjo težavo dokončanju projekta pa predstavljajo nekateri krajani, ki kar tako svojega soglasja niso hoteli dati.
Tajnik krajevne skupnosti Korte Marino Kleva pravi, da je bila slika jasna že avgusta. “Ko je bil pripravljen načrt sem osebno govoril s krajani in deset jih je bilo pripravljenih podati soglasje pod pogojem, da se rešijo nekatere njihove starejše zadeve z Občino. To sem tudi sporočil tedanjemu županu, ki je pooblastil svoje sodelavce, da rešijo problem. Kar se pa ni zgodilo. ” Menda so bili krajani nezadovoljni, ker je bilo do župana tako rekoč nemogoče priti, pooblaščeni sodelavci pa tudi niso bilo vedno na razpolago in v teh mesecih niso rešili nobenega od nastalih problemov. Morda imajo pri tej zadevi svojo vlogo tudi volitve oziroma predvolilno obdobje, a dejstvo je, da je projekt popolnoma stagniral pol leta. Rok za oddajo gradbenega dovoljenja pa je že konec januarja, za gradbeno dovoljenje pa je potrebno čakati tudi mesec dni. V igri pa je 1.2 miliona evrov subvencij. Jasno je torej, da voda odgovornim že pošteno teče v grlo.
Kdo pa sploh so “odgovorni”?
Kakorkoli, nove “odgovorne” je župan določil pred kratkim. Gre za nekakšno komisijo, ali skupino, ki jo vodi Boris Stupar in je zadolžena, da v ekspresnem času dobesedno reši projekt kanalizacije. Časa je resnično malo. “Komisija je začela z delom v ponedeljek in čeprav formalno nisem njen član, sem takorekoč stalno zraven, saj sam poznam krajane, ki nočejo dati soglasja, dobro pa sem seznanjem tudi z razlogi za nesodelovanje. In zagotovim vam lahko, da ne gre za neko trmarjenje, za nek kapric. Ti ljudje bi radi, da se ti njihovi problemi rešijo,” je povedal Kleva. Ti problemi pa so raznorazni. Od krajana, ki se ni strinjal s tem, da sekundarni cevovod kanalizacije za soseda poteka preko njegovega zemljišča, do primerov, ko je po načrtu cev potekala po sredini stavbnega zemljišča ali pa preko zidu, kar je bilo seveda neizvedljivo. “Večino teh težav smo že odpravili, čakamo pa še na neka-
tere, recimo krajan, ki že trideset in več let čaka na kompenzacijo za zemljišče, preko katerega seje gradila cesta. Takrat mu je bilo obljubljeno a uredilo se ni še nič. Zdaj pa seje odločil, da bo soglasje pogojeval z ugodno rešitvijo dolgoletnega problema. Časi so pač takšni, da ljudje ne dajo več kar tako svoje lastnine. ”
Marino Kleva pa je kljub vsemu optimističen glede na ugoden razplet razpisa. “Resnično bi bilo škoda, če bi zaradi stagnacije in neaktivnega pristopa bili ob več kot milijon evrov, glede na to, da je celotna investicia vredna kakšna dva milijona in pol. V krajevni skupnosti smo naredili, kar je bilo n naši moči, za naslednje korake pa so bili pristojni v občinskih službah. ”
Morda pa so tam podcenjevali problem, na katerega pa so potem zaradi tako pomembnih volitev očitno pozabili. Še dobro, da so se nekateri na to spomnili in bodo poskusili rešiti, kar se rešiti še da. A mimo opazke, da je bilo v preteklih nekaj letih podeželje postavljeno na stranski tir pač ne moremo. Oziroma, kot je povedal Marino Kleva “stagniranje ni pravi izraz. Podeželje je v zadnjih nekaj letih nazadovalo, saj so tudi ceste zaradi preobremenitve e zelo slabem stanju, inšpekcijske službe pa so bile do prekrškarjev zelo mile, če so jih sploh opazile. ” Morda pa bodo vseeno prišli kor-težani do kanalizacije še preden bo sonda Voyager 1, čez dobra štiri leta, izstopila iz osončja. Vesoljska doba pa takšna. am
Kanalizacija naj bi potekala pod vasjo, do črpališča, za postavitev katerega so na Občini že odkupili zemljišče ob gostilni Torkla. Naj bi, če se bodo le dogovorili.
Kaj pa pravijo na Občini?
Zanimalo nas je seveda tudi mnenje občinskih služb, zato smo jim zastavili nekaj vprašanj, in dobili sledeče odgovore.
-	Zakaj je gradnja tega dela kanalizacije za Korte tako pomembna?
-	Neurejeno stanje odvajanja fekalnih voda v delu naselja Korte se je s povečanjem števila prebivalcev dodatno poslabšalo. Povečana poraba vode je bistveno poslabšala stanje na terenu, problematika sedanjih izpustov fekalnih voda zato zahteva vsa prizadevanja Občine, da se kanalizacijsko omrežje v starem naselju Korte čim prej primerno uredi.
-	Kakšen je skupni strošek gradnje in kako ste zaokrožili finančno konstrukcijo te investicije?
-	Že izvedena prva faza je ocenjena na 930.000, predvidena evropska sredstva iz Programa krepitve regionalnih razvojnih projektov pa znašajo 1,2 mio.
-	Projekt gradnje kanalizacije je narejen, manjkajo menda še soglasja lastnikov zemljišč ali še kaj drugega.
-	Projektna dokumentacija za objekt fekalne kanalizacije v vasi Korte je izdelana. Pridobljenih je 80 - 90% soglasij oz. služnosti za zemljišča na trasi predvidene gradnje kanalizacije. Preostala ne-pridobljena soglasja se nanašajo bodisi na zemljišča, ki so predmet kakršnihkoli uradnih postopkov, ali stranke, za katere se vodijo zapuščinske obravnave in podobno.
-	Če bi danes imeli vsa soglasja vseh lastnikov zemljišč, ali je sploh še dovolj časa za pridobitev gradbenega dovoljenja do konca januarja?
-	Vloga za gradnjo kanalizacije Korte bo glede na pridobljena soglasja oziroma pogodbe o pravici gradnje (služnost) vložena na Upravno enoto v pričetku naslednjega tedna. Menimo, da do konca meseca januarja, lahko pridobimo dovoljenje za vse nesporne dele fekalnih kanalov, za katere imamo podpisane pogodbe o služnosti.
-	Žuapan je menda zadolžil posebno skupino, ki naj pomaga pri pridobivanju soglasja. Gre pravzaprav za vodstvo KS ki je tudi doslej že imelo te naloge in pristojnosti. Ali je že kakšen napredek pri dogovarjanju s krajani.
-	Pri pridobivanju pogodb oziroma podpisov sodelujejo strokovne službe in predstavniki krajevne skupnosti. V prostorih krajevne skupnosti smo zaradi olajšanja overitve podpisov na pogodbah in hitrejšega pridobivanja pogodb v ta namen tudi organizirali skupni sestanek in zagotovili možnost overitve pogodbe v kraju Korte.
-	Če gradbenega dovoljenja ne bo in bomo zamudili prijavo na razpis, kaj to dejansko pomeni za Korte in kaj za proračun Občine Izola? Zamujena prijava pomeni, da na razpisu ne uspemo pridobiti sredstva, ki so nam v ta namen namenjena in posledično to pomeni, da bomo vsa sredstva za gradnjo zagotavljali sami v okviru občinskega proračuna.

Mladi judoisti nabirajo kolajne
Futsal
1. Futsal liga
12.	krog
KMN Izola - KMN Sevnica 6:4 (3:1)
1:0 Lakošeljac (8.), 2:0 Lako-šeljac (13.), 2:1 Kranjčevič (14.), 3:1 Peljhan (20.), 4:1 Janjič (31.), 5:1 Janjič (34./10m), 5:2 Mlinarič (34.), 6:2 Janjič (36./10m), 6:3 Kranjčevič (38.), 6:4 Koprivnjak (40.)
Izolani so v boju med zadnjeu-vrščeniam ekipama dosegli pomembno zmago in se približali sedmemu mestu na pet točk.
Izjave po tekmi KMN Izola -KMN Sevnica:
Dušan Novak, trener KMN Izola: „Fantje so odgarali tekmo maksimalno, tako kot smo bili domenjeni. Sevnica je parirala, dokler je imela moči. Mi smo spet igrali oslabljeni, a se je pokazalo, da imamo karakter, če se potrudimo, lahko premagamo vsakogar.
Mitja Jontez, trener KMN Sevnica: „Izola je zasluženo zmagala. Razočaran sem preveč, da bi še kaj dodal."
Lestvica:
1.	KMN Oplast Kobarid	27
2.	FC Litija	24
3.	Puntar _	21
4.	KMN Bronx Škofije	17
5.	Dobovec Trgovine Jager 17
6.	Casino Safir	13
7.	Izola (-1)	8
8.	KMN Sevnica	3
Rokomet
Mlajše deklice
Mednarodni rokometni božični turnir Izola 2010
Nedelja 19.12.2011 od 11.00 ure -
16.00	ure
Razpored tekem
1.	ob 11.00 uri - otvoritev turnirja
2.	ob 11.15 uri ŽRK Casino Izola (Slo) : Mladost Kaštelir (Cro)
3.	ob 12.15 uri ŽRK Casino Izola (Slo) : Udine ( Ita)
4.	ob 13.15 uri Mladost Kaštelir (Cro) : Udine ( Ita)
5.	ob 14.00 uri Podelitev priznanj
Judo
Mladi judoisti uspešni
Mladi judoisti Judo kluba Izola so nastopili na novoletnem turnirju v Celju, kjer je Max Butkovič pri st. dečkih v kat. do 42 kg dosegel bronasto medaljo. Namizni tenis
Namizni Tenis
l.SNTL-članice
Interdiskont : Arrrigoni 5:2
Deveti krog so članice igrale v gosteh proti vodilni ekipi prvenstva. Domačinke, na čelu z Bolgarko Asjo Kasabovo so bile za naše igralke premočen nasprotnik. Po eno točko sta ekipi prinesli Jana Ludvik in Kristin Fatorič v ekipi pa je nastopila še Alenka Ačimovič. S tem dvobojem so naše igralke zaključile uspešen jesenski del prvenstva, kjer si delijo tretje mesto z ekipo Ptuja.
