s
43. štev.
V Ljubljani, nedelja 16. februvarja 1919.
11. leto.
Vetja v Ljubljani!
s.#lo leto ?ol leta . -«‘rt leta .. »a mesec .
K 56--. 28-, 14--
. 5—
Velja po pošti s » celo leto naprej	K	60—
»polleta ,	,	30-
-«trt let* x	^	15,_
** meBec .	.	5-50
Na pismene tmročbe broa pošlljatve denarja se ne moremo ozirati.
naj podi jejo
>10
*/»	Mfcil
[
^fedništvo je na Starem trgu štev. 19. P avnistvo Je na Marijinem trgu štev. 8. — *“	Telefon štev. 360.	—
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja SO vinarjev.
Oglasi se r«^ rabljenem pro„ .v., cer 'l mm visok tžrfo*. širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust
1
Vprašanjem glede iuscratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Korupcija z izvoznicami na Hrvatskem.
Med hrvatskim in slovenskim časopisjem je v zadnjem času nastala Polemika, ker nam Hrvatska ne pošilja živil in nas pusti stradati. Hrvat-ski listi se branijo in izgovarjajo, da Hrvatska sama nima živil. A to je prazen lzgovor. Na Hrvatskem, oziroma v Sre-mu in Slavoniji je živil dovolj. Prodajajo se celo pod maksimalno ceno.
Občinske aprovizacije sploh ne vedo kam z blagom, ker ne kupuje nihče veČ živil iz aprovizacije, ker se dobi vse to ceneje pod roko. Vzlic temu pa za,Slovenijo, pa tudi za Bosno in Dalmacijo, ni živil. Kako to? Morda bo stvar nekoliko pojasnena, ako priobčimo sledeči dopis:
Ljubljana, dne 14. februarja.
Naša prehrana postaja od dne do dne slabša. Od antante še ni živil k nam, a iz Hrvatske in Slavonije dobivamo čimdalje manj in čimdalje težje.
Krivo pa temu ni hrvatsko ljudstvo temveč le gotova klika v Zagrebu, kibirada izkoristila položaj v čim večji svoj dobiček. Izvoz živil iz Slavonije in Hrvatske v Slovenijo pa tudi v Bosno, ki je ravno tako na slabem kot mi, mkakor ni prost, čeprav tvorimo sedaj eno in isto državo, temveč je potrebna še vedno zloglasna izvoznica. Z izvoznicami so delali zadnja leta, posebno pa lani v Zagrebu naravnost oderuške kupčije. Plačevalo se je za izvoznice n. pr. za vagon (10.000 kg) masti oficijelno 50.000 K za neki di-ferencijalni fond, neoficielno pa se je moralo dajati še za „siročad“, „vse-učiliški fond" i. dr. po 50.000 K, za posredovanje po 50. do 120.000 K tako da je prišla izvoznica za eden vagon masti na 150 do 220.000 K.
To znaša pri enem kg 15 do 22 K.
In kako težko je še bilo dobiti izvoznic klub temu. Po kavarnah, restavracijah i. dr. so bile cele borze za izvoznice. Nebroj agentov se je pehalo 2a izvoznicami in bila je pravcata ve-r'ga .posredovalcev". Pa ti so bili več ptanj .luftagenti", kajti za izposlo-^nje izvoznic sta obstojala dva „kon-
VUD1MIR LEVSTIK.	24	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
l	končka mu je sama podala klobuk ter ga lju-
re	®Prem^a k vratom ; bodoči predsednik ilirske
Publike je s težkim srcem nastopil svojo pot. v humanistov izgovor, da ima z grofom »rendez-k Us*» je bil seveda ležniv kalor tainona njegova bJ^I.sluteč, kam pes taco moli, je hotel le trpinčiti je ,ača in ga osupiti s sijajem gospodstva, ki mu je j ° qd ure do ure nevarneje v lase. Ni se vzdignil gla piSfdne m>ze, ko je slišal v predsobi spokornikov
sorcija", ki sta imela monopol, da sta tem lažje delala mastne kupčije. In kakšnih sredstev se je posluževalo. Naj navedem le en primer!
