&t. 21. V Gorici, v soboto^dne 14. marca 1903. TeftaJ kxm\l Ishaja trikrat na teden t šestih tedanjih, in aioer: vsak torek, četrtek in soboto, ajatraaje !r-d*nje opoldne, tečemo tedanje pa ob 3. turi po. poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto "......'. 13 K 20 b, ali gld. 6-60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 330 Setrt leta.......3 , 40 „ , , 1-70 Posamične Številke stanejo ,10-;vin.. ,'„', • - , t. Od 23. julija 1902. do preklica' izhaja ob sredah " rt sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici vtGoriSkt Tiskarni« A. Gabridek vsai dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine ¦ e ne oziramo. Oglasi la posla alca se rsčunijo po petit^vretah,- -Ce tiskano J-krat 8 kr., MuaL?kr.,-3-krat 6kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-fOfttost. Vse za omiko, svobodo in napredek!« CredaJItvo se nahaja v Gosposki ulici Bi 7 v Gorioi t I. aadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 3. do 5. popoldne; ob nedeljah n praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo e nahaja v Gosposki ulici Stil. Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica, »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije, in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le "DravaiStvu. ______ „PLIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stane vse leto 3 Kjohaiigld. 1'60.-------- «Bo6s» in «Primoroo» se prodajata v Gorlo« v to-bakaroi Sohwarz v Solati ulici »u Jellersitz t Nunski ulici} — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dol'* Gaserma in Pipan v ulici Ponte delit. Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Res carinthiacae. i. Odkar so zadušili »poklicani voditelji naroda* tam iz okolice Šenklavža v Ljubljani ono pravo narodno delo na Koroškem, ki je že lepo cvetelo ter obetalo obilen sad, gre slovenska reč v nekdaj povsem slovenskem Korotanu rakovo pot; nizdol gre, in sicer s tako hitrostjo, da je najskrajnejši čas, dobiti opore in zavore, ker sicer se zgodi že v doglednem času, da Slovenci na Koroškem ne bodo Šteli prav nič več. Iz generalnega Štaba slovenske klerikalne stranke v Ljubljani se je vpilo po slogi in po moči slovenske duhovščine na Koroškem, ki je edina poklicana voditi narod. Ker je bilo med to duhovščino svoj čas tudi res mož, ki so se več ali manj brigali za narodno stvar, ker marsikdo ni hotel veljati za narodnega zdražbarja, za kakoršnega ga je hotel .Slovenec" proglasiti, in ker so znali ljubljanski klerikalci zavezati besedo temu in onemu, in ker se je po malem pokazalo klerikalno stremljenje tudi že med koroškimi Slovenci samimi, je prišlo končno do tega, da se more reči, da v zadnji dobi so dobili slovensko politiko na Koroškem v roke povsem le možje, katerim je bil najbolj mero-dajen duh, ki jim je vel naproti iz ljubljanskega Šenklavža. Od takrat dalje pa je potihnilo narodno delo po Korotanu, ponclnl je skoro do cela boj za naše svete narodne pravice, za naš mili jezik, in začeli so ba-rantati s Slovenci ter jih prodajati klerikalnim Nemcem. Pri zadnjih volitvah v deželni zbor so izgubili koroški Slovenci kar dva mandata, ker mnogi koroški Slovenci so šli v frpem številu volit rajši nemškega nacijonalca nego slov. klerikalca, in da so Slovenci podlegli tako grdo, je glavni vzrok v tem, da se od slovenske klerikalne strani ni zgodilo nič pravega za te volitve. »Slovenec" prinaša s Koroškega dopis, v katerem dopisnik, gotovo duhovnik: sam priznava, da so šli volit v deželni zbor brez organizacije, brez navdušenja, brez prave slog?, da celo brez potreb- nih oklicev, brez pogovarjanja z zaupnimi možmi... in vsaj večjega dela propada je Hvo katoliško politično društvo. Britko pri-poznanje! Tu vidite klerikalno stranko na delu za sveto narodno stvar. Tu so pokazali, koliko jim je mar za Slovenstvo na Koroškem. In vendar bi se bilo lahko marsikaj zgodilo. V zadnjih letih so je pojavil v Celovcu katoliški duhovnik slovenskega rodu z imenom Podgorec, kojega delovanje odgovarja popolnoma delovanju klerikalne stranke med nami. Pričel je s snovanjen zadrug, s shodi 4td., ali vse to delovanje je brez vsake na' rodne barve; je pač klerikalno. Podgorec je nositelj klerikalizma med koroškimi Slovenci in je bojda izbran za mešetarja, ki proda koroške Slovence klerikalnim Nemcem. On je hlapec celovškega skozi in skozi nemškega škofa Kahna, ki nima srčnejše želje od te, da med Slovenci potihne popolnoma vsako narodnostno delovanje ter da se udajo na milost in nemilost klerikalnim Nemcem, in se v zahvalo tem, da so jih sprejeli v svoje vrste, ponemčijo. Pred kratkim se je vršil v Celovcu občni zbor katoliško političnega društva za koroške Slovence, in sicer je bil ta zbor za leto 1902. Zbor je bil klavern. Prišlo je okoli 60 oseb, včasih pa so bili taki občni zbori narodne svečanosti, na katerih je gorel ogenj narodnega navdušenja, katerega so odnesli zborovale! s seboj na razne strani domovine. Podgorca seveda ni bilo na občni zbor. Umevno; saj nima tam nič opraviti on, kateri je nositelj klerikalnih stremljenj med koroškimi Slovenci, ki pač ne pozna narodnega dela v tistem smislu, v katerem ga uruevamo mi in vsak pravi slovenski rodoljub. Na tem zboru se je res govorilo nekaj o potrebi pravega narodnega delovanja, ali nikakega istinitega navdušenja ni bilo, vladala je neka poparjenost, in zborovalci so se razšli, češ, kaj bo, kaj bo... Na tem zboru pa so imeli govorili tudi že o zvezi s konservativnimi Nemci, katero želi škof, ali niso govoril', ker ni bilo Podgorca poleg..... Tako daleč so prišli koroški Slovenci pod klerikalno politiko. .Slovenec*, ki misli, da je poklican j sodnik koroikih razmer ter poklican svetovalec, pravi na vse to, da so mora vstvariti na Koroškem krepka katoliška slovenska stranka. Seveda mora biti ta stranka v prvi vrsti katoliška, v drugi še le slovenska, v tretji pa se mora dati voditi od socijalnih idej, umevno, na katoliški podlagi! Torej: Kranjska klerikalna stranka si je znala pridobiti na Koroškem tla, pod pretvezo, za narodno delo, ali čim je dobila ta tla, jih je pustila v nemar, da je poginilo na njih še tisto dobro, kar je poprej s težavo ziastlo, in sedaj šele, ko teče že voda v grlo, na-sveluje ustanovitev krepke katoliške slovenske stranke! Kaj nam kaže to? Pač le to, da klerikalcem ni bilo nikdar mar za narodno delo na Koroškem, marveč da so prav tako, kakor želi celovški škof, pustili vse pri miru ter dvignili na površje Podgorca, ki je imel biti apostol združenja Slovencev s klerikalnimi Nemci. Jo pač do pike resnična trditev, da je klerikalizem breznaroden. Nasvet .Slovenca* po ustanovitvi krepke katoliške s lo venske stranke pa je tudi le pesek v oči 1 Manifestacijski shod za slovensko Gradec, 11. marca 1903. Dogodki zadnjih dnij, posebno pa nesramni zapnd graškega »Tagblatta* na vse slovanske dijake v Gradcu, je bil povod, da je sklicalo akademično društvo »Triglav" shod, na kateri so bila povabljena vsa slovanska dijaška društva. Radovoljno je prepustil rektor v to svrho edno največjih dvoran graškega vseučilišča. Pobratimstvo vseh slovanskih plemen se je zopet ekiatantno kazalo pri tej priliki. Bila so zastopana vsa slovanska dijaška društva v Gradcu. Skoro je bila dvorana natlačeno polna, bilo je okoli 300 dijakov. Zborovanje se je olvorilo ob 6. uri zvečer. Za predsednika je bil izvoljen Fran V i d o v i č, ki je spretno predsedoval zboru. Beseda se je podelila Sagadinu, ki je govoril o prvi točki dnevnega reda. Govornik je ožigosal postopanje nemčkih buršev in nemškega časopisja. Kdor je Čital .Tagblatt«, si mora misliti, da so slovanski dijaki surovi, brutalni ljudje, ki ne spadajo v olikano družbo. Predbaciva se nam, da izrabljamo gostoljubnost nemškega mesta in nemškega vseučilišča; mi pa nismo gostje, ampak imamo pravico bivati v tem mestu in se izobraževati na vseučilišču, ki se je zgradilo za vse avstrijske rarode. Živeli smo doslej s prebivalstvom v najlepši slogi in miru. Zadeva je vseslovanska. Nadutost in oholost nemških buršev nima mej in se obrača proti vsem Slovanom brez razlike. Burno ploskanje se razlega po dvorani po končanem govoru, Druga točka dnevnega reda je mani* festacija za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Predsednik ..Triglava« Masten je podal zgodovino borbe za slovensko vseučilišče. Potem se je prečitala ta-le resolucija, ki je bila soglasno s: velikim navdušenjem sprejeta t Povodom posvetovanja v zadevi ljubljanskega vseučilišča zbrano dijaStvo vseh