Za ekipo so v tem prvem delu nastopile Jana Ludvik, Kristin Fatorič, Alenka Ačimovič, Urška Čokelj in Maja Milenkovski.
2.SNTL-člani
ArrigonLGorica 5:0
V	zadnjem krogu so člani Arrigo-nija dosegli gladko zmago proti Goričanom, kjer praktično noben dvoboj ni bil vprašljiv in tako sta dve točki zasluženo ostali doma. Po dve zmagi sta za ekipo prispevala Simon frank in Admir Mu-ratovič, eno pa Kristjan Ludvik. Izolani so tako prvi del prvenstva končali na šestem mestu to je sicer nekoliko manj od pričakovanj imajo pa vse možnosti za uvrstitev v drugem delu med prvih pet ekip, kar je tudi cilj letošnje tekmovalne sezone.Za ekipo so nastopili Simon Frank, Kristjan Ludvik, Gregor Vukovič in Admir Muratovič.
Maja Milenkovski tretja
V	nedeljo je v Logatcu potekal l.TOP 8 RS za mladince in mladinke. Najboljše se je odrezala tudi tokrat Maja Milenkovski, ki je v drugi kvalitetni skupini s štirimi zmagami in tremi porazi osvojila tretje mesto. V drugi skupini je nastopila tudi Urška Čokelj, ki je z eno zmago dosegla sedmo mesto. Na turnir je bila poklicana tudi Nika Veber, ki ni nastopila zaradi bolezni. Lara Zakrajšček pa je turnir odpove-
dala zaradi zasebnih obveznosti. Admir Muratovič je pri mladincih v drugi kvalitetni skupini dosegel tri zmage in štiri poraze ter dosegel 5.mesto, kar je nekoliko pod pričakovanji. V tretji kvalitetni skupini pa je ugodno presenetil najmlajši pozvan igralec Erik Paulin, ki je premagal vse nasprotnike in bo na naslednjem TOP turnirju nastopil v drugi kvalitetni skupini med šestnajst najboljših mladincev.
i|e: Žarko Kovačič
Ženski rokometni reprezentanci ni uspelo doseči več od 16. mesta na EP. Ob vsem pa še občutek, da bi morala dekleta le pokazati nekoliko več »znanja«. Izgovori o novi reprezentanci, mladosti in odsotnih vzdržijo le do neke mere. Vsa naša razburjenja ne bodo veliko pomagala. Več kot očitno je slovenski ženski rokomet obstal na mestu. Svoje bo vsekakor morala povedati stroka, predvsem pa vsemu zarisati realne okvirje.
V LA moški ligi so klubi odigrali
13.	kolo. Ekipe so dosegle pričakovane rezultate, tako je tudi lestvica že razdeljena na zgornji in spodnji dom. Cimos je gostoval v Mariboru in prišel do točk na lahek način. Ekipa je še vedno brez prvega gol-mana Staniča, kar pa se ne pozna. Mariborčanom počasi pohaja sapa, saj niso več tako udarni kot v prvih krogih. Celjani so po trebanjski lekciji veliko bolj zbrani, kar so občutili Ormožani. Trenutno vodeče Gorenje ne popušča in zmaguje. Včeraj je bilo odigrano novo kolo, v Kopru je gostovalo Trebnje. Priložnost za
Lea Paulin prva
Mlajši kadeti, kadetinje in naj-mlajši so v nedeljo nastopili na odprtem prvenstvu Umaga ter dosegli nekaj dobrih uvrstitev.
Lea Paulin je zmagala v kategoriji do 10 let, drugo mesto v tej kategoriji je osvojil Matija Novel. Martin Kocjančič pa je bil četrti. V kategoriji do 12 let je bila Katrina Sterchi druga.Pri dečkih pa je bil Matej Germek tretji._______________
Jadranje
Knjiga o otroškem jadranju
V ponedeljek, 20. decembra 2010 ob 18. uri bodo v Kulturnem domu Izola predstavili otroško jadralno knjigo: Janja in Marko v šoli jadranja. Sledil bo pogovor z avtorjema Marino Svečko in Sandijem Deklevo, ki sta si zgodbo zamislila, kot dogodivščino treh nadobudnežev, ki se odločijo, da se bodo naučili jadrati. Poiščejo si trenerja, ki jih uči jadralnih veščin. Tako se naučijo vse o optimistu in spoznajo jadralno opremo, vetrove, manevre ter vrste in oblike jadrnic. Naučijo se vozla-nja osnovnih mornarskih vozlov in sjooznajo, kaj je regata.
Ce tudi vas to zanima, potem je čas, da se udeležite predstavitve, kjer boste lahko pokramljali z avtorjema. Z žrebom bodo med udeležence predstavitve razdelili 25 knjig. Več pa na srečanju v Kulturnem domu Izola, kjer bo knjigo možno tudi kupiti.
poravnavo dolga, že v nedeljo pa Cimos potuje v Celje. Zelo pomembno srečanje, saj bi poraz Celjane praktično že izključil iz boja za prvaka. Koprčanom bo veliko lažje, saj tudi ob porazu nebo velikih sprememb. No, do konca prvenstva je še daleč, sledijo pa tudi razigravanja.
Ekipe v LB ligi so odigrale zadnje jesensko kolo. Izolani so gostili ekipo Škofljicein zmagali. Tudi tokrat jim je uspelo ponoviti nekaj iz »stare zaloge«. Gostje so bili boljši večji del srečanja, toda zopet je Ke-vič omogočil soigralcem, da obrnejo rezultat. Jesenski prvaki so igralci Krškeja, naši si delijo drugo mesto s SVIS-em. Žal nam Ajdovci niso nič pomagali, saj je SVIŠ odnesel točko iz Ajdovščine. Vendar pa je položaj izolske ekipe nad pričakovanji. Opazen je napredek, kljub vsem nihanjem. Igralci so dobro fizično pripravljeni, trener Hrvatin pa jih uspešno rotira. Želje pa ostajajo skromne in tudi o morebitnem napredovanju se ne govori Pri izolskih rokometašicah je prišlo do sprememb. Šolaja ni več trener prve ekipe, zamenjal ga je Tone Barič. Kako bo vse skupaj delovalo na ekipo? Ostaja še ves drugi del prvenstva in razigravanja. Zbežati v varno sredino bo zelo težko, ob vsem pa je Barič vodil mlajše selekcije in tam bo sedaj primanjkljaj. Ponovno so aktualne spremembe tekmovalnega sistema, toda kot vedno sta dva tabora. Kakšen bi bil optimalen sistem za ženski rokomet? Veliko je predlogov, ustavi pa se vedno pri denarju.
Navijači so del futsala
Govori se, da je izolski futsal v krizi, govori se, da je sezona slaba, da ni prave volje, da zadeve ne delujejo, kot bi morale. Govori se marsikaj, a dejstvo je eno, Izolski futsal je brez profesionalnega ustroja in z delom navdušencev v šestib letih prišel do samega slovenskega vrha. In če je ekipa letos izgubila kakšno tekmo preveč, pač pomeni, da potrebuje še bolj bučno navijanje. In ne obratno.
Ko smo pred tednom dni poročali o “krizi” v izolskem futsalu smo obljubili tudi pogovor z direktnimi interesenti, tistimi, ki nam lahko še najbolje opišejo, kaj se sploh dogaja in kaj to dogajanje pomeni za futsal v našem mestu.
Pogovor smo opravili z dvema med najbolj aktivnima akterjema v upravi kluba, Mirkom Italom in Valterjem Lakošelj-cem, ki pravita, da je sedanja kriza pač odraz časa v katerem živimo in situacije, v katero je klub zašel v letošnji sezoni.
“Po čudežni lanskoletni sezoni, ko smo dosegli četrto mesto, se je nekaj igralcev odločilo, da športno pot nadaljuje drugje. Kar so jim nekateri navijači še posebej zamerili. A to je bila tudi njihova pravica in tega jim seveda ne zamerimo. Vsak ima svoje ambicije. Žal pa nas je to prisililo v drugačno razmišljanje in planiranje nove sezone. Ve se, denarja ni in ekipa, ki je tri leta igrala skupaj in dosegla ta fantastičen rezultat je igrala takore-koč za nič, zato je bilo za najprej težko pričakovati, da bi lahko ponovno sestavili takšno moštvo” je povedal Italo, in dodal, da so ob kasnejšem propadu futsal ekipe v Novi Gorici seveda pogledali najprej v tisto smer.