i Tak konzorcij je pokupil lani po Slavoniji začetkom avgusta 22 vagonov masti, 15 vagonov nasoljene slanine in več vagonov suhega in nasoljenega svinskega mesa. Ker je tega blaga tedaj po leti seve primanjkovalo, ker v najhujši vročini tudi v Slavoniji ne koljejo mnogo, so s temi nakupi izčrpali celo Slavonijo In posledica je bila, da so šle cene rapidno kvišku in sicer od 26 K na 50 K in potem septembra celo na 60 K kg, in to v Slavoniji. Seve so temu primerno šle tudi pri nas v Avstriji cene kvišku. Gotovo se še vsak spominja, kako nenadoma so poskočile lani avgusta do oktobra cene masti i. dr. pri nas. Vse to je bila posledica mahinacije izvoznega konzorcija, ki je profitiral s tem miljone.
Ko je imel konzorcij nakupljeno zgoraj omenjeno množino in je imel izvoznice v žepu, je dosegel, da je ban ustavil izdajanje izvoznic za mast in slanino za Avstrijo. Utemeljevala se je ustavitev izdajanja LZV.?*V c.*,s tem> da bi ne šle cene še
hr°vifilV3 V'^M°gOČe’ da Je ban 0Z-hrvatska vlada res mislila s tem zadr-
™ Cen’ a bil Je !e manever gori omenjenega “konzorcija". Špekuliral je res pravilno kajti stvar se je raz-
zaciie	■ avs,riiske
zacije med temi seve tudi slb-
nirntL LT-.niS0-r?.ogle dobiti Voznic ter so bile prisiljene kupovati mast
i. dr. od dotičnega konzorcija. Ta sicer ni imel izvoznic za nje, ampak to se je ze naredilo, če se je drago plačalo.
Ta konsorcij je preskrbljeval pred vsem Nemce z živili. Tako so dobili lani avgusta in septembra, ko je bilo ustavljeno izdajanje izvoznic, vendarle celo po več vagonov masti, slanine in mesa namestništvo v Gradcu, apro-vizacija v Gradcu, neki »aprovizacijski odbor" v Ptuju, nemška veleindustrij-
ska podjetja na Češkem. Ptujčani — udeležen je bil baje tudi zloglasni Ornig — so delali z na Hrvatskem nakupljenim živežem imenitne kupčije. Ptujčani niso niti videli dotične masti i. dr., kajti vse je dotični „aprovizacij-ski odbor" kar naprej prodal seve z mastnimi dobički. Tako tudi v Gradec niso prišli vsi tja namenjeni vagoni temveč so jih prej ustavili in namerili drugam.
Mast, ki jo je konsorcij nakupil prej po 26 — 35 K jo je prodajal v Avstrijo po 70 — 80 K. Če odračunamo za izvoznico 100 — 150.000 K, dražje jih ta konsorcij ni plačeval, je to pri kg 10—15 K. Tako je zaslužil ta konzorcij pri kg 20—30 K ali pri vagonu 200—300.000 K. To znese pri 10 vagonih 2 do 3 miljone kron. Izvozil pa je ta konsorfcij lani samo avgusta, ko je bilo ustavljeno izdajanje izvoznic, dvaindvajset vagonov masti, osem vagonov nasoljene slanine in več vagonov mesa. Kolik je moral biti dobiček teh ljudi v enem samem mesecu in to še v tako zvani mrtvi seziji?! Koliko so ti ljudje zaslužili pa v seziji — jeseni in pozimi, ko v Slavoniji pokoljejo na sto tisoče zrelih t. j. zrejenih (pitanih) prašičev?!
Ti ljudje so grabili res en gro in bili niso niti p/istni Hrvati, temveč par židov, 2 »Čeha" in 2 »Hrvata. Zadnji štirje pa niso bili zavedni, kar so že celo njihova imena pričala.