slovanskih narodov Karol-Francovcga vseučilišče v Gradcu protestira soglasno najodločneje proti nečuvenim napadom in izzivanjem nemsko-nacijonalnih gralkih dnevnikov nasproti vsemu slovanskemu dijaštvu radi nekega dijaškega spora, ker je oCividno, da se namerava na ta način samo poostriti že od nekdaj napeto razmerje med nemškim in slovanskim dijaštvom graškega vseučilišča do neznosnosti. Zbrano slovansko dijaštvo protestira proti hujskajoči pisavi graškega »Tagblatta* in njegovi jasni tendenci, da se za vedno poruši do sedaj vladujoča sporazumnost med nemškim in slovanskim prebivalstvom graškega mesta, in to tem bolj, ker sega vsled vednega hujskanja omenjenega lista napetost med nemškim in slovanskim prebivalstvom že tako daleč, da se slovanskim gostom kratko malo zabranjuje v iutfcrnacijonalnih lokalih govoriti v medsebojnem občevanju v slovanskem jeziku. Zbrano slovansko dijaštvo izraža svoje začudenje in ogorčenje napram pred-bacivanju, da krši nemško gostoljubnost, ki jo baje uživa v tem, da sme obiskovati .nemško* graško vseučilišče. Nasprotno bode slovansko dijaštvo graškega vseučilišča vedno risarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Slenkiewicz. — Posl. PodravskL (Dalje.) »Ako bi veliki mojster — mislil je dalje — kaznoval tudi mene in Rotgiera, ki sva bila udeležnika teh Danveldovih činov, ali bi ne bilo mar to bolje za Čast reda?« Toda tuše je njegovo osvetljivo, okrutno srce jelo upirati pri spominu na Juranda. Ali mar naj izpusti njega, tega sovražnika in ugonobitelja križarskih ljudij, tega zmagovalca v tolikih borbah, tega povzročitelja tolikih porazov in sramote; moža, ki je najpoprej nadvladah na to ubil Danvelda, ki je vrgel v ječo de Bergova, potem pa usmrtil Majnegera, Gotfrieda in Huga, ki je v samem Sčitnem prelil več nemške krvi, nego se je prelije v velikem boju? »Ne morem! Ne morem!« sije ponavljal v duhu Siegfried, in p^ samem spominu na to so se mu krčili prsti in njegove stare prsi so le s težavo srkale v se sveži zrak. Toda ko bi bilo vse to na večjo čast in slavo reda? Ko bi kazen, ki bi padla sedaj na še živeče vzročitelje zločinstva, pridobila redu doslej neprijaznega kneza Januša ter pripomogla k dogovorom ali premirju ž njim?... »Oni so vročekrvni,« si je mislil stari kom tur, »toda ako se jim skaže le nekoliko dobrote, pa kmalu pozabijo na vse krivice. Saj je bil celo sam knez v svoji deželi vjet, a vendar se ni maščeval radi tega!« — Na to se jame močno raz-' burjen sprehajati semtertje po dvorani, končno pa se vstavi pred sv. razpelom, ki je zavzemalo skoro ves prostor med dvema oknoma, ter pokleknivši predenj jame moliti: »Ti, Gospod, se maščuj zfi-me, ti me nauči, kaj naj storim, ker sam tega ne vem. Ako oddam Juranda in njegovo hčerko, pokažejo se naši čini v vsej nagoti in ljudje ne porekč: Danveld je to storil ali Siegfried, marveč zgolj porektf: Križarji, in sramota pade na ves red, a sovraštvo v srcu onega kneza postane še v.čje nego je bilo doslej. Ako pa ju ne oddam, ali ju usmrtim, pa tudi pade sum na red in primoran bom omadeževati svoje ustnice z lažjo pred velikim mojstrom. Kaj je bolje, o Gospod ? Nauči me, razsvetli me. Ako osveta zastruplja mojo kri, pa jo prisodi ti po svoji pravici, sedaj pa nauči in razsvetli me, ker tu gre za tvoj red, in kar zapoveš, to tudi storim, ako bi moral poteoi tudi vse življenje prebiti v ječi.« Oprši Čelo ob drevo križa je še molil dolgo, in niti za trenutek mu ni šinila v glavo misel, da je njegova misel pregrešna in porogljiva. Na to vstane nekoliko pomirjen, misle, da mu milost božja gotovo pošljo kako jasnejšo misel, in nakrat se mu zazdi, kakor bi mu reklo nekaj od zgoraj: »Potrpi in počakaj, da se Rotgier vrne.« Da, treba je bilo čakati. Rotgier onega mladeniča brezdvomno ubije,, na to pa se že pojavi potreba, bodisi skriti Juranda in njegovo hčerko ali ju oddati. V prvem slučaju knez na nju gotovo ne pozabi. Ker pa ne bo vedel za gotovo, kdo je deklico ugrabil, jo bo iskal in pošiljal k velikemu mojstru pisma, v katerih se ne bo pritoževal, marveč le poizvedoval, in vsa reč se daleč zavleče. V drugem slučaju pa bo veselje radi vrnitve Jurandove hčerke večje nego želja po maščevanju radi ugrabljenja. Saj lahko rečemo, da smo jo našli še le po Jurandovem napadu,« Ta poslednja misel je Siegfrieda popolnoma pomirila. Kar se tiče Juranda, sta on in Rotgier že davno iznašla sredstvo, da se ne bo mogel ni maščevati niti pritožiti, ako ga spusti na prosto. Siegfried se je celo radoval v svoji duši, misle" na to sredstvo. Radoval se je takisto pri spominu na sodbo božjo, ki bi se imela vršiti na tehanovskem dvoru. Zastran povzročitelja te smrtne borbe ga ni "mučil niti najmanjši nemir. Spomnil se je nekega turnirja v Kralje vcu, na katerem je premagal Rotgier dva slavna viteza, ki sta slovela v svoji očetnjavi za nepremagljiva borilca. Spomnil se je dvoboja pod Vilno s poljskim vitezom, z dvornikom Spitkom iz Melstina, katerega je Rotgier ubil. In lice se mu je zjasnilo, a srce njegovo napolnilo s ponosom, kajti Rotgiera, že slove* čega viteza, je on prvi odpeljal na bdjni pohod- na Litvo in ga prvi učil, kako se mora s te*» plemenom bojevati z najboljšim vspehom. Radi tega ga je tudi ljubil kakor sina s tako ljubeznijo, kakoršne so zmožni ljudje, ki so morali občutke ljubezt.* zapirati dlje časa v svojem srcu. Sedaj pa ta njegov sin prelije še so-vraženo poljsko kri ter se vrne domu, pokrit s slavo. in vedno zahtevalo svoje pravice, da se ga smatra popolnoma enakopravnim na vseučilišču, ki se je ustanovilo in se vzdržuje z denarjem vsega po veliki večini slovanskega prebivalstva avstrijske države in katero obiskovati je slovansko dijaštvo ie prisiljeno, ker se mu vkljub vednim zahtevam odrekajo lastna vzgajališča na domaČih tleh. . M. Z ozirom na to, da bodo državni poslanci ob priliki proračunske razprave v državnem zboru zopet odločevali o velikih svotah odkazanih šolskim in sploh kulturnim namenom, in dozdaj slovenskemu narodu namenjeni delež nikakor ni bil primeren niti njegovemu denarnemu, niti krvnemu davku, dasi mu že članek 19. os. zak. jamči popolno enakopravnost z drugimi avstrijskimi narodi, z ozirom na to, da; nas le lastno vseučilišče reši iz tužnega položaja in neprijetnih razmer na graškem in dunajskem vseučilišču, ki postajajo od dne do dne neznosnejSe vsled sistematičnega hujskanja nemško-nacijonalnih listov, ki rušijo do sedaj prijazno razmerje med slovanskim dijaStvom in meščanstvom — z ozirom na to, da nočemo, akoprav slovesno in odločno protestujemo proti temu, da se nas Slovane smatra na graškem vseučilišču kot trpljene goste, ker je to vseučilišče glasom ustanovne listine ustanovljeno za obe narodnosti noiranje Avstrije, poslušati dalje takih očitanj — opozarja slovensko dijaštvo visoko vlado vnovič na razloge navedene v naši lanski spomenici na vlado, opozarja visoko vlado na stotine peticij avtonomnih slovenskih oblastev, in vnovič izraža svojo zahtevo, da se visoka vlada konečno vendar ozira na stoletno željo celega slovenskega naroda. Navzoče dijaštvo vseh slovanskih na-rodnostij se soglasno pridružuje tej opravičeni zahtevi Slovencev. m. Slovanski dijaki v Gradcu nujno apelirajo na vse slovanske, posebno pa slovenske poslance, da iznova skupno zastavijo vse svoje moči in ves svoj vpliv za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. IV. Slovenski dijaki v Gradcu apelirajo nujno na vse rodoljube, da prirejajo Sirom domovine, manifestacijske shode v prilog slovenskemu vseučilišču v Ljubljani. Rusin Koševič se nato oglasi k besedi. V gladkotekoči maloruščini izjavlja govornik v imenu rusinske mladine, da hoče tudi on s svojimi tovariši vred podpirati slovenske dijake v dosego tega velikega smotra. Avstrijski zakoni zahtevajo, da se vsakdo izobražuje v svojem maternem jeziku, in kljub temu se godi krivica tolikim milijonom slovanskega prebivalstva v tem oziru. Vlada je ustanovila nepotrebno vseučilišče v Cernov- cah, kjer je komaj dve sto dijakov, za pre-potrebna slovanska vseučilišča pa v državni blagajni ni denarja. Sprejela se je nadalje po kratki debati resolucija glede izpitov, ki se delajo na zagrebškem vseučilišču. Zahtevalo se je v resoluciji, da naj bodo izpiti veljavni tudi v tostranski polovici. Ob 8. uri je predsednik zaključil to ve-lepomembno zborovanje, ki je jasno pričalo, da stoji za slovenskimi dijaki vse slovansko dijaštvo brez izjeme in da se ono zanima za težnje in borbe malega slovenskega naroda. Tolažilno je to za nas in brez bojazni smemo >dati v bodočnost. Dopisi. V Pragi, začetkom marca. — Kdor je bil v poslednjih dneh priča dogodkov pred .