“Objektivno, prosti igralci Nove Gorice so bili tudi naša edina možnost, da bi sestavili dobro ekipo za letošnje leto. In tako se je zgodilo, da smo uspeli sestaviti ekipo, ki je po imenih bila še močnejša od tiste, ki je lani prišla v polfinale državnega prvenstva. Seveda so se ob tem povečali in tako navijači, kot tudi vodstvo in pokrovitelji so pričakovali rezultat. ” pravi Italo, oba z Lakošeljcem pa sta tudi takoj našla krivca za ta neugoden trenutek v mestnem futsalu, torej, rezultat.
"In ravno to je bilo krivo. Rezultata ni bilo. Vsi so pričakovali vsaj lanskoletno sezono, izgubili pa smo serijo tekem za en gol. A vedeti moramo, da so fantje, ki so lani dosegli ta rezultat, kar tri leta igrali skupaj in so bili izjemno uigrani, letos pa smo tudi priprave opravili brez okrepitev in normalno je, da ni vse teklo, kot bi moralo. ”
Potem pa se je začelo.
Incident je bil kaplja čez rob
“Takoj lahko povem, da je bil za izolski futsal incident na tekmi z Dobovcem šah. Ni bil še mat, a šah vendarle. Tisti dan smo izgubili ogromno. Dobili smo kazensko igranja na štirih tekmah pred praznimi tribunami, izgubili pa smo tudi na imenu, na kredibilnosti, izubili smo pri sodnikih in seveda pri pokroviteljih. Igranje za Izolo je bilo nekaj posebnega tudi zaradi vzdušja, ki so ga vsakič znova pripravili navijači, ko pa so igralci začeli igrati v prazni dvorani, je bil tudi motiv manjši. “ je o zgodbi povedal Lakošeljac, ki je kasneje vstopil še kot zamenjava za trenerja Sandija Likarja.
“Do zamenjave je seveda prišlo, ker ni bilo rezultata. Potem pa, ko nam je bilo zaradi incidenta skoraj nemogoče pridobiti kakršnakoli sredstva, smo morali prekiniti pogodbo še z zlato žogo lanskoletne sezone Slavišo Goranovičem, ker si ga preprosto nismo mogli več privoščiti. Pred tem pa je iz političnih razlogov odšel še Slaven Radiškovič.” Kar je vsaj nekoliko nenavadno... “Fantje, ki so ostali pa igrajo takore-koč samo zaradi igre same, za kar se jim moramo še posebej zahvaliti. Ostal je tudi Džoša Lazarevič, ki je prišel iz Ilirske Bistrice in je super dečko, ki se je odlično vklopil v izolsko okolje. A situacija vsekakor ni dobra. Trenutno ne moremo igralcem ponuditi niti sendviča po tekmi, da o večerji niti ne govorimo.” je še povedal Lakošeljac, Italo pa je dodal, da so za to delno krivi tudi sami v klubu, saj se niso v teh šestih letih preveč osredotočili na mladinski pogon, kar pa se zdaj že spreminja. "Postal sem vodja mla-
dinskih selekcij U-18 in U-21 in v zadnjem obdobju delamo več in bolje z mladinskim pogonom, v katerem trenutno vidimo tudi edino možno rešitev za izolski futsal. Ne bi radi, da bi se zgodba po šestih izjemnih letih končala. Izola potrebuje futsal, kar dokazujejo tudi polne dvorane. Na vsaki tekmi se lahko pohvalimo s 400 ali 500 gledalci, kar je še več, kot se jih zbere na prvoligšakem derbiju med Gorico in Koprom. Derbi z Bronxi pa je bil itak nekaj izjemnega, s polnimi tribunami, na katerih seje trla 2000 glava množica. Dokaz, da je obalni derbi še vedno poseben. Verjamem, da se jih toliko ne bo zbralo niti, če se bodo Bronxi borili v finalu borili za zmago. ” in dodal, da trenutno zelo pogrešajo predvsem navijače.
Navijači so dodaten igralec
“Po odsluženih štirih tekmah smo na zadnji tekmi imeli skoraj prazne tribune. Prišlo je očitno do nekaterih zamer, a tako je s tem. Ribari so pravi navijači, in kot takšni niso angeli, ma niti hudiči. Vemo, kaj lahko z njimi pridobimo in vemo, kaj lahko izgubimo, tako kot oni vedo, kaj lahko pričakujejo od nas. Zato srčno upam, da se bodo v kratkem vrnili na tribune, ker tako, kot jih potrebujemo mi, tudi naše mesto potrebuje trenutno najbolj uspešen klub v ekipnih športih v mestu. ”
Ob tem je halo dodal, da ga skrbijo govorice o tem, da bi se znižale občinske dotacije športnim društvom. “Ne bomo se slepili. Vemo zakaj so bile ravno lani te dotacije povišane. Ve se, kako zadeve delujejo v predvolilnem letu. A da bi jih zdaj znižali, bi bila katastrofa. To, kar smo
M/YYIIIt/WT 9
sedaj dobili ni nekaj izjemnega. Lahko rečem, da so športna društva prvič po dvajsetih letih dobila vsaj toliko, kot potrebujejo za normalno delovanje. Nam ta denar predstavlja morda tretjino letnega proračuna. Smo zato zelo zainteresirani, da bi se oživela športna zveza, kjer bi se lahko predstavniki športnih društev složno dogovorili o tem, kako skupaj nastopiti. Škoda je, da se vsi grebemo za kos pogače. To ne pelje nikamor. ” meni halo.
Klub potrebuje aktiviste
Lakošeljac je za konec povedal, da se morajo zdaj Izolani pač zavedati, da so se ambicije kluba spremenile. “Ne ciljamo več na sam vrh, ampak na to, da ne bi izpadli, kar je bil od vedno tudi naš cilj. S proračunom, ki ga imamo na razpolago je to pač tako. Izola trenutno nima gospodarstva, podjetji, ki bi lahko pomagale klubom takorekoč ni, kljub temu, pa smo še vedno živi. Slovenija je v zadnjem letu izgubila skoraj tretjino klubov v futsalu in ne smemo si dovoliti, da bi se to zgodilo še nam. Zavedati se moramo, da edino s pravo športno vzgojo lahko mladini ponudimo alternativo ulici in ravno te športne vzgoje tenutno hudo primanjkuje. Narediti moramo vse, da se mlad Izolan raje odloči za športno pot, pa čeprav na amaterskem nivoju, kot pa za kriminal. ”
A težave so tudi na organizacijskem nivoju, saj so po besedah hala in Lakošeljca trenutno v klubu zares aktivni le trije posamezniki. Za nemoteno delovanje pa bi jih klub potreboval še nekaj, saj bi se tako razbremenilo delo na nosilcih kluba. “Očitno pa so časi romantike mimo. Nihče ni več pripravljen sodelovati i; takem projektu brezplačno. Vsi bi radi od dela nekaj imeli, a v izolskem športu trenutno to ni mogoče. No, zdaj se trudimo, da mlade angažiramo vsaj za treninge, pa še niti članarine ne zahtevamo. Prav se nam zdi, da bi Občinarji sami nagradili mladega športnika, ki ponosno nosi napis Izole na dresu, ne pa, da mora sam za to “čast” plačati. ”
m
Kultura je vse naokrog
Angeli pomagajo samo pri dobrih željah
Včasih, ko si od skrbi grizejo nohte, tudi najbolj skeptični zamomljajo: »Če si kje, mi prosim pomagaj!« In če se kakšna na videz brezupna zadeva razplete čudežno ugodno, si rečemo, da imamo skoraj gotovo angela varuha.
V prazničnih dneh jih videvamo povsod - srčkane, s perutničkami, nasmejane in prijazne. Pa v resnici obstajajo? Jih lahko prikličemo?
»Jaz prisegam na angele,« pove Tatjana Florenin, strokovnjakinja za oglaševanje in angelska navdušenka, ki je v petek, 10. decembra na Borzi znanja v izolski mestni knjižnici vodila Klepet o angelih. Zanjo so angeli del našega vsakdanjega življenja in nekaj, ki nas stalno spremlja in nam daje velik občutek varnosti in notranjega miru.
Med klepetom smo »se spomnili«, da angele poznamo že od nekdaj, o njih je veliko zapisanega, saj izhajajo iz tradicije različnih religij. Njihove figure srečujemo v raznih dekorativnih trgovinah, upodobljeni so na slikah, podobo s čarobnimi krili pa jim je nadel človek.
In kdo pravzaprav so angeli? Angeli so glasniki Stvarnika, bitja Božje luči, ki nam pomagajo na vseh področjih našega življenja. So izvor čiste ljubezni, ki nas nikoli ne obsoja. Ko se enkrat zavemo angelske prisotnosti in sprejmemo njihovo ljubezen, lahko resnično zaživimo bolj polno življenje. Nikoli nismo sami, saj se nam angeli pridružijo ob rojstvu in ostanejo z nami celo življenje.
Za pomoč jih lahko zaprosimo z besedami - preprosto povejte jim, kaj so vaše želje, na glas ali pa v mislih - ne prosite angele naj vam nekaj "prinesejo”, temveč jih prosite, da vas usmerijo k tistemu, česar si želite. Angeli prisluhnejo le prošnjam ljubezni in dobrih namenom, zato jih nikakor ne prosite za škodovanje drugim; z mislimi - ne obremenjujte se, ali boste izbrali prave besede za angele, saj angeli prepoznajo čisti namen ljubezni in zato ne potrebujejo besed; s hvaležnostjo - zahvalite se angelom za blagoslove, ki jih imate in prejeli boste še več tega; z vizualiziranjem - v mislih si naslikamo situacije, za katere želite, da jih angeli obdajo in ozdravijo.