S prevratom se je seve nehalo poslovanje teh konsorcijev. Ti ljudje bi bili najraje, da bi bila vojna večno trajala in ti ljudje seve niso nič kaj navdušeni za to, da se je ustanovila Jugoslavija in da bi ne bila Sotla nadalje meja. Zato so zavzeti za Veliko Hrvatsko ter s svojim bogastvom in velikim vplivom delajo za separatizem, potem bi zopet cvetela
ker
kupčija izvoznic'iz Hrvatske Ja vonije v sosedne s 1 o -
v Bosno, kakor je
.._______ med	vojno.
Svoje rodne brate v Bosni, Dalmaciji in Istri je pustila ta klika stra-qatl> da Je tem dražje lahko prodajala
11 3|avo mj e v sosed venske dežele, pa tudi a l m a c i j ° jn istro, k tako lepo uspevala m«
živež v nemško Avstrijo. Reveži v Bosni, Dalmaciji, Istri in Sloveniji seve niso mogli plačevati oderuških cen, kakor jih je plačeval Dunaj, ki je tiskal bankovce noč in dan.
To niso Hrvatje, to so krvosesi, klika, ki jih sovraži tudi hrvatski narod. Zal da imajo lake klike na Hrvatskem velik vpliv, ker ljudstvo ni organizirano in razsodno.
Sedaj se odigrava na Hrvatskem zopet ista igra. »Delnica deli Hrvatsko od Slovenije" je čisto prav zapisal dr. Tavčar. Na Hrvatskem sicer ni živeža v preobilju, a dovolj ga je, pač pa je v Slavoniji še vsega obilo, da ljudje prodajajo celo pod maksimalno ceno.
Značilno pa je sledeče: Dobil sem iz Zagreba sledeče pismo:
Štovani gospodine!
Jedan naš prijatelj ima u Sremu ovu robu na prodaju: 5 vagonu pšenice (Weizen) 10 vagona kukuruza u zrnu (okrunjenog) (gerebelt) 2 vagona pasulja (Fisolen) 4 vagona suhih šljiva (Pflaumen), 2 vagona krompira i 4 vagona debelih svinja. Cjena je za pše-nicu 180 K po mc., za kukuruc 160 K po mc., za pasulj 420 K po mc., za šljive 450 K po mc., za krompir 120 K mc.
Za svu ovu robu imade Izvo-znicu za Štajersku, Kranjsku i Bo snu. (!!!)
Ako ste kupec, molim Vas, da mi odmah javite, i to odmah sa terminom, da mogu tog našog prijatelja obavies-titi da i sam odmah na urečen dan do-dje u Zagreb.
Slovenski poverjenik za prehrano ne more dobiti dovoljenja za izvoz živeža iz Hrvatske in Slavoni j e v Slovenijo, priv,aten kupec Zagrebčan pa razpolaga z izvoznicami, kakor kaže zgornje pismo. In to je le en slučaj, gotovo jih pa je še več.
Jasno se vidi, da vlada zopet klika, ki hoče delati z izvoznicami mastne kupčije, zato jih daje privatnikom, svojemu sorodstvu in takim, ki drago plačajo. Da pa ti privatniki lažje bolje
Se »5 Pozdravil ga je suho in strogo, s primerno *co dostojanstva, čeprav je zavest dobljene zmage ^ v prvem hipu zrahljala njegove namene. Čutil je, SrajIle yzdrži do konca; stara navada je železna t>0g ’ m ?.mučiklas je bil vzlic zameri še zmerom ’ toda ^’st0 mu n’ hotel prizanesti. Si zlu hud,« je izpregovoril odvetnik, mereč tia osivim pogledom. »Prišel sem danes, ne glede ^uinnr^em™ Ča?"’ od kdai	to pravzaprav?
