POSPESEVALNIKI IN TANKE PLASTI V SENCI (JUGO)SLOVENSKE A-BOMBE (ob 55-letnici poimenovanja Instituta "Jožef Stefan" dne 24. 5. 1952) Stanislav Južnic Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana POVZETEK Opisujemo manevriranje slovenske znanstvene politike Peter-linovih dni, ki je v senci prizadevanj za bombo razvijala druge, pogosto dovolj neodvisne panoge znanosti, med njimi pospe{e-valnike in tankoplastne tehnologije. Peterlinovo u~inkovitost primerjamo z nekaj let starej{im Oppenheimerjevim na~inom dela in najdemo vzporednice tako pri njuni uspe{nosti, kot pri dejanjih njunih nasprotnikov. Iz ~asov, ko je bila znanstvena prodornost še bolj zmes sposobnosti uma in komolcev kot dandanes, skušamo povle~i nauke za prihodnost. Accelerators and Thin Films at the Shadow of (Yugo)Slovenian A-Bomb (55th anniversary of the Institute Josef naming on May 24, 1952) ABSTRACT The article describes Peterlin's 1949-1959 managing of Jožef Stefan Ljubljana Institute in comparison with J. Robert Oppenheimer's (* 1904 New York; t 1967 Princeton New Jersey) 1943-1954 work. Oppenheimer had General Groves and Senator McCarthy, but Peterlin eventually had to deal with Yugoslavian Communist authorities. In his pursuit to grant more money for his macromolecular research Peterlin had to accept the opportunity to build the nuclear institute at Ljubljana, but after a decade of hard fork faced a similar destiny as Oppenheimer did five years earlier. During his Ljubljana work Peterlin was able to develop the accelerator and thin films research. He paved the way for our modern achievements at that fields. 1 UVOD Raziskovanje tankih plasti na IJS se je razvilo ob jugoslovanskem jedrskem programu. Rankoviceva prizadevanja za jugoslovansko atomsko bombo so trajala dve desetletji (1947-1966). Notranji minister Rankovic je kot podpredsednik Zveznega izvršnega sveta (ZIS) (1955) in podpredsednik države (1963-1966) vpregel svojo moč drugega človeka v državi v iskanje jugoslovanskih jedrskih surovin, šolanje kadrov in pripravo reaktorjev. Čeravno je bil poglavitni center Saviceva Vinča pri Beogradu, je velik del sredstev pritekal tudi na IJS pod Peter-linovim in pozneje Osredkarjevim vodstvom. Peterlin je upal po vzoru na Američana Oppen-heimerja, da bodo v senci razvoja bombe na ljubljanskem fizikalnem institutu vseskozi napredovali tudi drugi znanstveniki. Na zeleno vejo so splezali predvsem snovalci novih materialov in pospeševal-nikov, ki so bili Peterlinu najbližje. Z bogataševe mize jedrskih raziskav so se dohodki prav radi sipali še med različne prirodoslovne smeri raziskovanja na Fizikalnem institutu. Po prvotni Peterlinovi shemi, ki se je v marsičem ohranila do danes, so to bile predvsem različne oblike raziskovanja (trdne) snovi: po eni strani Marinkovicev laboratorij za analizo materialov z rentgenom in elektronskim mikroskopom Carla Zeissa, nabavljenim oktobra 1954, po drugi pa naglo razvijajoča se Deklevova in Cilenškova masna spektroskopija s pospeševalniki. 2 PREISKOVANJE MATERIJE V SENCI ATOMSKE GOBE Velibor Marinkovic je skupaj z Ljubom Knopom vse do jeseni 1956 pridobival tudi težko vodo z elektrolizo in termodifuzijo. Izkazalo se je, da so prizadevanja te vrste zgolj zapravljanje časa in denarja, saj je bil uvoz jedrskih surovin in tehnologije reaktorja sproščen že med Peterlinovim gostovanjem v ZDA, pred Prvo mednarodno konferenco za miroljubno uporabo jedrske energije v Ženevi 8.-20. 8. 1955, ki sta se je z IJS udeležila Kosta in Dekleva. Države brez ustreznih tehniških možnosti za lastno proizvodnjo jedrskih surovin, predvsem obogatenega urana in težke vode, so odtlej lahko dobile le-te na prostem trgu, dejansko pa celo z ameriškimi darili. Po Peterlinovem poročilu na prvi seji upravnega odbora IJS pod Kraigherjevim vodstvom je to povsem zasukalo položaj,1 verjetno pa obenem spodkopalo službo češkega Zagrebčana Havlička pri IJS. Peterlin je začel pošiljati ljudi na usposabljanje v ZDA. Dne 9. 