Češko hranilnico* v Pragi, se mora čuditi vzgledu, koji podaja ob tej priložnosti posebno nam Slovencem češki narod v vedno živem boju za svoj obstanek in svojo bodočnost. Med stoterimi posnemanja vrednimi vzgledi le naslednji slučaj. Češka posojilnica, katera je že iz starih časov upravljanja v nemških rokah, je največji denarni zavod na Češkem. Ta nemška trdnjava je trdno stala na češkem denarju, in zazdelo se je tukajšnjim nemškim mogotcem, da smejo biti že brez skrbij predrzni. Leto za letom je podpirala hranilnica iz čistega dobička z ogromnimi svotami na predrzen način praško nemStvo, tako že, da je moral pripravljali vsak rodoljuben Csh primeren odgovor na izzivanje. In odgovor je radikalen. Na večer 20. svečana se je raznesla po Pragi in okolici hipoma vest, da stoji „Ceška hranilnica- slabo. To je bilo znamenje! V jutro seje nenadoma zbralo pred hranilnico toliko ljudij, ki so zahtevali izplačilo svojih vlog, da v prvem hipu ni zadostovalo nad 400 redarjev na konjih in peScev za zadrževanje navala do 15 tisoč ljudij. Od tega dne do sedaj je izplačala hranilnica vložnikom ogromno svoto nad 34 milijonov kron. Vstrajnost vložnikov, ki čakajo po celi dan na ulici, da se jim dovoli vstop, se ni zmanjšala od prvega die, pač pa se je poojstrila pri najivnih vsled bojazni zet denar, pri razumnih vsled vzgleda, — in število, ki se z izplačevanjem le polagoma manjša, nerazmerno povečujejo vedno novi vložniki, ki prihajajo iz vseh krajev češke kronovine. Vsa prigovarjanja, vsi dokazi višjih oblastnij, da je vest o slabem stanju Ie izmišljena, ne morejo omajati čakalcev; saj jim ni na tem, je-li hranilnica trdna ali ne, vprašanje je Ie, kako trdna bo, ako se bo do konca izplačevalo po poldrugi milijon kron na dan. Tako se češki narod brani svojega sovražnika. In mi Slovenci? Ali se imamo kaj učiti iz tega?! Ali bomo nudili še tisto, kar imamo, v glavnem vedno le tujcem v upravo PI Mi-sUmo, mislimo.... DobravJJc, dne 13. marca 1903. — Hranilnica in posojilnica v Skriljab je imela dne 8. i. m. svoj tretji redni fctni občni zbor, katerega se je udeležilo precejšnje Število Članov. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu. V odbor so bili enoglasno izvoljeni prejšnji gosp. odborniki, in sicer: načelnikom gosp. Anton Vrčon, trgovec v Skriljah, odborniki so gg. Alojzij Hrobat, Anton Hrobat, Vinko Faveti, Ivan Rustja mlajši, Ivan Rustja starši in Anton Rustja. Računski pregledniki gg. Anton Možina, učitelj v BrjaJbt Vinko Gregorič, učitelj v Vrto-vinu, Kravos Ivan, Skrilje, Lih Štefan, Gesta, in Jožef Cerraelj, Vrtovin. Načelnik Anton Vrčon nam je pojasnil v svojem poročilu delovanje in namen posojilnice, katera je osnovana le v korist posojila pro3ečim, ter denarja imajočim, lepa priložnost je tu varčevati, ne, kakor pravijo, nekateri njeni nasprotniki, da je pogubonosna. V enakem zmislu nam je razlagal tudi gosp. Anton Možina, učitelj na Brjah, ter priporočal domačim brantlničarjem naš zavod; mislimo, da to ne ostane brez vsp hx. S tem je končala naša posojilnica svoje tretje zborovanje. Po zborovanju smo se še marsikaj koristnega in potrebnega razgovar-jali pri kozarcu rajnega vipavca, katerega nam je prav gostoljubno in postrežljivo do-našal naš gostilničar gosp. Anton Vrčon, potem smo se razšli veseleči se lepega napredka naše sicer še male posojilnice. Veseleči se naprej vedno večjega vspeha, kličemo vsem marljivim odbornikom: Bog jih živi! Član posojilnice. Branlea, dne 9. marca 1903. — (N e-koliko odgovora kuratu Valesu na dopise v »Prim. Listu* St. 8. in 9.) Nerad se utikam še dalje v polemiko z Vami, ali ker se toliko dotikate moje o*obe v teh dopisih, moram resnici na ljubo nekoliko spregovoriti, da ne bodo mislili dragi Cita-tetji, da znaste le resnico govoriti. Ne tajim, da sem jaz pisal oni dopis v .Soči" in .Primorcu*, kjer sem rekel, da za kričanje čez liberalce niste bil bolan, kakor res ne. Prihaja mi pa pri tem na misel neki deček, ki je sosedovim jabolka tresel. Lastnik jablane dobi dečka, ko trese jabolka, in mu reče: počakaj, malopridnež, si tukaj! Deček pa ga pogleda in pravi: Ob, stric! pustite me, ker sem bolan; imam kašelj. Prav tako je z Vami. To pripoznavam, da ste bil res bolan in ste tudi nekoliko časa opustil cerkvene prepovedi, ali kakor hitro ste začel pridigat, ste že udrihal po liberalcih. Potemtakem bi se mi ne smeli oglasiti proti Vam s par besedami o zlorabi cerkve za politiko, zato ne, ker ste bil bolan. Dotičai dopisnik, pravite, s svojimi liberalci naj raje pometa pred svojo hišo, kjer ne manjka ne smeti ne gnoja. Povem pa Vam, da okoli Vaše klerikalne pe- terice ga je dovolj, kar iscite ga!, in da jaz nisem odgovoren za hišne razmere drugih, sem le za svojo osebo; doslej pa mi ne more še nihče nič zalega očitati. Ker pa v svojih dopisih delate reklamo za klerikalizem, češ, vse je pod naSo zaBtavo, povem Vam, da to ni res; jaz poznam bolj razmere po Branici nego Vi, ker občujem zmirom z domačim ljudstvom. Resnica je, da pravih kavcev je od 60 številk komaj 5, in nekoliko jih je, ki niso ne eni ne drugi, ostali so pa vsi pod napredno stranko, posebno pa mladina. Zanašate se na ono sijajno zaupnico, katero so Vam podpisali Braničarji, in sedaj na zadnjo izjavo cerkvenega odseka. Pa to je vse malo. Meni bi jo prav tako podpisali,-kobi jopotrebovai, paje ne pc trebujem, saj naju dveh poznajo, mene pv smoli, Vas pa po .flijšterčkih", Braničarji so dobri ljudje, Vam postrežejo makari še stokrat s podpisi 1 Pa pustimo Šale na stran! Tudi med zadnjimi podpisi imate le 2 svoja privrženca, drugi trije so Vam podpisali, češ da nas ne bo gledal kot hudiča, in eden se je izjavil celo drugače, pa naj bo, ker ne maram delati zgage. Končno pa Vam povem, da če ste bil kedaj opran v »Soči*, ste bil le sam kriv. Tako da bi prdigoval vselej, kakor ste minulo nedeljo, Vas ne bi nikdar slavili v časopise, ako boste pa nadaljeval politiko v cerkvi, tudi ne bomo molčali. Kar dalje čenčate o tisti propalici, osamljenosti, itd., to Vam vračam vse nazaj, tako da daste tudi svojemu pristašu Fran-celjnu malo tiste mažnje, da si ozdravi svoje razbite čeljusti, o ti presneta raklja! — Da ne porečete, da sem v strahu Vam ali pa Vaši bandi, se podpišem s polnim imenom Anton Stemberger. Iz Št. Petra pri Gorici. — V zadnji št. .Primorskega lista* je dopis iz Št. Petra, ki odgovarja mojemu dopisu v .Soči* št. 18. Ako se dopisniku vredno zdi ali ne, z menoj prepirati se zaradi naSega poštarja, mene jako malo briga. Dovolj mi je, da se ne upa dopisnik ovreči moje trditve o našem poštarju. Sedaj še odgovoril bi ne bil na vse čenče, ki jih v tem dopisu navaja, pa samo zaradi sklepa tretjega odstavka, kjer se z odprtimi črkami tiska, da so zaničevanja vredni tisti, ki so proti društvu zahrbtno delali, se oglašam. Ker so te vrste naravnost name obrnjene, sem pripravljen dati zaslužen odgovor na vse točke dopisa, toliko o našem poštarju, kakor o rahločutnosti in tenkovestnosti napram si. županstvu in g. tajniku o priliki onega napada od strani g. P. B., nadalje o zahrbtnem delovanju in pošteni poti, po kateri je km. društvo do* seglo vinotoč in sicer od prve v ta namen vložene prošnje napred, da izve ši.ši svet, na kak način je hotelo in prišlo društvo do vinotoča, in slednič o vinokupcih. Odgovorim pa edino takrat, kedar se dopisnik »Pri-(Dalje v prlUgl.) Saj je to sodba božja, po kateri bo križarski red rešen vsakega suma... Sodba božja.... Za trenutek se mu je stisnilo staro srce v nekaki čudni tesnobi. Rotgier je namenjen, spustiti se v borbo v obrambo križarske nedolžnosti; ker pa so oni krivi, boril se bo le za laž in prevaro... Kaj, ako se zgodi nesreča ? In za trenutek se je zdelo Siegfriedu, da to ni mogoče. Rotgier ne more biti zmagan. »Da prav ima Rotgier, ko piše: »Kristusu je gotovo dokaj bolj mar za one, ki nosijo njegov križ, nego za Juranda, ali za krivdo kake mazurske deklice.« Da, čez tri dni se vrne Rotgier in sicer zmagovalec« Pomiri vši se tako, jame stari Križar premišljevati, ali M mar ne bilo bolje, odposlati Danušo v kak bolj oddaljen gradič, ki bi nikakor ne mogel pasti pod navalom Mazurjev? Toda precej na to se otrese tudi te misli. Napadati Križarje in postaviti se na-padnikom na čelo, bi mogel le mož Jurandove hčerke, toda ta pogine pod Rotgierovo roko... Potem bodo od strani kneza in kneginje dohajala zgolj vprašanja, dopisi in pritožbe, in med tem se vsa reč zavleče in pozabi. »Jaz gotovo že umrem poprej,« je dejal sam sebi, »predno oni kaj dosežejo, in tudi Jurandova hči se že postara poprej v sužnosti.