ODrncvi^’ SAm s‘ deial> staremu znancu bo vendar prost,l... Če dovoliš?«
rtiu nr	besedami se je vrgel v fotelj, katerega
U Pr°fesor nalašč ni bil ponudil.
eigarn ?UR^r!rJ’°i*°VO,€ zazehal Pohlin. »Izvoliš hiši- »a ? 7 kakor tele havanke slučajno ni pri 8eve'da- m° bo^° že... Nujna zadeva, praviš? I, » nogo časa nimam, saj razumeš: grof Beau-
pertuis von Kiinnigsbruch bo vsak tenotek tu « ie končal, sekaje zloge z važnim, oholim poudarkom
»Grof — kako si rekel?« je poskočil nevabljeni gost. »Povej še enkrat.«
»Beaupertuis von Kiinnigsbruch, eno najboljših imen visokega plemstva,« ga je poučil humanist in dodal skoraj prezirno: »Ga morda poznaš?«
»Kje neki,« je zamrmral odvetnik, rdeč od zadrege in gneva. »Se pravi, slišal sem ... Že dva dni govori vse mesto o njem in o tebi.«
»Mogoče.« ga je prebil Pohlin. »Tak s čim ti ustrežem?« Njegov brljavi pogled se je rogal Smu-čiklasu izza naočnikov.
»Sakrament,« je renčal predsednik republike v svojem srcu, »kako se je nabrusil! Ampak vrag naj me vzame, če mu ostanem dolžan; le čakaj, mrha latinska. . . Ljuba duša,« je povzel glasno, »stvar se tiče najinega zadnjega razgovora. Vso tisto noč nisem zatisnil oči od jeze nad paglavcem; včeraj sem ga pograbil za dušo in mu pretipal obisti, češ, kar bo, pa bo. Lehko si misliš moje veselo iznena-denje, ko sem spoznal, da se tista istorija — ovira — nekam hladi, kratkomalo, da ga je babnica po vsem videzu speljala na led in mu pokazala osla. Še več! Priznal mi je, da mu je Vidka zelo simpatična: to bo ženica, je dejal, kdor bo tako srečen, da jo dobi. Tiščalo me je na srcu, moral sem ti povedati; saj veš, kako sem bil obupan onidan. Z moje strani je vse v najlepšem redu; zadovoljen sem in za veliko
pijačo bom dal, kadar ju spraviva vkup; ako hočeš tudi ti obdelati hčerko, mi bo le drago in prav!«
Napeto je obvisel z očmi na profesorjevem cbličju, da vidi učinek svojih besed. Za Pohlinovimi stekli se je obliznil plamen triumfa, posebne radosti pa Smučiklas ni opazil; narobe, še tisti plamen je utonil v izrazu popolne brezbrižnosti.
»Hmhm,« je zakašljal humanist, čehljaje si brado z opiljenimi nohti, »hmhm, tak govoril si ž njim ? Prav lepa hvala; razmišljal bom o tvojem laskavem predlogu in nadejam se, da bo tudi Vida zadovoljna ž njim. Brez njenega soglasja ti pač ne morem dati besede, saj veš, da je otrokova sreča moja najdražja skrb. Kakor poreče ona; branil ne bom, silil še manj. Ako hoče izbirati, naj le izbira — ona lehko.«
Premolknil je, ves ponosen, da je spletel na-puhnjencu tako vkusno košaro; nato je demonstrativno pogledal na svojo zlato uro, zakaj srebrne ni nosil več.
»Tristo hudimanov,« je pomislil Smučiklas, »pa ne, da bi se grof res ženil pri tem bedaku? Če je tako, se spopadeva na življenje in smrt.« Ali spretne besede, ki jih je imel v zalogi, so se bile izgubile; Čenčal je semintja, drezal oddaleč in obupaval nad seboj. »Poražen sem,« je vzdihoval sam pri sebi, »in še osmešim sa povrhu. Finis Illyriae!«
Pohlin, ki ga je hotel odpraviti, da bi prikril svojo laž o sestanku, mu je nevedoma napeljal vodo na mlin.	(Dalje.)
vrše svoje kupčije, se ne sme slovenskemu poverjeniku za prehrano dovoliti izvoz živil v Slovenijo, istotako ne v Bosno in Dalmacijo.