Edino, kar imamo, je čas
Na prvem decembrskem srečanju Borze znanja v izolski mestni knjižnici je svojo knjigo z naslovom »Človek za nove čase« predstavil Simon Mandelj. Predstavitev sta spremljali razstava slik Tanje Prezelj, ki je knjigo opremila, ter zvoki gonga.
Avtor, ki je kot budistični menih več let preživel na Šrilanki, v knjigi razkriva iluzije našega ega. Prva takšna »visoko kalorična« iluzija je “nimam časa.” “Ta je postala največje opravičilo za naše nedelovanje. Namesto da govorimo, da nimamo časa, si raje priznajmo, da je čas edino, kar imamo. Ce rečeš, da nimaš časa, nisi prisoten v sedanjem trenutku. Morda si z mislimi dve uri naprej ali tri dni nazaj, ne zavedaš pa se, kaj se dogaja v tem trenutku, kaj razmišljaš, ali zunaj sije sonce.
Strokovnjakinja za angelska vprašanja je posebej pohvalila nadangela Kamuela. On je tisti, ki nam pomaga jasneje videti stvari, se odločati, ko smo na križišču in najti stvari, ki jih izgubimo. Je nadangel Miru. Pomaga nam postaviti trdne temelje v odnosih, na naši poklicni poti, da so odnosi dolgotrajni in zdravi.
Klepet o angelih smo sklenili s predstavitvijo angelskih kart. Karte zrcalijo trenutne misli in čustva, in če vemo, da prihodnost izvira iz naših misli, čustev in dejanj, se pravi iz nas samih, nam angelske karte pomagajo spoznati, kdo V resnici smo. Ksenija Orel
Video nadzor in iskanje vode
V četrtek, 16. decembra ob 19.00 uri bo v v izolskem kulturnem domu predstavitev s projekcijo nove knjige Toma Križnarja »Nafta in voda«.
Predstavitev knjige bo potekala v obliki predavanja s projekcijo, kot posebni gost bo na prireditvi prisoten tudi g. Suleiman Jamous, humanitarni koordinator darfurskih upornikov.
»Nafta in voda« opisuje Križnarjeve izkušenje iz Sahela o zatiranju in iztrebljanju lokalnega prebivalstva nubskih gora in Darfurja s strani vladnih sil ter tihi vojni za naravna bogastva med zahodom in Kitajsko, ki dopušča da se največji genocid 21. stoletja v Darfurju nadaljuje. Te izkušnje so ga pripeljale do ideje, da je najbolj učinkovita pomoč domačinov pred genocidom in posilstvi žena in deklet, video nadzor z miniaturnimi video kamerami ter mobilna vrtalna naprava za iskanje vode. Zadnjih štirideset let je v Sahelu padlo povprečno trideset odstotkov manj dežja Zaradi klimatskih sprememb se Sahara širi s hitrostjo sedem kilometrov na leto. Petdeset milijonov domačinov ne more več preživeti od dela svojih rok.
Knjigo, Nafta in voda, ki jo bo avtor na željo tudi podpisal, bo mogoče na prireditvi kupiti po znižani ceni.
I
lomo Kri/nar
Nafta, in voda
II, ee, sam, sa, oh in tako naprej
” Vse te lažne mite nam je vcepila družba”, je prepričan Simon Mandelj.
“To so sile, ki pritiskajo na nas, da zanikamo svojo duhovno naravo. Postajamo čedalje večji roboti. Sistem nas sili, da pozabimo, kdo smo. Na Šri Lanki zelo težko srečaš človeka, ki pravi, da nima časa. Ta mit je povezan z zahodnim, materialističnim svetom," je neomajen doktor znanosti, ki je postal menih. V knjigi govori tudi o drugih mitih današnjega časa: “Imeti čim več denarja”; “Ne vem, ne znam, ne zmorem”; “Ko dobim, kar želim, bom srečen”; “Sem le fizično-razumsko bitje” ter jih izpodbija.
Med predstavitvijo se je dotaknil tudi meditacije. Umiriti um in vzpostavi stik s samim seboj ter ozavestiti vzorce, s katerimi opustimo negativnost; poiskati resnico o sebi, se sprejemati in sprejemati druge, je največ, kar lahko že danes naredimo, je gotov Simon Mandelj.
Ksenija Orel
Prejšnjo sredo je knjižnica gostila tri prav posebne gostje. In poleg njih še šestdeset majhnih obiskovalcev.
Prvošolcem Osnovne šole Vojke Šmuc je Hyeonsook Ryu, pravljičarka iz Južne Koreje, pričarala azijsko obarvano vzdušje, saj je pripovedovala pravljice v korejskem jeziku. Otroci so se najprej hihitali ob nenavadnih zvokih tujezvenečega jezika, vendar so kmalu pozorno prisluhnili. Prva pravljica je govorila o bratcu in sestrici, ki sta postala luna in sonce in druga pravljica o psu in mački, ki sta našla dom pri starcu in starki in jima pomagala preživeti.
Obe pravljici sta v slovenskem jeziku slikovito predstavili Irma Stele in Barbara Spreiz. Hyeonsook Ryu je otroke naučila šteti do pet po korejsko, otroci so korejski obiskovalki ponosno pokazali, kako že znajo šteti do deset v slovenskem in angleškem jeziku. Pravljična ura seje zaključila z obdarovanjem otrok in učiteljic. Prejeli so papirnatega goloba, narejenega s tehniko origami in lističe s svojim imenom, napisanim s korejsko pisavo.
Darilo je dobila tudi knjižnica. Prav posebna zahvala gre gospodu Kwang-Suku Junu, ki je ob tej priložnosti knjižnici podaril izobraževalne otroške knjige o Koreji.
manidk/m: 11
Četrtek, 16.december2010, št. 889
------------------------------------------------------- Kulturniški smerokazi
Četrtek 16. december 2010
Kulturni dom Izola - ob 19.00
Tomo Križnar: NAFTA IN VODA
Predstavitev nove knjige ob prisotnosti avtorja.
Vstopnine ni!
Kino Odeon
18.30	Gremo mi po svoje +6
Mladinska komedija, Režija: Miha Hočevar
Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Gaja Pegan Nahtigal, Pia Korbar, Žigan Krajnčan, Teodor Popovič, Erik Oprešnik, Vili Frahm, Matej Zemljič, Jana Zupančič, Ajda Toman, Uroš Kaurin, Luka Cimprič
Aleks s taborniškimi prijatelji tabori ob Soči. Starešina preresno jemlje taborništvo in vzgojo otrok in s tem povzroča številne komične zaplete. To, da se fantje bolj kot za taborniški red in veščine zanimajo za sosednji, športno umetniški tabor, kjer so večinoma prav luštne punce, h disciplini ne pomaga. Mnogi zabavni in čustveni zapleti med zanimivimi otroškimi in odraslimi liki se odvijejo na osupljivo lepih lokacijah triglavskega narodnega parka in stkejo himno naravi, čisti otroški duši, zdravi pameti, ljubezni, humorju in optimističnemu pogledu na življenje.
_____________________20.30 Grozljivo srečen___________________
Petek 17. december 2010
Kulturni dom Izola - ob 18.00
NEKAJ ZA...
PlcSIli Studio LAI. (Soorg. JSKD Izola) Vstopnine ni! Kino Odeon
18.30	Gremo mi po svoje+6
________________20.30 Grozljivo srečen___________
Sobota 18. december 2010
Kino Odeon
18.30	Gremo mi po svoje+6
20.30	Grozljivo srečen
Nedelja 19. december 2010
Kino Odeon
18.30	Gremo mi po svoje+6
20.30	Grozljivo srečen
Ponedeljek 20. december 2010
Kino Odeon
18.00	Lepi Serge (Le beau Serge)
Zgodba o travmatičnem prijateljstvu med šibkim Sergeom in »samaritanskim« Franpoisom, ki tvega svoje življenje, da bi pijanega prijatelja pravočasno pripeljal domov, kjer je njegova žena tik pred porodom.
Po projekciji bo sledil pogovor z Jožetom Dolmarkom, s katerim se bo pogovarjala novinarka Neva Zajc.
21.00	Gremo mi po svoje+6
Torek 21. december 2010
Kino Odeon
18.30	Mačke in psi 2 Animirana pustolovščina, Režija: Brad Peyton Nepozabna zabavna tekmovalnost med mačkami in psi se vrača na velika platna, kjer morajo pregovorni živalski nasprotniki tokrat združiti moči. Na delu je premeten in zloben mačji agent, ki želi na svojo pest zavladati svetu, zato pasji in mačji vohuni sklenejo premirje. Da bi ujeli in onesposobili nepredvidljivega mačjega zlikovca, agenti uporabijo najbolj moderne vohunske pripomočke, toda za uspeh je najprej potrebno vzpostaviti medsebojno zaupanje in pristno prijateljstvo.
20.30	Gremo mi po svoje +6
Sreda 22. december 2010
Mestna knjižnica Izola - ob 18.00
MOJE SLEDI
otvoritev razstave umetniških slik Izolana Marjana Kralja ter na predstavitev njegove prve knjige - likovne monografije z biografskimi elementi - MOJE SLEDI.
Pogovor z avtorjem bo vodila knjižničarka Špela Pahor. Vstop je prost.
Kulturni dom Izola - ob 18.30
Plesno popoldne s TITY DANCE
Vstopnina: 8 eur odrasli, 5 eur otroci.