« Vsekakor pa je naročil, naj bi bilo v gradu vse pripravljeno za obrambo ter ob enem tudi za potovanje, ker ni vedel dobro, kaj more nastati po posvetovanju z Rotgierom, in čakal je. Med tem pretečeta dva dneva od onega časa, ko je bil Rotgier obljubil, da se vrne, potem pa U trije in štirje, toda nikaka karavana se ni pojavila pred ščitaovskimi vrati. Še le petega dnč, ko je že napočil mrak, se oglasi rog pred vratarjevim stolpom. molitev, pošlje takoj strežaja, da poizve, kdo je dospel. Služabnik se čez trenutek nekako razburjen vrne, toda Siegfried tega ni mogel zapaziti, ker je gorel v sobi ogenj v globoki peči ter je le slabo razsvetljeval mrak. Ali so dospeli?« vpraša stari vitez. D&,« odvrne služabnik. Toda v njegovem glasu je tičalo nekaj, J^ar je napolnilo Križarja z nemirom. Zato je dejal: »A brat Rotgier?« »Brata Rotgiera so pripeljali.« Po teh besedah vstane Siegfried s sedeža. Dlje" časa se je držal z roko naslonjača, kakor bi se bal, da ne bi padel, na to pa jo dejal z zamolklim glasom: »Daj mi plašč!« Služabnik mu ogrne plašč na rame, on pa je očitno že zbral svoje moči, ker si je nataknil sam kapuco na glavo, ter odšel iz sobe. Cez kratko je stal na grajskem dvorišču, na katerem se je že popolnoma stemnilo, ter odšel z urnimi koraki po zmrzlem snegu naproti sprevodu, kateri stopivši skozi vrata, se je ondi blizu ustavil. Tam je že stala gosta tolpa ljudij in gorelo nekoliko bakelj ki so jih bili prinesli vojaki. Zagledavši starega viteza, so se »knehti« razstopili. V blesku bakelj je bilo m6či videti prestrašena lica, in tihi glasovi so Šepetali: »Brat Rotgier.» »Brat Rotgier je ubit.« Siegfried se približa k sanem, na katerih je ležalo s plaščem pokrito truplo, ter dvigne konec plašča. »Prinesite luč bliže,« reče, dvignivši kapuco. Jeden od »knehtov« pripogne bakljo in pri njenem blesku zagleda Križar Rotgierovo glavo ter! kakor sneg bledo njegovo lice, otrplo in obvezano s oiegiriea, ki je bil ravnokar končal svojo večerno | temnim robcem pod brado, očitno radi tega, da ne imel odprtih ust. Vse lice je imel nekako podaljšano in pri tem tako spremenjeno, da je bilo mogoče reči, da je to nekdo drugi. Oči je imel zaprte, okrog očes in na sencih pa je imel plave madeže. Lice mu je bilo pokrito z ivjem. Komtur je med splošniui molkom dolgo gledal mrtveca. Ostali pa so gledali 8i«gfrieda, kajti vsem je bilo znano, da se je obnašal proti pokojniku kakor oče in ga zelo ljubil. Toda niti jedna solza mu ni privrela iz očij; lice je imel resnobnejše nego drugekrati in na njem se je zrcalil nekak otrpneli mir. »Takega so mi poslali!* je rekel naposled. Takoj na to se obrns h grajskemu oskrbniku. »Naj do polnoči pripravijo rakev in potem poIož6 truplo na oder v kapelici.« »Ostala je še jedna krsta od onih, katere smo izgotovili za one, ki jih je Jurand pobil,« odvrne oskrbnik. »Torej zapovem, da jo pokrijejo s suknom.« »Pokrijte ga s plaščem,« reče Siegfried, pokrivši Rotgierovo lice, »toda ne s tem, marveč s plaščem našega reda.« In čez trenutek dodd: »Toda pokrova ne zaprite!« Ljudje se približajo k vozu. Siegfried si natakne znovič kapuco na glavo, ali spomnil se je še nečesa pred odhodom in vprašal: »Ali kje je van Krist?« »On je tudi ubit,« odvrne jeden sluga, »toda morali so ga pokopati v Tehanovem, ker je že začel trohneti.« »Prav!« (Dalje pride.) Priloga „8oCb" it. 21 z dne It. marca 1BD3 morskega lista" s polnim imenom podpise. Dokler se pa ne podpise, imenujem ga grdega lažnika in obrekovalca. Ako se Vam ljubi pa po meni udrihati, le korajžno 1 Saj me dobro poznate, imenovali ste me že enkrat dehelprejeni krčraar; veste, da mi je dal dobri Bog šir/io in močno pleče, zato udri, kdor moje bolj; vse prav lehkp prenesem, naj bode' pa mož vjsok ali nmk.Ke-dar pride kdo s podpisom proti meni na dan, potem se pa pogledava. Drugače ne odgovarjam* Jožef Mer v ic, krčraar.^ Dnmate in rane novice. Jsebna vest. — Sodnijski adjunkt g. Viktor Devetak je premeščen iz Gorice v Bovec kot začasni voditelj tamkajšnje okrajne sodnije. Visoki gosfle. — V četrtek pop. je prišel v Gorico iz Trsta nadvojvoda Josip Ferdinand s svojim adjutantom Strunzem iti bivši nadvojvoda Leopold W5'fling. Bili so gostje artil. generala barona Teuffenbacha. Nadvojvoda je poslušal v četrtek zvečer opero .Otello" v tukajšnjem gledališču. Včeraj v jutro so se odpeljali iz Gorice. spletkarsko vprašanje o — užitni »i smo v »Soči* tako vsestransko prerešetali, reč je danes Jako jasna, da najbrže niti profesor Berbuč ne bo več dregal v njo na način, kakor je storil svoječasno. No dr. Rojic je pogrei pred porotniki vse neumnosti, katere so prej zagrešili Turno vi nasprotniki. Nam je prav zal, da se nekdanje su&marstvo z užitnind ni razpravljalo pred porotniki. Dr. Rojic sam je tam že odigral silno žalostno vlogo, ker je — kakor se je udelo — leiz-raolil na pamet naučeno molitvico, a ni vedel niti toliko, o kakošni užitnini je pravzaprav govor. In tak mož je bil — deželni poslanec! Uboga dežela naša! No,on je poli-tiški mrtvec, zatp bi radi videli pred porot-niti i prof. Berbuca in dr. Pajerja, na katera se je Rojic opiral. Zal le, da bi sodni dvor ne dopustil dokazov, kako otročje skrpucalo je bilo poročilo finančnega odseka — iz peresa prof, Berbuča, kakor smo ga dovolj mmesarili že v »Soči«, kakor tudi ne do-kL,'4ov, da so neresnične in skrajno smele trditve dr. Pajerja, katerega je Rojic tudi vSekel za lase v sodno dvorano, kjer bi se mu utegnila prav slaba goditi. Dokazalo bi se, kakor smo v »Soči* ze povedali, da je bil dr. Turna oni čas na dopustu, a da se dr. Pajer ni čisto nič trudil z vprašanjem o užitnini. Vse nekaj drugega mu lahko dokažemo. Da so razburjali volile^ pred vojitiami s pravljico o velikanskih škodah na užitnini, katere ima dežela vsled dr. Tume, to je vsaj umljj»o,,a« da #. RojicPohaja §e v ¦•1903. s takimi oslarijami celo pred porotnike, to je dokaz, kako nizko sodbo mora imeti o našem porotnem sodišču. Ako hoče preobračati take kozolce in upati na oprostitev, potem je le dvojno mogoče: ali je menil, da si je izbral res same čuke za porotnike ali pa je sam tisti znameniti »kompletni.....«, kakor ga je svoječasno nazival sam prečastiti general djr. Jintonio^Gregorčič. — Drugačnega odgovora mu ne* morem^^datiT^Soči". Dober mu teki Kako so smešni. — Slišijo travo rasti. — 0Corriere« in za njim »Piceolo* sta priobčila vest, da je bil sklical dr. Turna v nedeljo na posvetovanje več slovenskih vo-Iilcev v Gorici gledč na bližnje dopolnilne volitve v goriški mestni svet. Smejali smo se, ko smo čitali to vest, in sicer iz dveh vzrokov: ker dr. Tume v nedeljo niti v Gorici ni bilo in ker so pokazali laški »liberalci", v kako srnešnost so zabredli, Možje so obupani, Na zunaj so hoteli veljati za pristaše pravega liberalizma, pod katerega zastavo naj živi Gorica; ako si si pa nekoliko pobliže pogledal delovanje te gospode, pa si mogel sprevideti, da ni med njimi nikakega pravega delovanja v nikakem pogledu, marveč le toliko, kolikor je neoMiodno potrebno, kolikor zahtevajo razmere in časovni odno- I šaji. Njihov liberalizem je podoben strahu, J ki je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni. Veliki so bili ti možje le v hujskanju proti Slovencem, v zabavljanju in pa v bahanju z 2000 letno kulturo. Prišel pa je čas plačila, in sicer je klerlkalizem, to človeško zlo, oni, ki se bliža tem liberalcem vedno bolj grozeče, ki hodi okoli nj:h ter išče, kje bi koga požrl — in požira jih res. Namesto da bi se ti laži-liberalci, ako že sploh upajo še na kako bodočnost, oprijeli sredstev, ki bi bila sposobna, da bi se postavili vspešno v bran proti svojim nasprotnikom, pa so zahajali priljubljenega »narodnega* konja, češ, ako se bomo Lahi v Gorici dvojili in cepili, pa bo po nas in Slovenci znajo priti v mestno hišo. Glejte! dr. Turna je že imel shod za občinske volitve.....Ako nimajo boljših sredstev za boj proti nasprotnikom v svojem lastnem taboru, potem je že po njih, in drugega ne zaslužijo nego da se jih zapodi z vseh mest, katera zavzemajo. Laška liberalna stranka ima veliko odgovornost za vse ono, česar ni storila za Gorico v onih časih, ko je bila prilika razvijati plodonosno mirno delovanje. Sedaj so prišli v deželo in mesto drugi časi, in Gorica stoji tu skoro brez vsega tega, kar bi morala