Apeliramo na hrvatsko javnost, da napravi konec oderuški kliki, ki ji je le za njen profit in ne za blagor celo ku pne domovine Jugoslavije. Če Hrvatska in Slavonija sedaj podpreta Slovenijo, Bosno in Dalmacijo z živežem bo tudi Hrvatom na korist za celo bodočnost, kajti če bo Jugoslavija močna, bo tudi njih korist. Če bomo koroške in štajerske obmejne kraje zadostno preskrbeli z živežem, bodo to naši najboljši in najbolj zvesti državljani, ako ne, j jih zgubimo za vedno. Kolikega po- j mena pa je, da bo slovenski Korotan j v Jugoslaviji, mi pač ni treba pesebej j razlagati.
*
* *
Tako naš dopisnik. Bilo bi zastonj apelirati na ljudi, ki jim je Bog trebuh, a narod žep. Toda dolžnost poštene hrvaške javnosti je, da začne neizprosen boj proti tej korupciji, ki meče tako žalostno luč na hrvatske razmere. Apeliramo pa pred vsem na gospoda bana in osrednjo vlado, da poseže vmes z vso energijo in očisti Avgijev hlev.
Proti stanovanjski bedi.
„Zveza jugoslovanskih železničar-jev“ je imela včeraj ob dveh popoldne v Mestnem domu shod z dnevnim redom: Stanovanjska beda in verižna kupčija s stanovanji v Ljubljani. Shod je bil zelo dobro obiskan. Dvorana Mestnega doma je bila natlačeno polna. Predsednik „Zveze“ g. Deržičje o tvoril zborovanje ter povdarjal, da sta na-redbi deželne vlade z dne 19. in 20. januarja glede stanovanj pomanjkljivi. Vlada je poklicala v Ljubljano od vseh strani uradnike in uslužbence, a se ni pobrigala, da bi ti uradniki in uslužbenci dobili stanovanja za-se in svoje družine. Železničarske družine ki so bile evakuirane že 12. januarja, morajo še vedno stanovati v živinskih vago-n i h. Izgovor, da ni stanovanj, ie prazen. Saj je na Slovenskem dovolj praznih gradov in kopališč. Tam naj se nasele brezposelni tujci, ki se nočejo izseliti. (Živahno odobravanje).
Gosp. Rupnik kritikuje ojstro verižno kupčijo s stanovanji, pomanjkljivost vladne stanovanjske naredbe ter oglase o verižni kupčiji s stanovanji v ljubljanskih dnevnikih. Pripoveduje, da si je zabiležil 16 stanovanj, ki so bila baje na razpolago glasom uradne table na magistratu. Obletel je vseh 16 hišnih gospodarjev, a povsod so mu povedali, da je stanovanje že oddano. Šel je na magistrat, povedal, kaj je doživel, a mu niso vedeli pomagati. Drugi in tretji dan pa so bila ista stanovanja še vedno na inagistratni deski in cela gruča ljudi, ki so si prav pridno beležili naslove in potem zastonj letali okoli.
Gosp. Škerjanec je prečital sledečo resolucijo:
Na javnem shodu Zveze jugoslovanskih železničarjev dne 15. svečana 1919 v mestnem domu v Ljubljani zbrani železničarji in drugi sloji ljubljanskega prebivalstva najodločnejše protestirajo proti načinu, kako se rešuje stanovanjska beda v Ljubljani.
Ugotavljamo, da so razmere nevzdržne. Na ta način se ne bo omi-
lilo	stanovanjske bede.
Zahtevamo:
a) Deželna vlada v Ljubljani ustanovi takoj za stanovanjski okoliš Ljubljana z okolico popolnoma samostojen, deželni vladi podrejen in odgovoren stanovanjski urad. Odgovornost za to kočljivo zadevo morajo nositi vse vladne stranke nedeljeno v enaki meri,
b) Stanovanjski urad izvedi v najkrajšem času dosleden in popolen poseg vseh stanovanj in stanovanjskih delov.
c) Zaseže naj se tudi stanovanja (stan. dele), katere stranke prostovoljno odpovejo ali so bila od hiš. gospodarjev samih iz kateregakoli vzroka odpovedana.
d)	Dokler traja stanovanjska beda, hišni gospodar ne sme imeti pravice stanovanja poljubno oddajati strankam, to pravico ima izključno stanovanjski urad. Vse drugim načinom sklenjene najemninske pogodbe mora stanovanjski urad razveljaviti.