10. 1956 je Peterlin pisal v Beograd generalnemu tajniku ZKNE2 Slobodanu Nakicenovicu o Knopovem predlogu za postopno opustitev oddelka za težko vodo, ki je postajal le še finančna obremenitev, odkar je bil uvoz sproščen. Savic se je s predlogom strinjal,3 čeravno sicer ni ravno prepogosto podpiral Peterlinovih domislic. Odtlej se je Marinkovic lahko domala povsem posvetil študiju snovi in površin. Leta 1956 je dal pregledati deset domačih in tri inozemske vzorce PVC. Določali so molekulske mase polimerov in uporabljali najnovejše preparativne postopke za 1 ARS, AS 1961 škatla 71, mapa 722 2 Zvezna komisija za nuklearno energijo = SKNE, Savezna komisija za nuklearnu energiju 3 ARS, AS 1961, škatla 6, mapa 13 Slika 1: Elektronski mikroskop v Marinkovicevemu laboratoriju IJS naparevanje ogljika ter plastične odtise s poliestrom v vakuumu. Alenka Dekleva je preučevala eritrocite za študij kultur virusov; pri Marinkovicu je raziskovala med letoma 1954 in 1960, nato pa je zaradi vedno težavnejšega pridobivanja sredstev za preučevanja makromolekul po Peterlinovem odhodu prevzela profesuro na Medicinski fakulteti v Ljubljani.4 Z elektronskim mikroskopom so snemali tudi za zunanje naročnike, saj so bili skorajda brez tekmecev, dokler ni pomladi leta 1955 Aleš Strojnik sestavil elektronski mikroskop s 50 kV in ločljivostjo 5-2,5 nm na Fakulteti za elektrotehniko Tehniške visoke šole v Ljubljani. Marinkoviceva skupina je leta 1956 skozi elektronski mikroskop za Geološki zavod posnela vzorca jezerske krede, za Cinkarno Celje pa osemdeset primerkov cinkovega oksida. Leta 1957 se je Marinkovicevemu laboratoriju za elektronsko mikroskopijo pridružil še Boris Navinšek.5 V Marinkovicevi skupini so preučevali tudi sipanje rentgenskih žarkov na kristalih v obliki prahu po Debyevi (1916) metodi, ki jo je Peterlin dobro poznal še iz časov svojih berlinskih študijev. 3 POSPEŠEVALNIKI IN VAKUUM Odlični elektroniki in vakuumisti so bili temelj Peterlinovega instituta, med njimi predvsem Dekleva in Cilenšek, ki sta v slovenskih razmerah postala prava naslednika ameriškega Nobelovca Lawrencea, njegovega pomočnika Livingstona in Van de Graaffa. Dne 2. 1. 1950 in 3. 10. 1950 je Peterlin izjemoma v rokopisu, in ne tipkano, poročal ministru Borisu Kidriču6 o postavitvi čim izdatnejšega nevtronskega generatorja. Poročal je o osnovnih meritvah jedrskih presekov za načrtovanje uranske kope. V drugem pismu je povedal, da ni kupil generatorja na 1 MeV. Načrtoval je nabavo elektrostatskega Van de Graaffo-vega generatorja za 200.000 dolarjev, prvič sestavljenega leta 1931 kot izboljšava elektrofornega elektrostatičnega generatorja z idejo transformatorja za povečevanje napetosti po starih Guerickejevih idejah (1671). Naelektritev elektrostatskega generatorja s tekočim trakom je prvi opisal Righi, ko je leta 1890 v Bologni priredil starejšo W. Thomsonovo idejo o generatorju na nabite kapljice vode. Dne 27. 11. 1954 so na IJS v laboratoriju Edvarda Cilenška "za gradnjo in vzdrževanje akceleratorjev" začeli uporabljati električni del Van de Graaffovega pospeševalnika lastne izdelave po dolgotrajnem načrtovanju, konstruiranju, sestavljanju in preizkušanju posameznih delov (1953-1957). IJS-jev Van de Graaff zaprtega tipa pod tlakom 10 bar dušika je lahko usmerjal elementarne delce na tarčo v območju med 200 kV in 2,3 MV. Za visoki vakuum v pospeševalni cevi so uporabili difuzijsko črpalko s črpalno hitrostjo 500 L/s. Maja 1956 so prvič pospešili žarek skozi cev z napetostjo 2 MV pri tlaku 8 bar. Po Peterlinovem odhodu je bil marca 