že zdavnaj imeti. Strašno malo modernih naprav, ali kaj, saj še najnujnejših ni. Umevno, da vre med meščanstvom, in tudi zavre. Ako se okoristijo s tem vretjem klerikalci, pade odgovornost tudi na laške liberalce, kajti pod njihovo vlado se ni nič delalo, pou klerikalno se pa tudi ne bo; utrdi se le moč črne gospode in po solnčni Gorici se bo šetalo še več temnega ljudstva nego sedaj... Mislili smo, kdo ve kaj ukrene mogočna gospoda proti klerikalni poplavi, ali zatekli so se k strahu pred Slovenci 1 Je že po Vas — Slovenci pa že vemo, kako nam je delati in si bomo znali v vseh slučajih uravnati svoje postopanje tako, da bo nam prav. Ljudstvo je pametnejše in ni tako zagrizeno več proti Slovencem, kakor razni „kaporioni", ki se čutijo še vedno v polu-preteklem času. Capito? Dogodki t Ricmanjih. — Stanje med novim latinskim kapelanomirimetfRicrha^njci postaja vsaki dan bolj neznosno. Nikdo ga ne pozdravlja, nikdo noče govoriti ž njim, še manje pa občevati. V Ricmanjih ne more dobiti nikogar, ki bi mu hotel biti za mež-narja- ali ki bi mu hotel streči pri njegovi latinski maši; tudi ne more dobiti _nikogar, da bi mu opravljal hišne posle. Zato je pri-vel seboj dva mežnarja in tri dekle. Umevno je, da ob takih razmerah ti ljudje niso mogli vstrajati v njegovi službi. Dosedaj sta izginila oba mežnarja, ki ju je pripeljal seboj, j in ena dekla. Dobil je potem enega mež-narja s Koperščine, ki je pa bil v Ricmanjih samo en dan. Na to je prihitel na pomoč znani prijatelj v Trstu, sv, Jakobski župnik, gospod Anton Ilrovatin, kateri je osebno iskal po Trebčah mežnarja za Ricmanje in ga tudi našel. Pogodil ga je tako, da bo imel v Ricmanjih poleg stanovanja, hrane in vse oskrbe še 40 kron na mesec. A tudi ta ni mogel obstati. Tudi ga ni hotel pustiti v tej službi njegov brat iz Trebič, kateri je vrl slovenski narodnjak. Po nekolikih dnevih jo je včeraj tudi ta popihal na svoj dom. Tako imamo sedaj v Ricmanjih latinskega kape-lana, a ne moremo priti do latinskega mežnarja. Zvonovi so zopet utihnili in naš latinski kapelan hodi maševat v bližnji Boršt. Tako ni pomogla niti mogočna roka župnika Hrovatina — Ricmanje ne morejo dobiti stalnega mežnarja. Na vse to pa se mi povprašujemo: kedo poplača te drage latinske poskuse? Za nastopom orožnikov, kateremu je bil očevidno namen ta, da bi Ricmanjce prestrašili, kateri namen pa se ni dosegel, začelo se je proti Ricmanjcem drugače postopati; tako-le namreč: proti Ricmanjcem j so naperjene razne sodnokazensfee ovadbe. Do sedaj so se vršile že štiri kaze razprave pred c. kr. kazenskim sodnik., v Kopru. Najvažnejša med njimi je bila tretja razprava, ki se je vršila dne 5. t. m. pred kazenskim sodnikom d.rom Mattioni-jem. Obtoženih je bilo 13 oseb iz Ricmanj, med njimi sedem možkih in šest ženskih. Med obtoženimi je bila tudi 8-letna šolska deklica. Tožilo jih je državno pravdništvo, da so dne 17. febr. t. 1. prišli v šolo ter zahtevali od novega latinskega kapelana, da jim izroči vse one njihove otroke, ki nimajo še sedem let, da jih odpeljejo domov, ker nočejo, da bi se učili krščanski nauk latinske cerkve. Za pričo je bil pozvan tudi novi gospod latinski kapelan Josip Krančič, kije pred sodnikom izjavil, da so obtoženci prišli v šolo povsem mirno, da so mirnim načinom zahte- vali od njega s,yoje oir^e in da nfcp rabili nikake sile. Obtoženci so se branili, nagla-šujč, da so izstopili iz latinske cerkve in da jim je znan zakon, po katerem otroci pod dovršenim sedmim letom sledijo veroizpovedi svojih roditeljev in da torej njih oU^>pi niso bili dolžni ostati na latinskem k$'ča«t-skem nauku. Na to je sodnik izre'/''^^ sodbo, v kateri je obsodil pe^orjco v gloho po 20 kron, oziroma po dva dni zapora, če-torico pa na globo po 10 kron, oziroma po en dan zapora. Vsi obsojeni so takoj prijavili rekurz in zahtevali prepis razsodbe.' Na sodišču je prišlo do drastičnih prizorov med Ricmanjci in novim gospodam kapelanom, kateri se je moral pač prepričati, da je v Ricmanjih popolnoma nemogoč. Cesta iz Ročinja na Lambjješk,Q, katero je prevzel cestni odbor kanalski v izr vrsitev, se začne graditi prihodnji teden. Napravljena je v ta namen steza po celi črti bodoče ceste. To je najlepši odgovor »Prim. Listu0, ki vedno črni cestni odbor kanalski, da nič ne dela. Ta cesta bode velike važnosti v gospodarskem pogledu za vse občino v njeni bližini. .Jednakourarnost« eaplenjena. — 6, štev. tega vrlega glasila politiškega društva enakega imena v Idriji (izhaja v .Goriški tiskarni" vsak drugi četrtek) je objavila času primeren uvodni članek rNekaj luči*. Ali zdi se, da je posvetilo »preveč luči* v temo klerikalnih spletkarij, da se je preveč pobliščalo našemu gospodu državnemu pravdniku, ki ni privoščil te »preveč luči" idrijskim čitateljem ter je napravil s svojim mogočnim svinčnikom križ čer. prvih 82 vrt in list zaplenil, Prirejeno je bilo seveda ta'.oj drugo izdanje. — Proti tej zaplemM se uredništvo pritoži. ,1'faffoTl Šivalni stroj«' - Oglodali smo si pri tvrdki Saunig & Deklova v Gorici »Pfaffove šivalne stroje" ter se prepričali, da isti zaslužijo res prednost pred drugimi enakimi šivalnimi stroji. Tvrdko Saunig & Dekleva v Gorici priporočamo našim rojakom v mestu in na deželi ter opozarjamo" ob enem na današnji oglas tvrdke. Soška podrufraica »Slovenskega planinskega društva' t Tolminu vabi vse svoje člane k rednemu občnemu zbqru, ki se bode vršil na dan sv. Jožefa ob 11. pred-poldne v prostorih »Tolminske čitalnice« s sledečim dnevnim redom: 1. letno poročilo, 2. proračun za leto 1903, 3. volitev novega odbora, 4. razni predlogi in nasveti. Qb nesklepčnosti se bode vršil 1 uro ppzneje drugi občni zbor, ki bode zbproval ob vsakem številu udeležencev. Pri tej priliki se podruž-niški odbor znovič obrača do onih članov, ki so zaostali s članarino, z nujno prošnjo, naj jo blagovole čim prej vplačati, da obvarujejo društvo neljubih sodnijskih sitnosti. Pla-čujočim članom se takoj odpošlje društvena izkaznica. Odbpr. Zapiski mladega potnika. (Dalje.) ' Piše B. V. Prav lahko je mogoče, da je Ticijan našel tam kje na Slovanskem obrežju v Benetkah tako mlado Dalmatinko, ki je slučajno prišla na jadernici v Benetke in da jo je peljal na svoj dom. Obraz njenega lica je tako melanholičen, tako pristno jugoslovanski. Znana slika Guida Renija, Beatrice Cenci, je pač zaslovela posebno iz tega razloga, ker kliče njeno ime ginljiv roman ženskega srca v spomin. To je mlado, sanjavo, nedolžno in bledo dekle, zavito v bel plašč, pokrito z belim turbanorn. Napravil sem mal ovinek in se vrnil preko španskega trga, kjer čakajo modeli po ves dan na umetnike in kjer usiljujejo prodajalke šopke cvetic. Opazilo me je mlado dekle v noši Čpčarov, poletelo k meni in mi porinilo šopek vijolic v zunanji žep suknje. Zvečer sem bil v mali, a jako prijazni kavarni blizu glavne poŠte. Dva žurnalista, prvi starejši, drugi mlajši, sta pppravljala jn urejevala novice za svoj list; prihitel je tretji z najnovejšimi novicami iz brzojavnega urada, vsi trije so se brzo odstranili, da uporabijo novo došle novice ali da se podajo tja, kamor jih kliče dolžnost. Za zastorom, ki je na mestu vrat, so prodajalci časnikov s kričavim, sonornim glasom, držeči kakih trideset iztisov v roki, kakor so dolgi in široki, ppnujali Še od časnikarskega črnila duhteče časnike in naznanjali v kratkih besedah glavne dogodke današnjega dne. To živahno klicanje, to ponujanje listov, ki da« jajo smer javnemu življenju, na ulici, me je osupnilo in ob enem razveselilo. Kake krepke, zategnjene in daleč se raz-legajoče glasove imajo ti raznašalci! Največja rimska kavarna je kavarna Aragno nasproti palači, v kateri je avstrijsko poslanstvo pri kralju. Tam se shajajo vsi rimski sloji o desete ure, uplivni politiki in voditelji strank stikajo glave vi kakem kotu, ali nikdo jih ne pozna. Kavarna je sicer prva v Rimu, ali nikakor ne odgovarja velikomestnim zahtevam.! Rimljani ne čitajo mnogo in niso tako razvajeni, kakor smo mi. Raznašalci hodijo po kavarni, vsak si kupi svoj list. Pot od trga sv. Petra po Lungari do vile je pust. Dolge, nekako zapuščene stavbe še iz časov, ko so bili papeži tu gospodarji, bolnišnice, v katerih menda ne vlada največja čistota in iz katerih udarja na noš vonj karbola, se raztezajo ob cesti. Potem se začne neko žalostno predmestje; to niso hiše s stanovanji proletarcev, ki so prišli še le pred kratkim z dežele v mesto, temveč v teh starih poslopjih stanuje buržoazija proletarcev, ki je že dolgo v Rimu