Ugovore tujcev proti odpovedi stanovanj (stan. delov) jo obravnati najrigoroznejše. Naknadna prošnja za domovinsko pravico v Ljubljani ne sme biti povod, da se odpoved umakne. Nezaposlenim tujcem, ki jih ne gre pošiljati čez mejo, naj se nakaže bivališče na deželi.
V	to svrho naj se zasežejo vsi gradovi nemških grajščakov v Sloveniji in naj se zasedejo s strankami, ki niso poklicno vezane na Ljubljano.
Poživljamo deželno vlado, naj odredi nemudoma vse potrebno, da začne stanovanjski urad v najkrajšem času poslovati, ker sicer pade vsa odgovornost za eventueine posledice na-daljnega zavlačevanja na isto.
Ta resolucija je bila sprejeta soglasno. Po shodu so udeležniki priredili obhod po mestu. Korakali so po štirje in štirje od Mestnega doma proti Mestnemu trgu, po Stritarjevi in Prešernovi ulici pred vladno palačo na Bleivveisovi cesti, kjer so izročili resolucijo predsedniku deželne vlade dr. Brejcu. Nato so se manife-stanti mirno razšli.
Jugoslavija.
Ustanovitev enotne politične stranke od Soče do Vardarja. Sarajevo, 15. februarja. (Izv. por.) Sinoči so dospeli sem delegati onih političnih strank, ki so izjavile svojo pripravljenost, da sodelujejo pri ustanovitvi skupne, celo državno ozemlje obsegajoče politične stranke. Kakor poročajo sarajevski listi, pa še ni gotovo, da se bo osnovala enotna skupna stranka. Najbrž se bo ustanovil samo politični blok vseh strank, ki so za to idejo. Šele pozneje, ko se izčistijo politične razmere v posameznih pokrajinah, se bo mogla ustanoviti popolnoma enotna stranka, ki bo zastopala od Soče do Vardarja isti program z isto taktiko. Med delegati se nahajajo tudi trije ministri.
Delo avstrijskih komisarjev, Split, 15. februarja. (Izvirno por.) Mestna občina je razpisala posojilo osem milijonov kron v svrho gospodarske podlage, za popravilo škode, ki so jo povzročili tekom vojne avstrijski komisarji.
„Črni kabinet".
Sarajevo, 15. februarja. (Izv. por.) Vlada bo v kratkem obelodanila tako-zvani „Črni kabinet", t. j. seznam kon-fidentov in agentov nekdanje avstro-ogrske vojne in civilne uprave v Bosni in Hercegovini. Listi zahtevajo, naj se objavi „Crni kabinet" brez ozira na desno in levo in brez pardona na morda še danes ugledne osebe. (Tudi pri nas bi bilo zelo potrebno obelo-danjenje podobnega »Črnega kabineta«. Op. uredn.)
Pod italijanskim jarmom.
Kako delajo Italijani z našimi ljudmi.
Knez Schonburg-Waldenburg, ki ima okrog Snežnika na Notranjskem velika posestva, je naprosil italijanske oblasti za italijansko državljanstvo. Istočasno je prosil, da bi Italijani zasedli tudi ostalo polovico njegovega posestva, ki leži tostran demarkacijske črte. Da pridobe deco na svojo stran, se Italijani poslužujejo vsakega sredstva. Opaža se, da postopajo sedaj v vseh krajih po sledeči metodi: Otroke čakajo vojaki pred šolskim poslopjem, po končanem pouku jih zberejo v skupine, peljejo v kuhinje in jih tam nasitijo, pri tem jih pa učijo italijansko in silijo vzklikati „Evviva ritalia".
V	Trnovem (Goriško) so aretirali posestnike: Škraba, Benigarja in Avtija, ker so našli pri njih orožje, katerega
so pustili v njih hišah avstrijski vojaki, ne da bi zato oni vedeli.