1961 končan še pospeševalnik za 1,8 MeV. Zaradi zanimanja vodje spektroskopskega laboratorija Dekleve za drobni pospeševalnik mikrotron, je Peterlin povabil dva inženirja, ki sta gradila kar vsak svoj mikrotron. Namenili so ga za medicino namesto betatrona, čeravno je bila zaradi nizke energije njegova uporaba dvomljiva. Inženirja sta šla za en mesec na Švedsko, mikrotron pa so prikazali na Gospodarskem razstavišču leta 1977 ob razstavi elektronike kot gotovo napravo, čeprav to še ni bila in je Znanstveno svet sklenil, da se IJS ne bo udeleževal razstav. Mikrotron je bil seveda veliko manj hrupen in zato primernejši za javne razstave od Van de Graaffovega reaktorja, ki je z iskrenjem povzročal precej neprijetnega šuma. Eden obeh inženirjev je bil Alojz Paulin, ki je že leta 1948/49 postal Peterlinov študent demonstrator na Fizikalnem institutu, oktobra 1955 pa je začel delati v laboratoriju J. Dekleve.7 Paulinu sta pomagala Svetlin in Franc Požar, ki je delal na IJS med letoma 1956 in 1963, nato pa je odšel na Nizozemsko. Deklevova skupina za masno spek- 4Osredkar, Polenec, 2000, 319 5Panjan, 2002, 43; ARS, AS 1961, škatla 9, mapa 20 6ARS, AS 1961, škatla 1, mapa 1 7Kajfež, pismo Peterlinu 10. 10. 1955, prejeto 13. 10. 1955 (Gradivo družine Peterlin, hrani Tanja Peterlin-Neumaier) ■b-t prtM» sanjamo nala-lmM timilh IlimoT u oaebj. nam«», ii.iiJeTanj. aabair* oselm.- «a artomobil« z. nalwra laW.ntrlfliijo, labwa ri.JI.trlTn.ea afa- ra-U la «.isaograf, jutnn* .^alctraliiasa fi.toiMl.ra, uban nagiMta a^C^trl ^fflktrtnetvr. aksraj prl Tseh Onanjaimi uaba^ gvA sa zratua d#vizi.a ■peä»b»a. ftl ajaratniah, ki ao la^itanla mäj. dertaoa aradrtva j. sui ««•ItDD urajal nabave iii iw iMtitutakI naba™! oddelafc. Eonlsljo sa uabftT*, yet« ko j. Ml» pootaVljena T ««lain praTÜnUi» in odioäit™ DfraTOega o^ra, ja pri t^ «trarah all Ignoriral,all fa ji odrAal Taab} fcon^teniw. Nandonl prlnarl mo la dal nepraviljusti, k£ Jill it noSno raglatrlrati üi ilnsirlnjo ataiije Inatltata» TlgnHjud, 29.m,193S. Sdmtariatl HodoMak I. T>. Lab» J>. ' tt. JTorak II. Oaradkar Slika 2: "Analiza sekretariata OO ZKJ o razmerah na institutu" predana Borisu Kraigherju sredi prve poletne vročine (ARS, Vlada Republike Slovenije, 1945-1992, AS 223, škatla 701, za pomoč se zahvaljujem Alešu Gabriču) troskopijo R-5 je po preimenovanju v E-2 dne 15. 12. 1958 poleg masne spektroskopije (V. Furman, V. Vrščaj, S. Vrščaj, M. Rupnik, A. Debevc, J. Marsel) obsegala še mikrotron (Paulin, Požar, Svetlin), NMR (Blinc, Pirkmajer, Levstek, Schara z I. Zupančičem v Angliji) in paramagnetno resonanco (Poberaj, Pintar, Strnad).8 Paulin je na 3- cm 10-centimetrskem mikro-tronu s toleranco 1: 108 delal dve leti, dokler mu to niso Peterlinovi nasledniki ročno prepovedali in je moral dobiti posebno dovoljenje, da je lahko napravo preizkušal popoldan v svojem prostem času. Problem ga je posebej zanimal, čeravno je imel zaradi slabe kontrole pred sevanjem kar nekaj težav s počasnim strjevanjem lastne krvi. Po sedmih letih službe na IJS je leta 1962/63 odšel na novo FERI v Maribor.9 Ob vedno bolj zastarelih Van de Graaffu, betatronu in nevtronskem generatorju sta se Peterlin in Dekleva zanimala še za druge ameriške pospeševalnike. Po prvem modelu iz stekla je Lawrence ob pomoči učenca Livingstona sestavil drugi ciklotron iz kovine. Z napetostjo 2000 V je lahko pospešil vodikove ione do energij 80 keV. Livingston je v doktoratu z dne 14. 4. 1931 dokazal uporabnost principa ciklotronske resonance.10 Lawrence in Livingston sta prva pospešila protone nad 1 MeV; nista pa razbila jedra atoma pred uspehom Cockcrofta in Waltona v britanskem Cavendishevem laboratoriju. Livingston je leta 1952 8Dekleva, 2000, 203 9 Alojz Paulin, sporočilo 6. 2. 