naseljena, in ki se je že združila s pravimi Rimljani. Siromašne krčme in prodajalnice jestvin imajo tu neki poseben značaj. Pristne kuštrave »popolane« gledajo skozi okno, okoli katerega je razobešeno komaj prano perilo. Ta prašna ulica nima konca ne kraja. Dvokolesni vozovi nas srečavajo, s šuto in opeko natovorjeni. Mimo blaznice in vojaške jet-nišnice vodi pot, to je mimo zavodov, ki niso posebno pripravni, olepšati okolico kake vile. To pač ni pravi milieu za rimsko vilo, katero imenuje nekdo najlepšo na svetu. Povsem drugo okolico ima vila Borghese, katere park deloma opasuje mestni zid, čigar stolpi so podobni razvalinam roparskega gradu. Solnce pripeka, hoja utruja. Na desni je razsežna barokna palača, na levi pa priprosto srednje veliko poslopje brez stolpov in posebnega lipša, sredi malega vrta, Farnesina. Pročelje je ednostavno, ali mojstersko izmišljeno po svoji priprosti in mirni harmoniji. Nič preobloženega ni najti. Dve stranski krili ob strani nekdaj otvorjene lope povečavati ugodni vtis. Friz pod napuščem je krasen. Vstopimo v prvo dvorano, ki je bila najbrž jedilnica. Po Rafaelovem načrtu je izvedel Giuljo Romano z drugimi učenci deset dogodkov iz življenja Psihe. Dozdevalo se mi je najprej, da je tam gori velika mesnica, kjer se prodaja opekasto rdeče meso, tako zopern je inkarnat mladih bogov in boginj, ki se preveč odbija od temnomodrega ozadja. Nikdo ne more dvomiti, da je vse to silno ljubko in da je bil duh antične mitologije zmagonosen v dobi preporoda. Vse te zgodbe Psihe, ki je sovražila Venero, so velepomembne radi tega, ker pričajo, da je gospoda, ki se je tu zbirala, imela temeljito izobrazbo. Kdo razume danes te zgodbe, ako je pozabil doma potovalno kn,.go? Ob onem času pa je bila vsakomur znana antična mitologija, in menda ni bilo niti ednega med gosti, ki ne bi bil čital Apulejeve pesmi o Psihi in A»no,ru. Najlepši je pač oni prizor, ko prosi Venera Jupitra, >iaj bode njen zaveznik, ko se posvetujejo bogovi in ko se vrši poroka Psihe, ko gracije mečejo cvetje med bogove, ki se naslajajo ob nektarju in ambroziji. Girlande in festone okrog in okrog je slikal Janez iz Vidma. Tu so na drogih listje in cvetje, sadje, buče, retke, dinje, limone, naranče. v tej dvorani so se mogli dobro počutiti le pogani, ko so videli nad mizo ves olimp s temi robustnimi bogovi in mi-lovidnimi boginjami. K bankirju Chigiju so prihajali v goste papeži, posebno Julij H., katerega grb s hrastom in s hrastovim Ustjem okrog tudi ne manjka v jedilnici, kardinali, monsignpri, umetniki in krasne žene. Rafael jim je sezidal teraso ob Tiberu, tam so se prirejali opulentni, sijajni obedi. Bajka pravi, da so metali po gostiji krožčeke, na katerih je prej sedel papež, v Tiber; krožčeki so bili iz samega zlata, in praktični Chigi je imel nastavljene mreže, da. bi voda, vse to zlato ne odnesla v morje. To je bilo rajanja in uživanja, to je bil pristni nepokvarjeni cinquecento. Div.en je bil razgled s terase nad Tiberom, saj se je videl od tod ves Rim. O terasi ni več sledu. Tiber je zožen in ukročen od vjsqk,ih obrežij, in na visokem nasipu čoha, rn,elanholičen $tar,ec s .Trgovsko-obrtna ndruga" v Gorici, ta ponos goriških Slovencev, je pričela z novim letom svoj šesti odsek, v kateri je pristopilo do 13. t. m. že 1054 deležev po 300 K, kar daje nove zadružne glavnice 316.200 K. Sesti odsek bo torej med sedaj tekočimi najmočnejši. V lanskem letu je bilo čistega prometa K 5,004.067. — Vseh posojil je bilo K 1,248.175, vlog pa K 912J45. Po izplačilu I. odseka je bilo članov še 1257 s 3144 deleži ali z glavnico 943.200 K (Članom I. odseka se je izplačalo K 381.489). — S šestim odsekom je torej zadružna glavnica daleč presegla — milijon kron, kar daje hranilnim vlogam toliko varnost, kakoršne ni najti kmalu pri kakem denarnem zavodu. (Lastna glavnica presega svoto hranilnih vlog, a vrhu tega je še neomejeno jamstvo zdaj okoli 1400 članov!) — Več spregovorimo, ko bodo izdani računi za prvo petletje. FrI nemških pridigah v jezuitski cerkvi na Travniku pojejo nekatere slov. učit. kandidatinje, in sicer pojejo nemški. Ali so komandirane za tako' petje ali delajo to prostovoljno ? V ednem ali drugem slučaju je škandal velik; in kaj smemo pričakovati v drugem slučaju od takih bodočih slovenskih učiteljic? — In zdi se nam, da pojejo prostovoljno. Kaj pravi k temu vodstvo učiteljišča?! Vinarsko in sadjarsko društro t Kanalu vabi k obilni udeležbi javnega predavanja g. Antona Streklja, potov. kmet. učitelja, katera bode v četrtek, dne 19. t. m. v šolskih prostorih po popoldanski službi božji. Predavanje bode zelo zanimivo in se pričakuje najobilneje udeležbe. Radi tega predavanja se odloži volitev novega predsedništva in odbora na pozneji čas, ki se v kratkem naznani. Narodni kolek. — Cehi so jako iznajdljivi glede načinov, kako dobivati denar za narodne namene. Zdaj so začeli uvajati (tarodne kolke in si obetajo od njih največjih dohodkov. Društvo za zgradbo nr rodnega gledališča v Brnu je prvo izdalo te kolke po 2 vinarja. Kupujejo jih narodna društva in jih prilepljajo na vse vstopnice k svojim priredbam. Kdor gre v gledališče, na ples, na maskarado, na dirkališče, v koncert, izkratka kamorkoli, kjer treba vzeti vstopnico, plača vstopnino in še 2 vinarja za narodni kolek. To je na najpriprostejši način pobiranja prispevkov za narodne namene. Morda bi ne bilo napačno, če bi se na ta način tudi pri nas poskusilo s temi kolki za kak res važen in obče naroden namen. Samomor duhovnika. — V Ljubljani se je ustrelil z revolverjem kaplan Ivan Mavric. Bil je neozdravljivo bolan na srcu in pljučih. Zdravil se je v tamkajšnjem »Leoni- krata Železnikarja, ki se je ustreKl pred kratkim, pa niso hoteli pokopati cerkveno! Na 15 let ječe obsojen katoliški duhovnik. — Pred porotniki v Celovcu se je vršila obravnava proti 30 let staremu katoliškemu kaplanu Tomažu Mašeku, ki je bil obtožen hudodelstva tatvine in poskušenega zavratnega umora. Služboval je v Pulstu na Koroškem pod župnikom Vaclavom Strnadom. Ukradel je župniku hranilno knjižnico za 3842 K, glasečo se na češko hranilnico v Pragi. Dvignil je tudi po neki ženski večji del denarja ter živel razkošno. Župnika je sleparil z brzojavkami, da denar ni dvignjen. Ko je pa župnik hotel iti v Prago, da poizve, kako je s to rečjo, je sklenil, umoriti ga. Najprvo mu je bil nasul v juho nekakega strupa, ali te župnik ni zaužil, potem pa mu je djal v masno vino ciankali. Župnik je zaužil pri maši le malo strupa, se onesvestil, ali čez čas prišel zopet k sebi. Kaplan je mislil, da umre, ali to se ni zgodilo, in preiskava je poicazala, da je zločinec kaplan. Pred sodnijo je tajil ter se izgovarjal na vse mogoče načine, ali porotniki so ga spoznali krivim, in Mašek je bil obsojen na 15 let trde ječe z jednim postom vsaki mesec. Kako se lahko dosele starost sto let. — Da bi se rešilo to vprašanje, vprašal je neki nevjorški časnik pri 20 nad 100 let starih osebah. Dobil je med drugimi sledeče odgovore: »Kdor hoče postati sto let star*, je izjavila najstarejša Marija Mac Donald, 131 let stara zamorka .mora mlad stopiti v zakon, vsak dan pri jutranji zarji vstati in ne veliko piti.* 125 let stara Noe Katy je rekla, da se sploh ne sme omožiti, mora pa vsak dan zgodaj spat iti in nič jesti ter se nikdar ne vznemirjati. Franc Binnion iz državice Ulinois je mnenja, da le vsled tega učakal tako visoko starost, ker je bil vedno zagrizen sovražnik tobaka in vpijanl>;vih pijač. Mac Gratb, ki je st«»r 103 leta, je ravno nasprotnega mnenja. On namreč misli, da se mora vedno delati, nikdar več ležati kakor 7 ur in da se ne sme nikakor napovedati boj tobaku In pijači. Kateri recept je najboljši, ker so vsi nasprotni, to naj vsak sam razsodi. . Trgovina manufakturuega blaga Hedžet & Korltnlk v Gorici na voglu Corso Verdijeve in Šolske ulice (v prostorih bivše okrožne sodnije se jeotvorila pretekli teden. V zalogi bode ravnokar došlo, čisto novo in sveže blago najnovejših uzorcev kakor sukna, volne, hlačevine vsakovrstnega perila za prihodnjo sezono ter vse v tnanufakturno stroko spadajoče blago. V zalogi bodo nadalje pristno domači izdelki vsakovrstnih pletenin .Prve kranjske mehanične tovarne pletenin* D. Hribarja v Ljubljani. Edina zaloga Cir.l-Metodovega platna. Postrežba bode točna in cene najnižje. Proti trganja in revmatičnim boleznim, na katerim ziu jih m tisoče trpi posebno ob nastopu ojstrega vremena, je najboljše učinkujoče sredstvo Zoltanovo mazilo. Stekl. 