Kino Odeon
18.30	Mačke in psi 2
20.30	Gremo mi po svoje +6
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 64153 03
Vabimo vas na otvoritev razstave
C-Arte (Carte ad Arte)
CARMELO CACIAIO, VITO CAPONE, FRANCO VECCHIE! CVETKA HOJNIK, JANEZ MATELIČ, DEJAN HABICHT
ki bo v četrtek, 16. decembra ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo na ogled do 16. januarja 2011.
r
Vabimo vas na ogled razstave
BETI BRICEU
GEOtransFORMA 2
v Galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru.
Razstava bo na ogled od 8. januarja 2011.
Galerija Salsaverde IM Salsaverde - Kiillurao umetniško društvo Salsaverde
Vljudno vabljeni na ogled razstave
LINOREZI Simon Kocjančič
Razstava bo na ogled do 11. februarja 2011.
uMLtmJrt MIKI L Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega
doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu
6420 009.	Kulturno društvo Korte
Mestna knjižnica Izola
•	torek, 21. december 2010 ob 19. uri decembrsko srečanje z Diegom Križanovskijim in Joškom Cesarjem. V teoriji in praksi bomo ponovili tehnike, kako biti v tem trenutku ter o vlogi našega nad-jaza (g.Cesar). Nadaljevali bomo z vajami, kako se razbremeniti odvečnega in zaživeti polno v sedanjem trenutku. Prisrčno vabljeni vsi, ki ne želite živeti v preteklosti in se ne želite obremenjevati s prihodnostjo, pač pa živeti v polni meri zdravja.
•	Vsak torek v decembru 2010 ob 17:00 Pravljične ure
•	NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
-vsako sredo- od 15:30 do 16:30
•	ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
-vsak četrtek- od 15:30 do 16:30
•	Središče za samostojno učenje vabi vsak dan med 9. in 18:30 Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282.
•	BORZA ZNANJA IZOLA Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
Na steni ustvarjalnosti svoje slike razstavljala Tanja Prezelj.
V	vitrini ustvarjalnosti so na na ogled nakit Darje Rejec Repnik.
V	središču za samostojno učenje razstavljal Karmelo Kleva.
ŠOLA NA POČITNICAH od 27 31122010
Društvo prijateljev mladine Izola organizira med novoletnimi počitnicami naslednje dejavnosti za osnovnošolske otroke
•	Varstvo - od 8h do 15.30 od ponedeljka do četrtka, in od 8. do 13. ure v petek (s kosilom in sadno malico) - varstvo bo, če bo do zadnjega roka za prijave vsaj 5 prijavljenih otrok.
•	Ustvarjalnica za mlajše osnovnošolce: vsak dan od lOh do 12h - v okviru teh delavnic bomo risali, fotografirali, pisali, lepili in skratka ustvarjali
•	Iskanje skritega zaklada - orientacijski pohod po Izoli - sreda, 29.12. ob 10.00 (v primeru slabega vremena bomo prestavili na drugi dan)
•	Spoznavanje kuhinj sveta - kuhali bomo vsak dan med 12. in 14. uro.
•	Pohod - dan bomo določili glede na vreme
Prispevek za delavnice je 2 EUR na dan, prispevek za varstvo pa 5 EUR na dan (vključeno kosilo in vse delavnice).
Kot predpripravo na počitnice bomo v soboto, 18.12. od 10. do 14. ure ustvarjali, se igrali in se zabavali na Svetilniku. Okrepčali se bomo z piškoti in toplim čajem. Vabljeni vsi otroci in seveda tudi starši!
PRIJAVE ZA VSE DEJAVNOSTI JE POTREBNO ODDATI DO TORKA, 21.12. NA SEDEŽU DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V POPOLDANSKEM ČASU MED
14.	IN 19. URO. Info tel. 040 38 55 29, Barbara ali 031 77 57 39, Bojan.
ČOPIČ, BARVE IN PLATNO
Vse sledi Marjana Kralja
Ob pogledu na bogato in obsežno monografijo del Marjana Kralja, slikarja in obsedenca z ladjo Rex, človek komaj dojame, kdaj je uspel ustvariti toliko kvalitetnih del.
Likovna monografija z biografskimi elementi, poimenovana Moje sledi, predstavlja slikarjev opus: morje, moje mesto, krajina, jadrnice, akti, tihožitja, abstrakcije, ladjo Rex in še kaj. Knjigo bodo v čitalnici Mestne knjižnice Izola predstavili v sredo, 22. decembra 2010 ob 18. uri. Z avtorjem se bo pogovarjala Špela Pahor, vsi obiskovalci pa bodo ob zaključku prireditve predstavljeno knjigo prejeli v dar.
Pri nastanku likovne monografije je pomembno pomagal dolgoletni prijatelj, Peter Kobal, ki je poskrbel za lično oblikovanje in poiskal tiskarno, ki je knjigo natisnila v 500 izvodih. Gre za delo, ki predstavlja Kraljevo ustvarjalno delo skoraj v celoti in je dejansko vseo-bsežna vizitka njegovega likovnega opusa.
Mojc sledi
Marjan Kralj
Prav gotovo gre za monografijo kakršnih ni veliko med našimi likovnimi ustvarjalci, predstavitev pa bo tudi priložnost za pogovor z avtorjem o slikanju, o zbirateljstvu, o turističnih pobudah in o galeriji Rex, ki bi jo Izola lahko bolje izkoristila kot del svoje turistične ponudbe.	ur
Simonove oči v Salsaverde
Seveda, ne dobesedno, res pa je, da na linorezih nekdanjega Sho-toklubovca, Simona Kocjačiča, izstopajo oči in njihovi prodorni pogledi, ki jih še podkrepi kontrastnost črno belih grafik..
V soboto 11. decembra so v izolski galeriji Salsaverde odprli razstavo diplomiranega slikarja Simona Kocjančiča s preprostim naslovom Linorezi.
Simon Kocjančič, rojen leta 1979 v Kopru, je leta 2000 vpisal slikarski študij na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Leta 2007 je diplomiral, ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko in fotografijo. Živi in ustvarja v Truš-kah. Na zelo dobro obiskanem odprtju razstave je mladega umetnika predstavil Darjan Gorela, za glasbeno podporo razstavi pa sta s svojimi elektronskimi efekti poskrbela Matjaž Karlovčec in Tomaž Gregorc, z rdeče belo žlahtnostjo pa je odprtje podprl vinar Marinko Rodica.
Simon Kocjančič je odločitev o linorezih utemeljil s tem, da mu je ta tehnika še posebej všeč, ker omogoča hitro obdelavo matrice in oster, kontrasten odtis. Risba ima še vedno pomembno vlogo saj odtis nastane po risbi, ki jo nariše na linolej. Večkrat se odloči za črn odtis na svetel papir, saj s tem nastane kontrast, ki se odraža v podobi, ki je ostra, ekspresivna in včasih neprijetna. Tematika grafik je družbeno kritična vendar z osebnim pogledom. Blizu mu je tudi neodvisna, underground scena, ker kljubuje očitnemu in neizbežnemu.
Prodajna razstava (cene grafik so med 60 in 100 Eur) bo odprta vse do 11. februarja.
Pločevinasto cvetje Matjaža Fabe Fabiča
Matjaž Fabič z umetniškim imenom Fabe je “figlio d’arte, kot bi rekli naši sosedje. Je namreč sin slikarja Dušana Fabiča in Dorine Bržan ki nas zadnje čase bogatijo s svojimi narečnimi pesmimi. Matjaž se je sicer rodil leta 1968 v Zagrebu, vendar je otroštvo in mladost preživel v Italiji. Trenutno živi v Kopru, kjer dela tudi kot industrijski oblikovalec, dizajner. Je namreč šolan oblikovalec, ki je delal tudi z dizajnerji s področja gradnje plovil.
V Milani je delal na področju arhitekture in tam ustanovil podjetje ETHERNA, ki se ukvarja z oblikovalskimi koncepti in vizualnimi komunikacijami.
Ob tem pa se sprošča tudi z likovnim ustvarjanjem, še posebej z oblikovanjem pločevine, ki jo zelo
uspešno spreminja v pravi magični, barvno razbohoten cvetlični vrt. Nekaj svojih del prav zdaj razstavlja, skupaj s še devetnajstimi člani združenja CarpeArtem, v tržaški galeriji v Ulici Del Trionfo 1. Gre za razstavo mlajših umetnikov, ki delajo na območju starega tržaškega mesta.
V ponedeljek 20. decembra pa bo v v restavraciji ob galeriji koncertiral izolski pianist, Dejan Semolič.
KABELSKA TELEVIZIJA IZOLA
Vsem našim strankam in krajanom Izole voščimo vesele Božične praznike in srečno
Novo leto 2011
Ai nostri clienti ed a tutti gli abitanti d'isola Auguriamo un Buon Natale ed un felice
Anno Nuovo 2011
• . . . .

--------------------------------------- Ribištvo ^_____________
Ribištvo v Istri od A do Z
Na vrsti je tretji del obsežnega pogovora o ribištvu, ki ga je profesor Slavko Gaberc opravil s piranskim ribičem Vinkom Oblakom. Ribištvo je del istrskega vsakdana, ne samo izolskega. In posebej v času, ko je ribištvo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ponovno v ospredju, je prav, da se ozremo, kako je s to starodavno obrtjo tudi pri naših sosedih.