2007 10Livingston, Blewett, 1962, 134 11 ARS, AS 1961, škatla 11, mapa 25 skupaj z E. Courantom in neodvisno od dve leti starejših prizadevanj N. Kristofiloda objavil idejo močnega fokusiranja kot osnove dela vseh poznejših močnih pospeševalnikov. Na svojem osemmesečnem obisku v ZDA je Peterlin leta 1955 dodobra spoznal položaj ob naslednje leto umrlem Lawrenceu in vzpenjajoči se Livingstonovi zvezdi. K Livingstonu je sklenil poslati enega svojih poglavitnih sodelavcev, Deklevo. Dne 20. 10. 1957 je direktor IJS Karl Kajfež pisal Deklevi v ZDA, da mu je žena Nina gotovo že povedala, kako mu je IJS odobril po enem letu še nadaljnje leto neplačanega dopusta v ZDA, kjer se mu bi pridružila še sama. Vendar pa je Kajfež kot vesten direktor v prijateljskem tonu od Dekleve zahteval, naj na IJS pošilja obljubljena poročila. Red pač mora biti. Dekleva se je ob Peterlinovem padcu vrnil na IJS, nato pa znova k M. S. Livingstonu v ZDA.11 Poleti 1959 je Livingston kot direktor 6 GeV cambriškega pospeševalnika, namenjenega za Harvard in MIT, obiskal IJS, da bi se dogovoril za nadaljnje Deklevovo gostovanje. Vendar je novi direktor IJS Lucijan Šinkovec "ventilček" ob Rankovicevem pritisku za urno gradnjo ljubljanskega reaktorja kar čez noč spremenil mnenje in poklical Deklevo domov. Slika 3: Betatron na IJS (Peterlin, 1955. Das 31 MeV Betatron, 34) Slika 4: Skica strojnega prostora betatrona na IJS (Peterlin, 1955. Das 31 MeV Betatron, 35) Slika 5: Fotografija betatrona na IJS (Peterlin, 1955, Das 31 MeV Betatron, 38) Decembra 1959 je bil Dekleva znova na IJS. Kot vodja do tedaj Cilen{kovega odseka za pospe{evalnike in elekrofizikalne naprave je usposobil pospe{evalnik Van de Graaff za delo jedrskih fizikov. Njegov sodelavec inženir Anton Brin{ek je vzdrževal betatron, leta 1961 pa so za reaktorske fizike sestavili dva pulzi-rajoca nevtronska generatorja. Razvila sta magnetni masni spektrometer za kemijski oddelek in masni spektrometer omegatron za detekcijo vakuumske netesnosti do 1,33 ■ 10-9 mbar L/s. Avgusta 1963 je Cilen{ek začel redno predavati na splitski Fakulteti za elektrotehniko, strojni{tvo in ladjedelni{tvo, pozneje pa na ljubljanski Fakulteti za strojni{tvo.12 Nasprotno od sovjetskemu bloku naklonjenih Beograjčanov z instituta Vinča sta bila Peterlinov ljubljanski in Supkov zagreb{ki Fizikalni institut usmerjena predvsem na zahod. Leta 1946 se je delegacija SAZU skupaj s predsednikom F. Kidričem res odpravila na obisk v Sovjetsko zvezo,13 pozneje pa se je Peterlinovo sodelovanje omejilo predvsem na Poljake. Dne 14. 5. 1957 so na seji ZKNE v Supkovi odsotnosti potrdili sporazum s Poljsko o mirnodobski uporabi jedrske energije. Dne 5. 11. 1957 je Barbaric sporočil na IJS, da bodo v Ljubljano poslali na prakso Lecha Borowskega in druge Poljake po sporazumu, ki gaje odobril ZKNE. Vendar seje Kajfež močno jezil, ker kljub napovedi Poljakov ni bilo v Ljubljano. Po tej izmenjavi je Cilen{ek novembra in decembra 1957 od{el za mesec dni v Var{avo, Osredkar pa za tri tedne.14 Pozneje je na izpopolnjevanje v var{avski fizikalni oddelek od{el tudi Navin{ek, da bi svoje poznanje Strojnikove elektronske mikroskopije dopolnil z natančnimi postopki merjenja mrežnih konstant tankih plasti z uklonom elektronov.15 Po Navin{kovem prihodu se sposobni elektrotehniki "{ibkotočniki" na IJS niso več uveljavljali le pri Cilen{kovem, Deklevovem ali Brem{akovem oddelku za pospe{evalnike, masno spektroskopijo ali elektroniko,16 temveč tudi v oddelku za preiskavo materialov (R-9) kemika Marinkovica. Vse se je na prenovljenem ljubljanskem Fizikalnem institutu začelo z nevtronskim generatorjem, ki so ga trije Antoni (Kuhelj, Moljk, Peterlin) takoj po vojni z mačkom v žaklju sku{ali nabaviti v Vincenzi. Ko je Kidrič nabavo pozneje le omogočil, poskusi