2 K. Lekarna Zoltan Budimpešta. Zaloga: Dunaj, lekarna Lngeek 3. ter tam končal življenje. Na podlagi zdravniškega spričevala so ga pokopali cerkveno, ali na prostoru za samomorilce. Soc. demo- največji pridelek. Ravno tako izvrstna kakor tudi nedosežna so Mauthnerjeva lenadna in cvetlična semena. Razgled po svetu. Državni afcor bo zboroval, kakor se namerava sedaj, pred Velikonočjo do 3. aprila, po Vetikonoči p% prične z zasedanjem dnL 21. aprila, in sicer utegne trajati to zasedanje do konca meseca junija. Državni zbor ima rešiti: nagodbo, carinsko predlogo, predlogo o carinsko - trgovski pogodbi in bančne predloge. Prati Tojof predlogi namerava prirediti, kakor se sliši iz Zagreba, hrvatska opozicija v .Sokolovi" dvorani velik protestni shod. Državni alior. (Dalje.) Ofner je obžaloval, da požira militarizem vso finančno moč naše države, vsled Cesar se zanemarjajo važni gmotni in kuliurelni interesi prebivalstva. D* Elverl je branil ministerskega predsednika, ces, da je dosegel z Ogersko na-godbo, ki ni nič slabejša od nagodbe Ba-denija in Thuna. Trdil je, da ni res, da je vlada nasprotna Čefooi ter da bodo Nemci tudi v bodoče branili svoje interese z vso eneržijo. Locker je tožil radi zatiranja Nemcev na Ogerskem. Trdil je, da je Avstrija nazadovala na gospodarskem in znanstvenem polju ter je obsojal upliv klerikalizraa na šolstvo. Tschan je izrazil mnenje, da bi bilo prav, ako bi Avstrija prehitela Ogersko v točenju carinskega tarifa. — V nadaljevanju je rekel Menger, da nekateri poslanci stremijo za tem, da naj se jim plača v gotovim in bogato vsaka važnejša državna akcija, celo prvo čitanje proračuna. Že tako je težko pokrivati upravne troSke iz vedno revnejših državnih dohodkov, tak dvojni proračun je pa popolnoma nemogoč ter postaja v led tega propad drž. financ neizogiben. Govoril ju za povzdigo in pospeševanje brodarstva po rekah in jezerih z opornnjo, da je promet v Ustju na Češkem skoro dvakrat tako živahen kakor v Trstu. Govoril je dalje za pospeševanje višješolskih zavodov, zlasti tehničnih, ter zahteval končno povzdigo produkcije in pospeševanje podjetnosti. Izjavil je končno, da bo glasoval za proračun. Posl. Spin C i 6 se je bavil z znanim odgovorom min. preds. glede tajne klavzule v pogodbi z Italijo, rekoC, da dejstva govorijo jasno o višjih ozirih, ki jih ima vlada do Lahov na škodo veČine slovanskega prebivalstva v primorskih deželah. Vlada naj posluša pritožbe od vseh stranij ter nepristransko preiskuje in presoja ter pravično izvršuje narodno ravnopravnost. Korber je pozneje govoril zopet tako lepo kakor zna. Slov. poslancem je rekel, da marljivo zasledujejo vse vladne korake ter da je vlada z isto ljubeznijo privezala nase Slovence kakor Lihe (1) Srbski poslanec dr. Kvekvlč je obsojal protisrbsko politiko vlade ter govoril o preganjanju Srbov v Dubrovniku in Kotoru. Peric je očital vladi, da zanemarja interese Hrvatov v Dalmaciji, da si le zagotavlja prijateljstvo Italije. Vsenemec Berger je govoril proti Poljakom, Cehom, proti favoriziranju katolicizma, napadal dinastijo. Malfatti je govoril o rečeh, ki se tičejo tirolskih Lahov. Baski car je imel priti v bližnji sr m-ladi v Rim, da vrne poset kralja Emanuela v Peterburgu. Ali kakor poročajo iz Rima, se preloži carjev prihod v Rim baje na jesen. Manifest ruskega carja. — Ruski car Nikolaj je izdal manifest, s katerim zauka-zuje razne reforme v prilog kmetijstva. Določa pa tudi, da se mora navzlic vsej toleranci nasproti drugim veroizpovedanjem pospeševati pravoslavno cerkev. Macedonlja. — Londonski list »Daily News« piše, da se v vseh večjih mestih posebno pa na Dunaju, v Petrogradu, Bero-linu, Parizu in Londonu, nabirajo prostovoljci za Macedonijo. Macedonci hočejo voditi guerilla-vojsko in obračajo posebno pozornost na može, ki so si pridobili izkušenj v zadnji buraki vojski. Najboljšemu vohunu, ki ga je imela Anglija v transvalski vojski, so došle ponudbe od macedonske in od turške strani. Burskemu generalu Dewetu so neki Macedonci ponudili zelo odlično mesto v macedonski vojski, istotako pa tudi mnogim angleškim častnikom. Drugo važno odkritje je pa to, da pri konfiskaciji blagajne in arhiva macedonskega odbora bolgarska vlada ni ničesar našla. Vse je poprej izginilo, predno so prišli konflseirat. Odbor je bil bržkone pravočasno poučen o namenih bolgarske vlade in je storii vse potrebno, da denar in tajna r"° stava, ki proglaša vse umetnine kot narodno posest in strogo kaznuje vsakogar, kdor bi se jih osmelil prodati. Vkljub temu zakonu je pa vendar mnogo umetnin izginilo iz Italije, kakor na primer Rafaelov igralec na violini. Krivci, posebno pa razni knezi, bojda niti kaznovani niso bili. Država je kupila vilo Borghese, Nastale so neke homatije, in vila pride v kratkem zopet na javno dražbo. Knez Borghese je ponudil vilo z razsežnimi zemljišči državi zastonj, ako mu ona dovoli, da proda Ticijanov »Amor sagro e profarro« v inozemstvo. Ako se preudarja, da je znašala nakupnina vile nekoliko milijonov lir, potem si lahko predstavljamo, kake ogromne svote ponujajo tuji muzeji ali tudi zasebniki za , d? 8Plc *»RorjevI šivalni stroji pripravni z& vezenje, nas sili k izjavi, da je vsak Sivitlul stroj, posebno pa FfMTovI, raboi n ve-zon je in da je merodajna edino le tsnietnost in izurjonost one™ človeka, ki tlela na stroju, ' Saunig & Dekleva. V uaSili prodajalnlčulli prostorih, Via Munlclpio *;. 1, se poučuje br«i-plačno v v«zsn|u vedno hi na Šivalnih strojih vse!, sistemov, ns conlh kakor tudi na dragih. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. in nadzorstvo je sklenilo v skupni soji dne 28. nov 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4'/,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5V, #, na varščino ali zastavo B%, na menice 6%, s '/, % uradnino. Glavni deleži koncem leta 51/«**. Stani* 31. dec. 1901. (v kronah) : Članov 1819 a 7332 delaži po 20 K = 158.640. — Hranil ne vloge 1,318.965. -Posojila 1,879.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Mizarska zadruga J|| v Eorici (iolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo "plf" veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia St. r, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajSem času. = Gene zmerne. Deli je lične ter Mri istimi. Odkritje spomenika. (Solnograška slavnost.) Mnogokrat sem že požokal v mravljišče, in vse Črno je bilo okrog mene; mnogokrat sem bii na klerikalnih shodih, in vse »Črno* je bilo okrog mene, in da bi me vrgli v črni, temni noči v najtemnejše črnilo, toliko črnobe gotovo ne bi imel okrog sebe, kakor sem jo imel tačas v Solnogradu. »Črna* vojska bi bila »bela* vrana proti oni katoliški masi, ki se je valila po Fridolinskih, ŠusterSieevih ulicah proti trgu Marka Va-lesa. Pogledal sem hitro v veliko pratiko, se li morda obhaja kak papežev jubilej. Ne! L oprašal sera tedaj mimoidoče po vzroku teh živih rek, in skoraj bi jo izkupil, ker katoliki romarji bi mi kmalu odgovorili v vsej svoji krščanski ljubezni s pestmi, češ, da ne vem niti za največji praznik katoliškega Sol-nograda. In kaj je bilo? Mestni arhivar je našel —- šest mesecev je Že preteklo — v mestnem arhivu životopis slavnega, a do tedaj žahbog! ttko malo znanega braniškega Valesa. Bral je, kako je bil Marko vnet za katoliške ideje (in solza se mu je zasvetila v očeh), kako so Marka rade imele njegove ovčice, posebno orta ovca, ki mu je pisala tako dražestna pisemca (in druga solza se mu je vtrnih na arhivarško lice), koliko nevenijivih zaslug si je pridobil za šolstvo v svoji vasi (in pri tem sta kar dve solzi zmočiti životopis), in vendar kako grdo je ravnalo liberalno časopisje s tem »mnčenikom svojega poklica' (in arhivar se je jokal tako milo, tako utožno, da je bil vsled solz cel arhiv v nevarnosti splošnega potopa.) Ko ni imel nobene solze več v očesni zalogi, se je napotil v žalni obleki k preč. g. županu, Hiacintu Slamo-glavu, ki je sklical še isto uro izredno sejo mestnih svetovavcev in jim približno tako začel govoriti: »Vrli boritelji katoliške ideje! Hvalimo Boga, da opravljamo ravno sedaj to svojo službo, ker Bog nam je izkazal milost, da lahko popravimo krivico, katero so zagrešili naši pradedje. Proslavimo spomin vrlega moža, čegar plodonosno delovanje je ostalo do sedaj prikrito našim slepim očem. In ta vrli mož je — Marko Vales. Njegovih špe-cijelnih zaslug nočem omeniti, ker jih še ne poznam, opozarjam Vas le na pisemce, katero je dobil On dne 26. marca 1896. od Svoje ovčice, ki Ga povzdiguje s sledečimi besedami: »Res, da imaš 2 dva očca kot prijazni zvezdici, da imaš ustnice kot napol odparta cvetica (nagelj), da imaš celo telo polno ljubeznivosti, itd. Vendar to je le na-torna stvar,... Ti si pa tudi čez natorin".Te vrstice, dragi moji sobojevniki, nam dajajo migljaj, kako naj proslavimo Njega. Lep je bil, in lepota se najintenzivnejše izraža v kiparstvu. Spomenik Mu napravimo, da bo strmel svet, da bodo vedeli naši potomci, kako hvaležno znamo Častiti umrle svoje može !