-	Danes malo vemo o nekdanjih »ribiških družinah« oziroma »bratovščinah«, saj je razmah industrijskega ribištva njihov pomen skoraj povsem odrinil v pozabo. In vendar gre verjetno prav njim zasluga, da se je ribištvo v individualnem smislu ohranilo do današnjih dni, mar ne?
-	O ribiških zadrugah je mogoče najti podatke v več virih, a nikjer bolj obsežno. Ni mi znano, da bi kdo obsežneje obdeloval to tematiko. A vendar, tudi danes so ribiške zadruge še vedno aktualne in nekaj jih še vedno formalno obstaja. Moč je v slogi in prav zato so taka združenja pripomogla k ohranjanju ribiškega stanu.
Pri moji raziskavi o ševolih - cipljih sem na primeru piranskih ribičev naletel na kar nekaj pravnih predhodnikov ribiških zadrug. Te so na račun združevanja ribičev in njihovih ribolovnih sredstev konkurirala drugim in pri javnih natečajih tudi uspevala ohranjati konkurenčnost. Ribiči so bili na primer v Piranu v času visoke ribolovne sezone združeni, ko so opravili veliki ulov cipljev in zaključili poslovni dogovor so spet ribarili vsak za svoj račun. Res, morda je bila to oblika združevanja a hkrati svobode, ki je na tak način ohranjala individualnega ribiča pri življenju.
Ribiči so bili povezani v ribiške zadruge v vseh treh obalnih mestih že pred mnogimi leti.
-	Po Z.svet. vojni je tudi v Sl.lstri zaživela agrarna reforma, v tisti čas pa sodijo tudi reorganizacije tedanje ribje-predelovalne industrije v sklopu takratnega Delamarisa, ki je rapidno povečeval in modernizirala svojo ribiško floto. Kako so se tedaj znašli t.i. mali ribiči (z majhnimi osebnimi plovili) vezani zgolj na bližnji priobalni ribolov?
-	Tudi Piran je v zgodnjih povojnih letih imel ribiško podjetje imeno-
vano »Ribič«. Njegovo ribiško floto je sestavljalo kar nekaj ribiških bark, a so ciljali bolj na tunolov. Ribolov so izvajali v petdesetih letih vendar je šlo podjetje žal v likvidacijo že leta 1959.
Izolska ribiška flota je konstantno rasla skupaj z ribjo predelovalno industrijo. Pogoj za delovanje obeh je primerna količina ulovljene ribe za potrebe predelave in seveda cenovna konkurenčnost ob primerni kvaliteti.
Vemo, da so naravni resursi omejeni. Lokalno morje omogoča delovanje nekega maksimalnega ribolovnega napora. Določitev optimalne količine izlova ribe je kompleksna zadeva, ki zahteva sodelovanje ribičev z strokovnjaki in stalen nadzor. Upadanje količine ulovljene ribe pa ob nespremenjenih pogojih pomeni, da se verjetno nekje med akterji na morju dogaja prelov. Dolgoročno to pomeni lahko celo nepovraten proces, ki ne more biti nikomur v ponos.
Izolska ribiška flota je nekoč ribarila po celem Jadranu, pogosto tudi v Istri. Nedavne spremembe so korenito vplivale na ribiče, to pa je ima odločilen vpliv tudi na današnji status ribičev in njihove aktivnosti. Izolsko ribiško podjetje je svoj višek verjetno doživelo z novogradnjami osemdesetih let, a to je sedaj že zgodovina.
Ocenjujem, da večje ribiške ladje niso imele direktnega negativnega vpliva na lokalni obalni ribolov našega področja, saj so večinoma ribarile oddaljene od naših obalnih mest. Posreden negativen vpliv se je morda kazal v manjših količinah prispele migracijske plave ribe
v Tržaški zaliv. Obilna prisotnost plave ribe lahko blagodejno vpliva na prehranjevalno verigo drugih morskih organizmov tega področja.
Ribolov z »šakalevo« (krožno plavajočo mrežo) je manj vplival na lokalno obalno ribarjenje, večji vpliv so imele in imajo še danes koče (kočarji), ki skoraj v vsakem vremenu izvajajo ribolov, prihaja pa tudi do sporov zaradi poškodb pridnenih stoječih mrež, ki jih polagajo v morje danes tako imenovani mrežarji.
Moje mnenje je, da bi morali tako kot je nekoč že veljalo kočarji ribariti na področjih kjer škodnih vplivov obalnim ribičem in nasploh ne povzročajo. Vsekakor pa ne manj kot morsko miljo od obale. Predvsem pa je potrebno vsaj kočarje opremiti z aktivno identifikacijsko sledilno napravo. Tako bi bili tudi ribiči sami varnejši na morju, v vsakem trenutku bi bilo mogoče preverjati morebitne kršitve plovbe.
-	Skoraj celo drugo polovico 20.stol. je slovensko ribištvo simboliziral že omenjeni Delamaris, Riba in druga sorodna podjetja tesno povezana z morskimi dejavnostmi. Pretežni del ribiških in obmorskih dejavnosti je bil torej osredotočen v Izoli, ki ji je zgodovinar dr.Janez Kramar posvetil dve zajetni knjigi, nekoliko pozneje tudi domačin Italo Dellore. Žal podobna dela, ki bi zajela ribiško preteklost Pirana in Kopra še vedno pogrešamo. Zakaj?
-	Izola bo v kratkem bogatejša še za eno delo na temo izolskih ribičev, tokrat v italijanskem jeziku
-	knjigi in avtorju želim seveda uspešno predstavitev.
Izolsko in obalno ribištvo je bilo predstavljeno v več publikacijah, a vedno bolj skromno - razen v omenjenih publikacijah, tudi v
knjigi Delamaris (BV Lisjak), v slovenskem Pomorskem Zborniku (poglavje ribištva Alojz Hudales), v Kroniki (poglavje ribištva Nadja Terčon) in drugi. Ne vem kaj je vzrok temu, saj smo imeli v Piranu svoj čas celo ribiško šolo, tedaj je ugledala luč sveta skripta Ribištvo in Ihtiologija (avtor Meško), ki je bogat vir izrazoslovja in znanja tedanjega časa.
Morda pač ni bilo nikogar, ki bi imel to tematiko rad ali pa bi se temu dovolj posvetil. Upam, da bodo te misli komu izziv, da kaj napiše in ohrani za prihodnje rodove kar se je skozi dolga leta nakopičilo. Moje raziskave v zvezi z ribištvom še nisem zaključil, še vedno raziskujem in zbiram materiale. Rad bom sprejel kakršen koli namig ali informacijo o tematiki obalnega ribištva. Vseeno upam, da bom v letu ali dveh zaključil in objavil zbrane podatke o piranski peškeri in cevolih.
-	Ribiška preteklost vzh.jadran-ske obale (predvsem Dalmacije) je bila v ospredju raziskav in publicističnih izsledkov hrvaških raziskovalcev (npr.Ba-sioli, Županovič itd.), medtem ko so se slovenski raziskovalci v to preteklost zazrli le občasno. Potem ko je ugasnila revija »Slovensko morje in zaledje« z mnogimi tehtnimi prispevki Pahorja, Zeia, Štirna, Avčina, Filipija idr., je tovrstna publicistična dejavnost za dve desetletji skoraj povsem zamrla. Ali po vašem mnenju obstaja potreba, da bi se spet konstituirala revija (z rednim izhajanjem), ki bi na svojih straneh združevala tematiko aktualnega sloven. ribištva in pomorstva?
-	Po moji oceni je bil odlično izpeljan projekt koprske domoznanske knjižnice v letu 2009 »Mare nostrum«, ki bi lahko postal z pomočjo podpornih institucij generator tovrstne publicistike. Lahko bi se odločili za ponovno izdajo specializirane revije po vzoru »Slovensko morje in zaledje« ali pač na način tematskega objavljanja del predstavljenih na simpozijih. Gre za izbor primerne oblike, take ki bo dosegla ciljno občinstvo. Nujno je potrebno poiskati način in zagotoviti sredstva za nadaljevanje publiciranja pomorskih in obmorskih tematik. Naše okolje to potrebuje in si zasluži. Predvsem pa potrebujemo strokoven in sodoben Slovenski pomorski slovar.
Nadaljevanje čez 14 dni
tf.wnret.c 14
--------------------------------------- DE FAKTOJEJURE -----------
Božiček ali Dedek mraz “po kazni”
V svojem novinarskem delu sem skušal vedno ohranjati profesionalno distanco do vsebin, razen takrat, ko sem jih komentiral in izrazil svoje osebno stališče. Tokrat bom storil drugače. Povedal bom resnično zgodbo človeka, ki za prekršek, ki ga dokazano ni storil, trenutno opravlja družbeno koristno delo, istočasno pa bi moral sedeti tudi v zaporu. Dejstva, podkrepljena z dokumenti bom oblikoval v pripoved, komentiranje pa prepuščam vam.
Neslavni junak te zgodbe je lastnik lokala pod Belvederjem, Obrad Kešelj, nekdaj uspešen poslovnež, zdaj upokojenec, ki se prebija skozi življenje z minimalno pokojnino. V življenju se mu je pripetilo veliko dobrega in slabega, imel je svetle trenutke uspešneža in temne trenutke, ko je bil na dnu. Zgodilo se mu je toliko stvari, da bi večino sodobnih s stresom obremenjenih mladih menadžerjev že zdavnaj pobralo. Njega ni in nič ne kaže, da ga bo, saj je doma iz Nevesinja, kjer je počila prva puška in so vajeni trdega življenja od rojstva do smrti. Ampak, tokrat le o tej zgodbi. Druge morda pridejo na vrsto kasneje.