nikakor niso ostali omejeni na bombna in reaktorska prizadevanja. Iz nevtronskega generatorja, ki je bil v slabem in v dobrem stalnica prvega desetletja razvoja ljubljanskega fizikalnega instituta, je elektrotehnik Navin{ek po vrnitvi iz Hamburga leta 1961 uporabil curek radiofrekvenčnega izvira za prve meritve razpr{ilnih koeficientov. Pri pripravah jugoslovanskega jedrskega programa je IJS vseskozi razvijal napredno vakuumsko tehnologijo, predvsem pa so se izkazale uspe{ne metode za ionsko jedkanje radioaktivnih materialov z ionskim curkom argona. Povr{ine keramičnih vzorcev UO2 in reaktorskega grafita je bilo namreč mogoče jedkati oziroma pripraviti za analize povr{inske mikrostrukture le z 12Dekleva, 2000, 202-205; Osredkar, 2000, 319 13 Sporočilo Aleša Gabriča 31. 1. 2007 14 ARS, AS 1961, škatla 11, mapa 25 15Navinšek, 2000, 160; Panjan, 2002, 43 16Dekleva, 2000, 201 ti^ trr^;*! mtr an (tr^Lo^ .ntmw liUwl^bL.lti It (ffcjpaj 4 (ttj a^'oatTtsjfLe ti« fl nfT^xL^ trAQM 111 ^bfTTBSü t^ T JCtltnilf Ivwd lOtJl nl * «flUu y.^aaUeM rftl-^, fli tj tflT. ntutlll^k«« -v TrJ^j^-L^Trl, -vrr^Htigb, ^ tu Ja ^.««»^dluA^^ itTIA.« m« Htt^ s^iclj R ^r^^ lut* vUAii vJl ib?jr a^ifc TfiKi^ej» f i*tnln!-fl ir; abO« viJMfm v dcFA * ju -si:» jla ikioit;, m 15 M5(, outamiv-i it wt^ jiCM.iSBBi;!, «aan in vunjo.^i lira. . m-ti« »vsnn, »«• i»4 tej!» ratMI wt 41,It amut Hi M«,t.» toil .mS-iJ n., t. /ti I r.unjj, »iiuM,« s.lllt«u " v.f jtsf.sa,]. „Jo ,j/^, " »J-B« 11 fiBi. iar-ivj«. .'ik^L-j [Tri, Bart»» n.Mi6t, to ituitTnii» I? nf. ^ JITO .»aiik.ui I ri«! l^.iiAit«, fnjT.Jptni T tlitnul. tMl«l. n, Ubiwu uit, pgli^J, , » tal «D. .f-llunl.it i: dofiM „.-i, tS »t niJ e-Jj lar lo I^js.tll. J. J-j «.tefiurti, Mj«ii tMtJ»ta teiliij* I j «tjlji ^»jtjiii.L jiüm.T. -Mi« i-u t. JiM^Um«: IS ne iT Tn j^umljm U sr-M Ulin Iti u ^ UT. anaw «i^.rrill o mji i.«f, It •tKjni luiuM I u-nj«;!. jit M [istil t» nw.iu JlB Ij) UM J »Ti 1 11 P14 • iMMl.1. -„J.-!,v »-^MIJJ;. iiiijo» rgis«»,», liu«. 'rJcfäS »Uönü: y^ati;^ tKji* fWjOuU^ „j Slika 7: Vabilo z dne 23. 5. 1952 na izredno sejo razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede SAZU dne 24. 5. 1952 ob 12. uri, ki jo je namesto odsotnega tajnika Milana Vidmarja, Josipovega brata, vodil namestnik tajnika Peterlin in uspešno predlagal preimenovanje Fizikalnega instituta v IJS (ARS, AS, škatla 1, mapa 1) Slika 6: Kuhljevo pismo "na pomoč" iz italijanskih zaporov, kjer so trpeli trije Antoni z ljubljanske univerze po neuspešnem nakupu nevtronskega generatorja (GDP) ioni argona energije nekaj kiloelektronvoltov. Tako je ionsko bombardiranje postalo ena temeljnih tehnologij reaktorske fizike tudi pri nas še pred postavitvijo reaktorja TRIGA v Podgorici. Tisto, kar si je Peterlin zamislil kot sodelovanje raziskovalcev makromolekul z industrijo, se je pravzaprav takoj po njegovem odhodu iz Ljubljane začelo dogajati predvsem pri slovenskih tankoplastnih tehnologijah. Tako kot so za Manhattanski projekt izdelave atomske bombe med 2. svetovno vojno John Backus in sodelavci razvili ionizacijske merilnike na hladno katodo, leta 1943/44 pa izumili merilnik netesnosti v vakuumskem sistemu z masnim spektrometrom, si je tudi slovenska fizika opomogla na krilih bombe. Z eno samo "neznatno" razliko: Američani so bombo res sestavili, Jugoslovani pa so jo odstavili na Brionskem plenumu skupaj z Rankovicem. Po propadu oziroma bankrotu jugoslovanskega bombnega programa in Rankovicevi upokojitvi je poldrugo desetletje po letu 1975 postalo zanimivo študirati nastajanje mehurčkov (blistering) v (homogenem) reaktorskem jedru in intenzivne erozije prve stene reaktorske posode, za katero je bilo težko najti dovolj odporne stene tako pri fuzijskih (termo-nuklearnih) reaktorjih, kot pred tem pri