• »Slava, slava, slava !• so zagrmeli sve-tovavci, da se je streslo celo kitajsko zidovje, da se je nagnil Eiffelnov stolp za celih 37 stopinj proti zahodu. Sklepi nadaljnih posvetovanj tega sveta so bili: spomenik se izkleše iz trdega, suhega kruha, da postane Marko Vales de- belejši, ko se kip napije deževnice. Kip napravi dr. zabitologije Dominik Kolescipreveč in sicer na trgu, kateremu bodi odslej ime Marko Vaiesov trg. Stroški za spomenik se pokrijejo iz katoliškega sklada, za kojega se začne pobirati Markov novčič. Dne 26. marca, ravno na petdesetletnico onega pisma, se pa priredi slavnost, kakoršne še ni videl svet. Spomenik se odkrije in zopet se lahko zaznamuje krasen dan v solnograških letopisih. Drseča množica me je tirala po ulicah, in le napol sem poslušal svojega soseda, ki mi je razjašnjevsl povod slavlja in današnje odkritje spomenika. Prerili smo se slednjič na trg. Ljudstva, koliko ljudstva! Na balkonih, po strehah, bogatejše rodbine so se celo pustile iz kanonov vstreliti v zrak, da so iz zračne višine lažje gledali na prenapolnjen trg. Sredi trga se je vzdigoval spomenik. Pokrit je bil s splaščem katoliškega usmiljenja in krščanske potrpežljivosti. Okoli ograje so se zbrala vsa povabljena društva: klerikalni dimnikarji, ki so reprezentirali v svoji črni uniformi prvoberitelje katoliške ideje, aka-demični društvi: »Rimska cesta* in »Palestina*, žensko društvo »Spovednica*, »katoliški Sokol*, .klerikalna požarna hramba", »katoliški hribolazci", »klerikalni veterani*, ki so se pred leti borili pod slavnim po-veljništvom ŠUateršičevim proti ljutemu liberalnemu sovražniku. Zadnji so bili vredni sočuvstvovanja: temu so liberalci usta zamašili, onemu noge pokvarili s tem, da so mu stopili na noge, največ veteranov je bilo pa brez glave, — žalosten pogled! Tržaška godba Salezijancev je svirala Valesovo himno: ,Pa Marko je lep, ko nagelnovcvet, ima zvezdne oči, trebušček drži*. Po himni je padel plašč in — ah J... Visoka, debela moška postava je predstavljala Marko Valesa. Mesto ust mu je napravil kipar, opiraje se na pismo 24. marca 1896. napol odperto cvetlico (nagelj), mesto 2 dveh oče pa prijazni zvezdici. Na glavo mu je postavil, zopet opiraje se na ono pismo, »itd.* kot pokrivalo. Ker pa kipar besedila: »in Tvoje telo je polno ljubeznivosti" ni mogel drugače izraziti, okrasil je krušno telo s samimi klobasami, katere so se mu zdele največja ljubeznivost. Na sohi so bilo vrezane zlate besede:»Za šolstvo je storil toliko, da orjejo sedaj v Branici sami učenjaki, doktorji, da kopljejo krompir same veleučene kmetice, kajti vsi ti-Ie so hodili k njemu v šolo. Še sedaj se kaže svinjo v Branici, ki zna kruliti celih deset Homerjevih verzov*. Na drugi strani pa želja: »Da bi svetili še dolgo Tvoji prijazni zvezdici na nas*. Okoli spomenika je bil park, v katerem je bilo nasajeno »cvetje iz vrta sv. Frančiška*, v katerem sta rastla jablana in figovo drevo kot reprezentanta rajske flore. Prvo drevo je dalo povod k prvemu grehu, iz drugega sta si pa fabricirala Adam in Sva prve obleke. Kanoni so streljali, možnarji so pokali, rakete so žvižgale, psi so cvilili, občinstvo je zaorilo razne: »Živio,-Siava,-Bogpomagaj!*-klice, le eden se je stisnil v kot, obudil kes, prižgal smotko, in ta je bil Ahasver. 15°|c pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. ZORNIK Gorica, Gosposka uiiea 7 vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuhovino itd. §jmw Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. Božjast. Kdor Upi na božjasti, krčih in drugih nervozni i boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobi a s« zastonj in franko v Sclurauuen-Apoteko, Frank« firt«. H. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda v Gorici ¦v a Zaloga pristnih ffcf^kih vin. Desertna vina. Razpošilja na vse kraje od 56 Ht. naprej. TJzorce vin pošilja na zahtevo. Sedel društva: g|rjea, ll. fcfZtltt Št. 20. _ Posreduje kupčij« s sadjem, mm S like EbenfurthsliBga mlina E Scloeller & C° « zalanateljev, se dobivajo na drobno in debelo po konkurenčnih cenah v zalogi J. Svara & C° Komen. Vrvarsko blago lastnega izdelka priporočam po najnižjih cenah. Vsakovrstne vrvi, štrange, uzde, vrvice, konjske podproge (gurte) itd. Ceniki na razpolago. i Anton ŠinkovicJ vrvarski mojster. Kranj — Gorenjsko. LfflIKcKT. CftPSICI CIIPOS. pripoznano kot Izvrstno bel nblažtrjaie mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v oilg. si Je-nicah z naio zaSčitno znamko s „81-DBOM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to fie&fcrjwalekarna „tf zlat!« ton"«, # PRA6L |^*1 Blizabethgasse it. 6. UM privfl. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. poveraja v Gorici na Travniku it. 5. Istrrsklh vinogradov. Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna fcam-jrurn, piquet laslink. adria, ševjot itd., blaga iz av-sUgskib in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki slan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od- 5 do 9Jet K 5-40 inviSe » 9 . 1» , . 85° » * , , , 15 dalje . . , 15"— » vrhne suknje vsake mode.....> 24*— » , , za častit© duhoviSmo , 28-— , hlače............... 5*— •. .Haveloke in sobne pl«šCe 15 K nspre;. f Z» dume lu gosplcc: 1 Haveloke...............^ K Sako in pelegrine . #......• . • • •.» « V slučaju da se kaj ne dobi v zalop po zahtevi, se izvrši totno po naročilu. Razprodaja dežnikov! >% Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA — Via Giardino 8 priporoča prlsteabala *j*^ brisklli,*«!-In imm vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnim na vse kraje avstro - ogerskd monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. t»rcga [><>šil n zastonj in poštnine prost> Hanns Konrad, tvornica ur in ek*portna IiiSa Most it. 249. — (Češko). Berite! Berite! Bazam („Pri Ljubljančanu") Rlva Castello št. 4, ¦NT katere so brez konkurence, "^fl Ovratnice raznih barv od 10 kr. dalje 11 Ovratniki za gospode I, vrste 12 kr. Jaeger-arajee » 50 » «• Krtače za obleko 10 » Nogavice za ženske 10 » Piaemkl papir v mapah 5 » » » možice » 10 » » Glveerinuvo milo 2 » Moderci » 40 » » 11 Velika zbirka razglednic a 1 » Opomba. Omenja se, da gori navedeno blago ni coni primerno ba-zarsko blago, temveč solidno in rcgulorno. Nastavljene nizke cene se opravičujejo s tem, da jo blago kupljeno h velike kon-kurzne mase, katera se je prodala sodnim potoni pod tovarniško ceno. P. n. občinstvo je uljudno vabljeno, da si ogleda zalogo, ne da je prisiljeno kaj kupiti. — Prihodnje dni se bode razprodajam blago tudi v prodajalnlcl Alle q.uattro Stadioni v ulici Gluseppe Verdi. Vse stroje za vo in vinorejo. Brizgralnice za sadjino drevje z megatoni za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga, brizgaliiicc (strealjke) za sadjino drevje i nataitjko iiaiuerjeno pctrolmešaiiico, svetilnice na acetilen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovofije s diferencijalnim pritiskom, stroje za drobljenje stiskalnice, čisto nove mline za grozdje, nore pripravo proti peronosporl in za ŽYcplaiiJ<\ eesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (t«icure), iitLatilniec, vltale (gfprl) i. t. <\ razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Heller, Dunaj, II. Pratersirasse 49. Cenilniki zastonj in franko. Dopisuje se f tscli jezikih. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteka petih, let pravico do dividende. 9»^ «wir vzajemno zavarovalna banka v Prag:i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapftalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovinsko-narodno uprav n Vsa pojasnila daje: Generalni zastopv Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančoej hiši Gospodskm ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. 1 Schichtovo hranilno jedernato milo O v O D z varstveno zmamko ® garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. # # # # Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. 0 # O # Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.