Pisal se je december leta 2007, ko je gradbeni inšpektor Tomislav Umer, brez prisotnosti lastnika, najprej izdal odločbo o prenehanju gradbenih del na objektu pod Belvederjem, kjer se ni nič gradilo in nato prepovedal njegovo uporabo ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v objektu.
Bilo je tik pred božičem (v petek 17. 12. bo tretja obletnica), ko je bila spisana ta odločba, sledil je odklop elektrike in vode. Objekt, v katerem je do takrat deloval Shoto klub in v katerem je bila še vedno celotna oprema klubskega prizorišča, kot oprema skupin, ki so tam vadile, je ostal brez možnosti varovanja. Zato se je 12 članov Shoto kluba, mladih od 28 - 33 let (študentov, profesorjev, prevajalcev, novinarjev, upravnih delavcev itd.) odločilo za odvoz premakljivih delov opreme, saj je bil objekt dejansko nezaščiten in zaradi odklopa elektrike tudi brez videonadzora.
Prvi obisk
15.	januarja so se lotili dela in po končanem delnem pospravljanju kluba so za zaprtimi vrati sedli in si postregli s pijačo, ki so jo prinesli s seboj. Ob 23.00 uri so v objekt vstopili policisti izolske policijske postaje, ugotovili, da so v prostoru samo omenjeni člani kluba, spregovorili z njimi besedo ali dve in odšli.
O obisku niso naredili nobenega zapisnika in nihče od prisotnih ni dal nobene uradne izjave. V prostoru ni bilo nobene hrupne dejavnosti, razen pogovora med člani kluba. Lastnika objekta ni bilo tam, saj je bil takrat doma v Nevesinju, o čemer pričajo tudi pečati na potnem listu. Cez 14 dni (3. februarja 2008) so se Shotovci dogovorili za nadaljevanje delovne akcije, saj je bila v klubskih prostorih še vsa montirana oprema, od centralnega ozvočenja do mešalne mize in reflektorjev.
Drugi obisk
Glede na čas te druge akcije so člane povabili, da se tam dobijo na pustovanju, pred tem pa opravijo omenjena dela. Tako so tudi storili, po končanem delu pa so se našemili in ob svečah imeli svoje pustovanje. Pravzaprav je šlo za slovo od kluba, v katerega so vložili toliko dela in energije in v njem doživeli veliko lepega. In čeprav se je vse dogajalo v tišini in ob svečah, so 15 minut po polnoči, kljub zaprtim vratom in napisu, da gre za zaprto družbo, spet prišli izolski policisti in ugotovili, da je v prostorih kluba 20 oseb, članov kluba. V pogovoru z njimi so izvedeli, da je lastnik objekta že zapustil prostore, kar je bilo res, saj je bil prisoten le pri pospravljanju, pustovanje pa je prepustil mladim. Tudi tokrat policisti niso naredili nobenega zapisnika, niti izrekli kakšnega ukrepa.
Presenečenje št. 1
Toda, čez deset dni (11. 2. 2008) je iz koprskega tržnega inšpektorata na naslov lastnika prišlo obvestilo o prekršku z zahtevo da poda izjavo o tem, zakaj je 3. februarja (pust), ob 0.15 uri opravljal gostinsko dejavnost v svojem lokalu, čeprav nima dovoljenja za podaljšani obratovalni čas. Obvestilo je potovalo na naslov v Ankaranu, čeprav so bili pošta v Ankaranu pa policija in sodišče obveščeni, da je naslovnik odprl poštni predal v Izoli prav zato, da se pošta ne bi izgubljala na naslovu, kjer ni več živel. In vendar se je zgodilo prav to. Presenetljivo pa so na pravi naslov (poštni predal) poslali odločbo tržne inšpektorice Ane Memon s katero samostojnega podjetnika Obrada Kešlja (ki to nikoli ni bil) kaznuje z globo 1.200 Eur, ker je na pustni večer stregel dvajsetim pustnim šemam v podaljšanem obratovalnem času (ki ga sploh ni imel, saj je bil lokal zaprt).
Glede na to, da lastnika ob obisku policijske patrulje sploh ni bilo v objektu, ker mu je bila odvzeta možnost podati izjavo na prvi poziv inšpektorice in ker je bilo v opisu dogodka, ki so ga izolski policisti
priložili predlogu za uvedbo postopka o prekšku, dovolj netočnosti in neresnic, je Obrad tržni inšpektorici naslovil zahtevo za sodno varstvo. Toda, ker je s to zahtevo zamudil rok za pritožbo, kazni pa ni plačal, je dve leti kasneje odločba s tržne inšpekcije romala na Okrajno sodišče v Kopru s predlogom za določitev uklonilnega zapora. Predlog je prišel na sodišče marca 2010, avgusta 2010 je okrajna sodnica Obradu Kešlju, zaradi “prekrška” s pustnega torka pred dvema letoma, dosodila mesec dni uklonilnega zapora. Glede na to, da je obstajala možnost, da se uklonilni zapor in plačilo globe lahko nadomesti z delom za splošno korist oziroma korist lokalne skupnosti, je Obrad zaprosil za to možnost in sodišče mu je, v dogovoru z izolskim Centrom za socialno delo, določilo 240 ur dela v javno dobro. Čeprav je prepričan, da ni storil nobenega prekrška je Obrad pristal na takšno poravnavo globe, saj druge možnosti, glede na svojo minimalno pokojnino tudi nima. Dogovoril se je za delo pri Karitasu in se z izolskim župnikom že dogovoril o delih, ki jih bo opravljal.
Presenečenje št. 2
Toda zgodbe s tem še ni konec. Dan pred nastopom “službe” pri Karitasu je Obrad Kešelj želel na izolski policijski postaji vložiti ovadbo zaradi odločbe, ki nima nobene pravne osnove in je rezultat zgolj nepreverjenega in nepotrjenega opisa dogodka s strani izolskih policistov. Toda, tam ga je čakalo presenečenje. Policisti so namreč ugotovili, da je Obrad Kešelj pravzaprav iskana oseba in da je napoten na odsluže-nje zaporne kazni za enako vsoto (1.200 Eur), vendar za drugi prekršek. Presenečenje je bilo najprej obojestransko, vendar se policisti niso dolgo obirali in so se odločili, da ga po kratkem postopku odpeljejo na prestajanje kazni v Novo Gorico. Casa ni bilo niti za odhod po sredstva za osebno higieno ali osebno perilo, imel je le toliko časa, da je prijatelje in odvetnika obvestil o dogodku ter naredil kopijo odločbe o privedbi. Medtem ko so ga policisti že posedli v policijski avtomobil in z njim odpeljali proti Kopru smo imeli le toliko časa, da smo ugotovili, da gre za kazen, ki izhaja iz predloga o uvedbi postopka zaradi prvega obiska (15. 1. 2008). Presenetljivo so policisti v opisu dogodka celo zapisali, da so se med intervencijo pogovarjali z lastnikom objekta (Obradom Kešljem), ki je bil takrat približno 700 kilometrov oddaljen od Izole. In tudi to še ni vse.
V okolici Kopra so policisti dobili nalog naj nesojenega “zapornika” pripeljejo nazaj v Izolo, saj je piran-ko sodišče, na zahtevo njegovega odvetnika, Davorja Krmaca, preklicalo odlok o privedbi. Motivov za takšno odločitev je gotovo imelo več kot dovolj.
Pisma na neznane naslove
Zanimivo je, da sta odločbi tržne inšpektorice za oba “prekrška”, ki so ju “odkrili” izolski policisti, romali na dva različna naslova, čeprav je šlo za isto “odgovorno osebo”. Pa ne le to. Tudi na dve različni sodišči sta šla predloga za uvedbo uklonilnega zapora. Za drugega (pustnega) v Koper, za prvega pa v Piran. In Okrajno sodišče iz Pirana je vse svoje odločbe v zvezi s temi postopki naslavljalo na nek piranski naslov, kjer Obrad Kešelj nikoli ni živel in seveda, nobenega od pozivov ni prejel. Ker se je, po mnenju sodišča, očitno izogibal sprejemu pošiljk in plačilu kazni, je sledil nalog Policijski postaji Piran naj ga privede. Seveda ga niso, saj ga v Piranu sploh ni bilo, zato pa je bil v obdobju, ko je bil v Piranu “iskana oseba” nekajkrat na izolski policijski postaji, najmanj takrat, ko so neznanci vdrli in kasneje zažgali objekt pod Belvederjem.
Policijska površnost ali namen?
Lahko bi rekli, da se je vse srečno končalo, a ni tako. Ostaja velik dvom glede korektnosti izolskih policistov pri opisovanju obeh dogodkov, posebej glede na to, da o intervencijah ni bil narejen zapisnik, ki bi ga potrdila tudi druga stran. Tako pa si stojita nasproti dve “resnici”. Ena je tista, ki sta jo zapisali policijski patrulji, druga je tista, ki jo lahko potrdi 12 oziroma 20 treznih, zrelih osebnosti, prisotnih članov Shoto kluba. Odprto ostaja tudi vprašanje, zakaj so bili vsi dopisi v zvezi z dvema istovetnima postopkoma poslani na dva različna naslova in predvsem, zakaj tržna inšpektorica, kljub zamujenim pojasnilom, ni ustavila postopka, čeprav bi to lahko storila. In končno ostaja vprašanje, kako lahko sodišče pošilja obvestila o kazni in o uklonilnem zaporu na naslov, kjer “obtoženega” zanesljivo ni nikoli bilo.