homogenih Slika 8: Peterlinov predlog za sejo razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede SAZU o preimenovanju Fizikalnega instituta v IJS z zanj značilnim zaključkom S.F - S.N! (Smrt fašizmu - svoboda narodu) (ARS, AS, škatla 2, mapa 5) fizijskih reaktorjih, ki jih je spodbujala Peterlinova skupina. Ionsko bombardiranje trdnih snovi in proizvodnja tankih kovinskih plasti sta postali temeljnega pomena kmalu potem, ko se je leta 1957 odseku za elektronsko mikroskopijo Veliborja Marinkovica pridružil Boris Navinšek.17 Marinkovic je diplomiral na kemiji, doktoriral 29. 12. 1965 in promoviral dne 25. 2. 1966 pri Samčevem nekdanjem doktorandu Branku Brčicu.18 Med Marinkovicevimi doktorandi je 17Panjan, 2002, 43 18Kokole, 1969, 62 rnioäono Vm, rHEr*da tt »AtAUabltfav^ f: Slo.vanaka CBanosti . in UMtaog^^pP^: dTE tsvoda Eadnje seja la 64.5,1952 8 prainjo, da poSlJet« «aplintlt aianoB PksMÜ. s.p; . .s.s.i Slika 9: Peterlinov spremni zapis k Kuhljevemu zapisniku izredne seje razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede SAZU dne 24. 5. 1952, poslan direktorju SAZU Levu Baeblerju pet dni pozneje (Smrt fašizmu - svoboda narodu) (ARS, AS, škatla 1, mapa 1) bil Jože Gasperič (1968), medtem ko je Navinšek diplomo, magisterij in doktorat (po enoletnem študiju v Liverpoolu) dosegel pri Alešu Strojniku na Fakulteti za elektrotehniko. Na Fakulteti za elektrotehniko sta nekoliko pred Navinškom doštudirala Cilenšek in Dekleva. Vsekakor je študij tankih plasti zahteval skupino različnih strokovnjakov kemikov, fizikov in elektrotehnikov. pr«o»JS:ij» «tsvllo »lušbenilj lat Isglaflalo kot dagraOaolJa. ^«frd pradla^« da aa val trl> naatavljo kot cnanativaiii aod*laT4l lu ilcar Izu. Rn^ko Esvait In In«. Karal AnilraJS i TII. akuplDl, iDg. Bori« la-mnsis pa * VI, «kupinl. ,l»o] praalog utautju]« E doaadanJlB ananatvanlD in atDOkovnils dalOH« kot'Ja ram vidno ii nJUwTlh llvlj4Q'J*pifiOV, Ealja pradlag« ii inaoatvanega aodalavoa v VH. akuplol Inj, Nlrat« Canalja In utanaljt avo] pradlog a poaalnllK poMilloB o ojagovau doMdanjM itriikavnaB in inanatranaB d«lu. , i(,3aBaa pptdlau, de aa oaatavl kot aatatant t Knljakiai Inatltutu Ing. Ilijai» Uakaaodar, ki J« bil doilaj v aoakas polo-laju T Inatltutu sa fuSloaratvo TVS, Sprajato. A.Patarlln pradlaga naitaTltav tov. Rudija fatkoTÜka t Vlalkalnaa laaututu kot laboranta v Jt. pIa«lln*Dl rafradu ( Din ll.Soo) od 1,VI-198E. Dalja od l,VI.x«e. honorarja za lüg. SattaiUna Din E.ooo.- In la D. Sulnlko» In l.Soo.- saaadno. Sprajato. 6. Patarlln pradlaga, da aa Tlilkalnl Inatltut ,iza odalaj Inanuja mikalnl Inatttut Jelafa Staranji. Sprajato. 6, ?atarlln psrola oaadnjl aajl pradaadstva. ki aa Ja Ja udalalll nanaato odaotnaga tajnik« VldjiarJa. t» aanlanlka prajtnja aaja oradaadatva Ja ilgotovll, da aa Ja 'tamlnoloaka ko-alclja pri -^latltutu I« aloTanikl Jailk UZU nzSla; Kaaoata nja aa uataoo- . Ti Jo poaaboa taralooloSka kcmlat> o« lroma odbori pri posauaaillb . razpadih, ft-l S. rairsdii a« uatanovl lomlalj« sa aatautUaa, riilkalno, kamljako In tatinltko taralnolOGI Jo> Tajnik raarada naj polita atlk I to komisijo In naj poro«» o nJanaM aaatavu, tlalu : in progranm. Kradltl la tlakanja akademljaklh publikacij ao tako akrSanl, od pradlaganU 17 n« «4 nlllJoii»T, tako da Ja mogla Iti T tltil , ; aiigio ana raiprava razrada, Prada datno a» bo potrudilo, da dobi' ia nadaljnja kradlU la tlak. ^radnoat ljuajo raipmv« prad dall. IrlalavBk« tlakama Ja dobila nova natrloa. Kasrad proal «a odtla tab novih anakov. V koUksr bi kljub novi nabavi oaMla ia potraba po novih inaklh aa utaBatltnl tlak, proal nerad, du aa te potraba apoätavajo pri novih narodlllh. ■M 3aja zaklJuSana ob 14 url. ^aplanllcarl Cr.lng.A.EutialJ . T«JnikBL\ Dr.