V Solkanu, pri trgovcu Jugu so našli Italijani acetilensko svetilko in to je zedostovalo. Napravili so pri njem hišno preiskavo ter ga odgnali v zapor.
V Grgarju je kmet, vrnivši se domov, našel v svoji hiši nekaj ročnih granat. Naznanil je to avstrijskim vojakom in pozneje tudi italijanskim. Nihče se pa ni zmenil za to. Ko je prišlo italijansko vojaštvo v Grgar, so našli pri njem te ročne granate. Kljub ugovorom in opravičilom, da je popolnoma nedolžen, je bil obsojen na 18 mesecev ječe.
Na postaji Volčjadraga je neki železničar v pogovoru z drugimi rekel: „To mora ostati Jugoslaviji!“ Slišal je te besede neki Italijan, ki ga je ovadil. Bil je vsled tega zaprt 5 dni.
Županu Zuchiatti-ju iz Medane je j naročil civilni komisar v Gradiški, naj i sestavi izjavo ter pobira podpise za ! Italijo. Zuchiatti je to odklonil, ker J tega iz lastnega prepričanja ne more [ storti in bi tudi pri ljudeh nič ne opravil.
Na postaji v Podbrdu so Italijani j uvedli tudi za ženske strogo kontrolo. J Sleči se morajo do srajce, preiskuje j jih neka ženska. Tudi železničarje j strogo preiskujejo.	i
Stavkajoči železničarji v Trstu j pred sodnijo.
Trst, 13. februarja. (Lj. k. u.) Včeraj ob devetih zjutraj se je pričela ! pred tukajšnjim vojnim sodiščem raz- j prava proti aretiranim železničarjem, ki so opolnoči od 1. do 2. t. m. zapustili delo v zmislu proglašene stavke. Obtožencev je 63; razen enega ali j dveh so vsi Slovenci. Vsi so obtoženi, I da so zapustili delo na železnici ponoči od 1. do 2. t. m. in tako povzročili ustavljenje železniškega obrata v kvar vojaškemu in političnemu položaju na ozemlju zasedenem po Italijanih. Skoraj vsi obtoženci priznavajo, da so res zapustili delo. Nekateri pravijo, da so bili aretirani, ko so ponoči 2. t. m. po delu šli domov. Nekateri so bili aretirani, ko so šli zjutraj na delo, nevedoč, da je izbruhnila stavka. Potem so zaslišali priče. Med drugimi je izpovedal kapetan ; Oreste Carletto, da je po višjem nalogu izvršil preiskavo v stanovanju železniškega uradnika Obada, ki je bil potem aretiran. Obad da je bil posredovalec med Jugoslavijo in Trstom. V Obadovem stanovan;u je našel 20 000 kron, med temi 700 kron v Jugoslaviji žigosanih bankovcev. Priča je dejal, da je Obad sam izstopil iz železniške službe. (1) Pri njem da je našel tudi več jugoslovanskih listov in drugo korespondenco. V Obadovem stanovanju je našel tudi uradno listino, iz katere izhaja, da je imel Obad od ravnateljstva jugoslovanskih železnic nalog, da zbere vse odpuščene železničarje, jim preskrbi potrebne potne listine, jim da denarno podporo ter jis odvede v Ljubljano. Priča meni, da mora biti med Obadom in obtoženci kakšna zveza. Na vprašanje državnega pravdnika je pritidil priča, da stoji Obad pod obtožbo vohunstva. Ob sedmih zvečer so odgodili razpravo na davi.
Dokument italijanskega barbarstva.