Obrad Kešelj, človek ki se mu dogajajo stvari, ki jim je težko verjeti, zdaj že opravlja družbeno koristno delo za enega od prekrškov. Glede na to, da mu ni težko delati, ga bo gotovo dobro opravil in če bo treba se lahko našemi tudi v Božička, Dedka mraza ali Befano. Morda pa bo moral biti Pust, še posebej, ker ga očitno čaka tudi kazen za drugi “prekršek”, ki ga je storil na veliko daljavo.	Mef
P. s. Skušal sem se zadržati komentiranja dogodkov, zato za konec le en stavek. Mislim, da je v Sloveniji nekaj finančnih prekrškarjev, ki bi bili ustvarjeni za Božička ali Dedka mraza. Če bi bili deležni enakega nadzora kot Obrad, bi pri Karitasu delali še nekaj naslednjih desetletij.
Predzadnja
KRIMINALIJE_____________II MALI OGLASI |	P^o
Kdo je tam pustil moped?
Izolske policiste so Policisti so obvestili, da je neznani voznik osebnega avtomobila trčil v parkirano kolo z motorjem in odpeljal s kraja, ne da bi nudil podatke. Po pridobljenih informacijah in nadaljnjem preverjanju je bil dan kasneje izsleden 29-letni povzročitelj, ki mu bodo iozre-kli globo zaradi povzročitve prometne nesreče in ne nudenja podatkov drugemu udeležencu.
Je mislil da je na stadionu?
Policisti so v poznih večernih urah pri ladjedelnici Izola zaznali kršitev javnega reda in miru, kjer je pijani 23-letni drž. Velike Britanije vpil in žalil varnostnika na vratarnici, zaradi česar mu je bila izrečena globa.
Družinska nerazmerja
Policisti so intervenirali v zasebnem stanovanju, kjer je prišlo do spora med bivšima partnerjema. Pri tem je 31-letni moški vpil in grozil 27-letni bivši partnerki. Zaradi kršitve javnega reda in miru mu je bila izrečena globa v višini 250 eurov.
Stežka je odšel
Policisti so imeli v postopku 26-let-nega državljana Makedonije, ki mu je upravna enota zavrnila vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno bivanje in po pravnomočni odločbi ni zapustil države. Tujcu je bila izrečena globa v višini 200 eurov, nakar je bil odstranjen iz države.
Mlekomatje vmodi
Ponoči je bilo ponovno vlomljeno v mlekomat na Sončnem nabrežju in iz notranjosti ukradena kovinska posoda z denarjem. Pravzaprav so neznani storilci tekom noči vlomili v mlekomata v Kopru in v Izoli. V Kopru so lastnika oškodovali za 205 evrov, v Izoli pa za 150 evrov.
Trening za bežanje
Nekdo je iz ene od trgovin na območju Izole ukradel trenirko. S tem dejanjem je bilo podjetje oškodovano za 70 eurov in sledi kazenska ovadba.
Draga inkontinenca
Na obvestilo občanke so policisti intervenirali, ker je vinjen moški uriniral na pločniku njene ulice. Zoper 50-letnega Izolana je bila zaradi kršitve javnega reda in miru izrečena globa v višini 200 eurov.
Clio brez ogledala
Na cesti Izola-Šared se je zgodila prometna nesreča z materialno škodo in pobegom povzročitelja s kraja. Išče se starejši, bel R-Clio, kateremu je pri trčenju odtrgalo zunanje ogledalo. Prosimo, da koristne informacije o tej nesreči posredujete na tel. št. 113 ali pristojno policijsko postajo Izola na 616-13-00.
Kaj pa kamere?
Neznani voznik osebnega avtomobila znamke Daewoo Lanos je na bencinski črpalki Petrola natočil gorivo v vrednosti 28,30 eurov in odpeljal, ne da bi plačal račun. Sledi kazenska ovadba.
Brez usmiljenja do žensk
Policisti so zaustavili voznico osebnega avtomobila in ji odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,40 mg/l. Voznici je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje in poleg globe izrečenih tudi 7 kazenskih točk.
Samo da se ve
Na policijski postaji se je zglasil občan, ki je prijavil, da mu je nekdo v zadnjih dveh tednih s pomožnega objekta ukradel dve leseni okni v vrednosti 200 eurov. Oškodovanec je umaknil predlog za pregon storilca kaznivega dejanja, sledi poročilo na ODT.
Strokovno odkrita vinjenost
Policisti so zaustavili 33-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,78 mg/l alkohola. Voznik se ni strinjal z rezultatom, zato je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je opravil v SB Izola. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja, ukrep sledi po prejetem rezultatu analize.
Kres z zamudo
V zgodnjih jutranjih urah je v Livadah zagorela lesena streha^manjšega zapuščenega objekta. Škoda je minimalna, saj gre za dotrajan zapuščen objekt.
Batine v četrti univerzi
Policisti so posredovali v domu za ostarele, kjer je prišlo do prepiranja in fizičnega obračunavanja med varovancema, pri tem je eden od njiju dobil telesno poškodbo. Ko bo ugotovljeno za kakšno poškodbo gre po klasifikaciji telesnih poškodb, sledi globa zaradi kršitve javnega reda in miru ali kazenska ovadba.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
MOB.: 040/ 624 - 225 MOB.: 041/ 703 - 927
Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščemjmožnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297
KUPIMO
-	Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180
ODDAMO
-	V centru Izole oddam manjšo garsonjero za daljše obdobje Gsm: 041 210 920
-Takoj in za daljše obdobje oddamo garsonjero ( za 2 delavca) v središču Izole. Plačilo po dogovoru Tel: 070 746 106
-	“DELFIN Hotel ZDUS d.o.o. Izola, Tomažičeva ulica 10, Izola, odda v najem poslovni prostor v velikosti 35 m2. Informacije na tel. št. 05 6607 558.”
-	V pritličji TPC Livade oddamo manjši poslovni orostor. tel 031 611 568
-	Družini oddam 2 sobno stanovanje. Tel. 041 344 280
-	Manjše trosobno stanovanje v centru Izole v Cankarjevem drevoredu s pogledom na morje, oddam za daljše obdobje. Tel.: 64 15 666 ali 070 872 901
-	Stanovanje veliko 70 m2 oddamo paru brez otrok. Tel. 6414-453
-	Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947
Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravlja vsa hišna dela, čisti, lika, pomiva posodo, čisti gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156 -Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	FRIZER - FRIZERKA - Iščete nove izzive, ste kreativni, samostojni in imate vsaj 3 leta delovnih izkušenj, potem ste prava izbira, zato pokličite takoj! Pričakujem komunikativnost, poštenost in sposobnost za delo z ljudmi. Ostale informacije: telefon 05/640 05 12
-	Domačinka s podeželja nudi pomoč
na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 fNevenka)_________
Razno
-	Prodam chicco trio Gsm: 041 448 678
-	Prodam skuter SYM Eurox. Tel.:040/864061
-	Kupim kavč. Tel.:041/344-280
-	Podarim pralni stroj Candy. Tel.: 031/517-514 (po 16h)
-	Podarim modele električnega vlaka ( lokomotivo in vagone) s tiri Tel: 041 613 299
-	Zelo ugodno prodam odlično ohranjeno spalnico , jedilno mizo s stoli, regale za dnevno sobo in nekaj starinskih delov pohištva Tel: 040 385 704
mmk
v,.v • -j • -Jr
HsSlb:? v •
, M
J?
^ .*
'■J,

%
-V' . v
A C' '*• '-■> tj
/	41 V!
Neenakost tudi med|ivarmi?
MARIJA KENDA
1932 - 2010
13.decembra smo se na izolskem pokopališču poslovili od naše mame in none Marije Kenda. Po kratki, a hudi bolezni je omagala in nas zapustila.
V težkih trenutkih nas je bodrilo veliko ljudi. Prav vsem se zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo sorodnikom, sosedom, sedanjim in nekdanjim, njenim prijateljicam in nekdanjim sodelavkam, pevkam ženskega zbora Sinji galeb iz Izole.
Zahvaljujemo se Centru starejših občanov Lucija ter dr. Tinkari Ravnikar iz Splošne bolnišnice Izola za izjemno sočutje in pomoč, ko smo bili najbolj prizadeti in nebogljeni.
Hvala mojim sodelavkam in mladostnim prijateljicam Metki in Dijani za tople in vzpodbudne besede.
Hčerka Helena z Matijo, vnuki Rok, Luka in Urška
NLB Družinski varčevalni paket
Poslovalnica Izola
Trg republike 3	*
Tel.: 05 663 06 00	^ d
nlbO
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket

Vsak se zabava po svoje
Izolski prvošolci so se lahko zabavali ob poslušanju južnokorejskih pravljic v izolski mestni knjižnici, piranski pa bodo lahko brezplačno drsali na Tartinijevem trgu. Drsanje bo brezplačno od danes naprej, vsak dan od 10. do 22. ure. Poskrbljeno je tudi za brezplačno izposojo drsalk, saj jih bo v vseh velikostih na voljo kar 70 parov. Zabave so pač različne.
nični decembe
NUDBA OD 1. DO 31. DECEMBRA
Masaža s toplimi kamni "Hot Stones" (50 min) $&€ Oxilliance razstrupljevalna nega obraza (80 Osnovna pedikura in refleksna masaža stopal (20 min)^S€
38,25 €
52,70 €