*.Patarlln 4 NOVI MATERIALI IN VAKUUMSKE TEHNIKE ZA HOMOGENI REAKTOR Osnovni problem Peterlinovega homogenega reaktorja je bil preprečevanje korozije reaktorske posode pri visokih tlakih, ki bi morala obenem prepuščati dovolj nevtronov. Titan, cirkonij ali rutenij so imeli prve dve prednosti, vendar so absorbirali preveč nevtronov. Peterlinova zamisel o dveh stenah ni bila posebno uspešna, potem ko se je podoben problem stopnjeval pri reaktorjih na zlivanje jeder. Navinškova skupina za ionsko bombardiranje trdnih snovi se je zato vključila v skupino profesorja Kaminskega z Aragonne National Laboratory pri Chicagu v raziskavo pod naslovom "Študij erozije in ujetja lahkih ionov v površine materialov prve stene". Za potrebe raziskovanja so na IJS zgradili nizko-energijski pospeševalnik lahkih ionov z dvojnim magnetnim fokusiranjem ionskega curka, da bi raziskali jekla AISI316 L, Inconela 600 in 625, ki so jih tedaj uporabljali v komorah vseh (poskusnih) reaktorjev na zlivanje jeder.19 Tako so Peterlinova ljubljanska razmišljanja iz 1950-ih let ostala pomembna dolga desetletja pozneje. Ob preprečevanju korozije reaktorske posode je ostal vpliven predvsem njegov račun persistenčne dolžine molekule DNK oziroma njene elastične konstante, ki ga je poslal iz Ljubljane v revijo Nature dne 5. 6. 1952, izjemno zanimanje pa je požel komaj v času Peterlinove smrti. Slika 10: Druga stran tipkopisa Kuhljevega zapisnika izredne seje razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede SAZU dne 24. 5. 1952, kjer je Peterlin pod peto točko uspešno predlagal preimenovanje Fizikalnega instituta v IJS (ARS, AS, škatla 1, mapa 1) 19Navinšek, 2000, 162. Slika 11: Prva stran rokopisa Kuhljevega zapisniku izredne seje razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede SAZU dne 24. 5. 1952, kjer je Peterlin uspešno predlagal preimenovanje Fizikalnega instituta v IJS (ARS, AS, škatla 1, mapa 1) Slika 12: Druga stran rokopisa Kuhljevega zapisnika izredne seje razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede SAZU dne 24. 5. 1952, kjer je Peterlin predlagal preimenovanje Fizikalnega instituta v IJS (ARS, AS, škatla 1, mapa 1) B^OVTEidoJU AK^nSUTJA ZUVDBTI ID DKGTSOESTI LJUBU4HA Tlaik^lnl Iqetltut T^y.f^ « L . f t Ä ( a/ k /v t." Ih crdlBlBk sa Jed^rtt* katüd*. ^ Ahl 1- imtioMki u » aipi. rmit, i aipi. *lektiGliii>iili, 1 (IsktTutiihnlk Ulmnlci) io T»« pcasti» wt»t«tl s kootmlal.l iiiiitr!i«!iBtl, rsjolatorjl li «nouci^da Tarorujai. bj IB QOTtTOAa: laaau iiiei >il m JtiniJil totarr Ink • uttrisoo hijb k lw..rjblj» id jbblmüirtmli. mf*, «.*o«in .B^u^tor IB l»BDhimtl»UlljO Mrt. tKTfl HB IjQ B UltJgiV]aj> B* »Vo{i BTlk SrBBliui BjiprnTn ■ »tonia pmiirpilio Jn 4BtapBi> äiniBijBko trp.Uo • TBinl TBTMBtiil.l tn koHtmlal.l OapTBTaMl. • illltu upriTB prBd rroaiml« ibirturj*. (FoJoi id ^aftuu tB&lcl) potBnoloMtifm» «HTMUI» bh ursTMTO B iBkt rl ll In lulstib BS prBDIllÜBBjB OBrt«lH>T In Shfl*-'Bcje pieiuritBT ni dlnttua «bIu i nftmailcli s. «IBTBI m OIBIOTMIJ. liidualrim ndtsaktlTBSBtl In iatBkuljo iwTtnnuiT: 1 liBl.ClBli 1 riiljskl calmlk (guj a«l»»Bl<.,l 1 iBtianuiUB 'itOTCl IB dBlQB ! akOHlUijl^ HtBtjB IB lia't'TlJmj« /i^I.liU »ktlTMtl IB B 1B> »OBMlVtri. OijB [tl-ltnJWSfi .«Od« BUUWIIUrTalLlll BtO».!. rupadne dclK ltd, , ■tBTQl bs nmnme ib dlnktu ä«. owtrrabto» iniiiiii (nuklos jrl jjrihiMni bicdii ■BtBtlJO, «b.OTtjOlJO FBSOIJI MBtArlMl(IT In ■ tH ksntnli SlntoBtl utBrldoT) fitBTfli Ba HrltBT lodlkatorJBr Slika 14: Prva stran tipkopisa Peterlinovega predloga Kidriču za notranjo organizacijo Fizikalnega instituta SAZU avgusta 1948. V "I. 1. b)" našteva vakuumske črpalke (ARS, AS, škatla 1, mapa 1) C dBlD bi lis obtopnof kbx jfl BBOftoSa kUBBAlfltl •a program ob akTBt 3L0ireS3£l mBHlJJ* ZMBQITI ID mCETHDill LJOBLJDIA Plilkalai IMtltat 3. Bseol ap>lct»ersf » liotopsko uuUio: prlla t lii^adajo po inklJajSka 1 la 21 (tnoarska anali», auallls utarlal«) kot dapolnllo Drlda k t«ui dalo 1 lunlka, ki ■ k«l]sktBl ■atodul skrbi la konoantrasijo aktlTOlh llDtepOT (Ivo-tapBki konoantratl] la loSltor tsH' konoantratar od dn-gUi alBuntoT. T»a oddslak potpalmja t-lata 1949. la «Tojo Itsradujo pttlBg » doma T Jn«08l»Tl]l dSBaglJl-rlli «iiroTla In prodoktor li lADiaHBtTa apaxatux, spaolalalli aatarlalOT la kaalkall^ aa okroglq JO.000 kl 111 aa raadallll OBkako takole Anarlka --* Anglija, fuatoT aa csika, sCb ■« naailja, EDlaodBka, bol, fOTiatoT la ^ ^Ica, SiTla^fnnkoT aa Italija, Itvltl »• Hadiaraka.udi.roitnt.la «.DOC.- f i.DOO.- t 3.000— p i i.too.- ^ ♦.400,- f g.ooo,- iK 30.000,- f Slika 15: Druga stran tipkopisa Peterlinovega predloga Kidriču za notranjo organizacijo Fizikalnega instituta SAZU avgusta 1948 z masnim spektrografom (ARS, AS, škatla 1, mapa 1) Slika 13: Tretja stran rokopisa Kuhljevega zapisnika izredne seje razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede SAZU dne 24. 5. 1952 (ARS, AS, škatla 1, mapa 1) fHikfllnl Ijutltat II, e4d*l«k PB klMl^D« flilkAljii pTeL«]Caf« «altv^^ol^tll^ 1- TlMoftiJwtrij» nrl «tfttli^At ID dlDul'^ai BtrltTl: 1 dlpl. fliik mH 3, l«]b»raMtU » DtegjjB 9.01; L, mi» bMJ TuaJ«- TlekOllMtrl 1; 10; 100; 1003 pal» i tnviJLa link«« Molčal TlBkOAlMtec xa, Bpnnaljt^» eUtmlio 4 d4lJiu]^Mlj tlcal*, ruarttljKfa i ftagPmM \H ** Ktnl p« etapna la kOoMfttrMlJa tjMlnO* iataifarc»«*«) uprari fffto^PÄ^o raslalrlf»* 4ifMlJa (luHTa ramkrtoBatrtllB aatoAa^ m^ntwt fflteBmaer ta41 2 tilti^tizsottaCa *■ tanoatat ika to^a i, Blpuija ETBtlob« U MfrakolJ.i l «Ipl. fl«lJe 4ll «LlfarWlUttl TafraktD«t» apalttrUBl ablfldBlfra t« BAkalailjil «Iftk kat iwtai «Tatici« 2 0ltr«*afl»»tiAfc 4- ^«tfBOBitataka apMM «PHa 4« DTOJiLl Im: 1 dlpl. fiillc l Ubowtka 'S«ur&tar la BtalüO a^aktvl'.'iM] nap^teat kV (TTaktl^^Da braa BbrtHBlCTal pnraaBU l watlTibnt«J} ■« tPfttk» dsnairal»» U-petDBflzi« BAtfka do >3 JaajM *■ paimuantBl b BDrendlJ ivla «aBBtt« Ba atmjBl irajal 1» k^tiSol d^ojnl lo« 4 ariOiOTt kflBpaoImtoxJl bä aafltar dTojMRa lOM ilTQBTabTD« QDlatfolM ma MakalaalAl tlak ko^ iSTfrr BfBtl. Slika 16: Tretja stran tipkopisa Peterlinovega predloga Kidriču za notranjo organizacijo Fizikalnega instituta SAZU avgusta 1948: makromolekule (ARS, AS, škatla 1, mapa 1) Slika 18: Prva stran rokopisa Peterlinovega predloga Kidriču za notranjo organizacijo Fizikalnega instituta SAZU 15. 12. 1948. V "I. 1. b)" našteva vakuumske črpalke enako kot prej avgusta 1948 (ARS, AS, škatla 1, mapa 1) eLcnmraKi AE^DUUJA ZM^sfi tU wszwmi UDSLJIU rLaXJulni loBtitat 4 ELltratBnoBtatA * UrwaCftUk« fdtoMllS^ BBrlliilkl prtwJ^a* tutraBia kontrola! la TMdatol 1 [nflja: 1 upa, nalk , J'aaaaiaa, mitfu^ lip«rättx?a a talnlCklal e«nd Ba tahalika pralalWO (apuatnr* J« tQ, H tuiS^B«) mjimü^tvr* sa TafcaUMia Er«alkl a« lutftJaTo MtifcatPda ia »r, iBcradllar xoXimoto aatik««iid# loalauliaka kuar« b« vlaku ta. takof^lM b mtlsCrlw aparatoTO fDto«Tar«lLa kBHfa BA fllM« IB t«a« {iQdkatrulO^ ▼arfRhnaJ kB«p«rat»r S4 lutrlln- foXo«r«aoT fv%OMtar Ba Barltn »mUttiillBt 1 catratanertat MlaTalOa: 1 BahuU 1 altkrntataalk - aatawl« 1 xadlj«^ ' 1 ataklapttoS 1 atsoJals» 1 rabkar 'frramjvka' l ftbaplv BafMb 1 mAiai. KMJ 0 prlborOB, Oredjaa bb *l«nr(P La rwlijako lala 1 aSaklu-bka tfaXerb« at«a b ^ILbIU la bnallM^ 7«* «d4*l*h 11. m pqtrabaj* t Irtfl Ba wfoja iSBTadaJ« tl* dal ta BAita^«|t« ka^lTaj ptilay dua. r jBflsaU-nj» «»mgultlli BBliJTla la «parstv («troj«*} ia iihibmi i a apaa. Batavlal«v ia k^Klkftll] ba skn«l.p JO.ClM«' I «aikaS,*: 9.M0,- i Ba i»000,-i i6b «a l.OnO.- | salftmaka, bol.ferlatar aa 1,000«. | 1MI4LJ* J. t*»— ^vloa» ftrlo.fnBk« t, ur .a a.OOO.- »I OMTBkA. Bt