Trst, 13. februarja. (Lj. k. u.) Tukajšnja gospa je prejela od osebe iz inteligentnih krogov, ki je bila odvedena iz zasedenega ozemlja kot civilni interniranec v Italijo, nastopno pismo, ki daje s skromnimi in pripro-stimi besedami grozno in kričečo sliko o strašnih mukah, ki jih morajo civilni interniranci pretrpeti v Italiji in o tragiki njih tamošnjega životarjenja. Več nego komentar pove pismo, ki se glasi: »Prosim gospa, blagovolite sporočiti mojim staršem, ki se nahajajo v .... o mojem strašnem položaju. Zaprt sem že ves mesec v mokri, temni, podzemeljski jami, ne da bi mogel videti zlatega solnca. Klet je dolga komaj 6 metrov, široka pa dva in pol metra. V tej kleti je 20 oseb. Dvakrat na dan je dovoljeno opraviti svojo potrebo na gnojišču, kjer smo v posmeh surovim vojakom,
ki nas tudi ob tej priliki tepo in z blatom obmetujejo. Dnevno dobimo 20 dkg kruha in nekaj žlic na kropu kuhanega riža, drugega nič. O mrazu, ki ga moramo pretrpeti, nočem govoriti. Draga gospa, sporočite to mojim staršem, ne po pošti, ampak po zaupljivi osebi. Vsak dan urnre tu deset vjetnikov za grižo. Če dobi kdo grižo, je izgubljen, ker se mora zadušiti v lastnem blatu. Čudež bi bil, če born še kdaj videl svoje starše. Bil sem i’z
........kot civilist pregnan v Italijo-
Moja rešitev bi bila mogoča Ie dip'°; matičnim potom. Kar delajo z na®i delajo skrivaj, da ne zve svet. Odtrgani smo namreč od sveta. Pisati ne smemo in če bi pisali, je cenzura tu-Z menoj je tudi Z., potem brat P. >n Po., ki se vsi skupaj valjamo v blatu in v ušeh. Prosil bi Vas gospa, da vse to sporočite po zanesljivi osebi, ne pa po pošti. Le diplomatičnim potom smo lahko rešeni. Nič nisem napravil, pa moram tako trpeti, jaz, ki sem bil zdrav in ki edino v hitri smrti najdem rešitev teh muk. Izvršil bi sa-moumor, pa tega ne storim, ker verujem v Boga".'
Naše izdajice.
V	splošnem lahko mirno rečemo, da je naš narod v zasedenem ozemlju zaveden in da vstraja kljub vsemu pritisku. Vendar je med njimi nekaj slučajev, katerih ne smemo zamolčati. Izdajice, kateri so se že prodali z dušo in telesom, so nekateri vplivnejši možje, kateri danes s pomočjo Italijanov skušajo doseči srečo. So to predvsem župan Ukmar v Avberju na Krasu. On je denunciral dva svoja sovaščana; katera so vsled tega odpeljali v zapore. Vsak teden prireja večerje italijanskim oficirjem. Na teh večerjah se popiva do jutra. Ako družbi zmanjka tobaka, si pomaga s tem, da gre oboroženimi vojaki osebno od hiše do hiše, kjer budi domače fante iz spanja, jih oropa tobaka in ga prinaša Italijanom. Enak njemu je neki Vidrih, kateri prodaja svoje hčere italijanskim oficirjem. Divaški denunci-jant je Viktor Magajna, kateri ima že več žrtev na vesti. Med to družbo spada skoro že župan Pavlica v Ri-hembergu. Sorodniki teh i z d a j i c se nahajajo v Jugoslaviji, in zasedajo dobra in tudi zelo odgovorna mesta.
Naši železničarji.
Železničarje, kateri so še ostali v zasedenem ozemlju, preganjajo na ta način, da jih prikrajšujejo pri plačah in dokladah, če pa prosijo za premestitev ali odpustitev, jih kratkomalo odpuste z nalogom, da morajo takoj oditi z družino iz dežele. Obenem z odpustitvijo dobe že potno dovoljenje. Drugi železničarji morajo izvrševati naravnost strašno službo. Od njih zahtevajo šestdnevno službo, kateri bi sledil samo 24 urni počitek. Če te službe nočejo izvrševati, jim izroče v pisarni že pripravljeni potni list, proti kateremu je vsak protest brezuspešen. Ce ne odidejo v danem jim roku zlepa, jih kratkomalo odpeljejo karabinerji na mejo.
Tudi svoboda.
Cerkev sicer Italijani na Goriškem še niso zaprli, toda med mašo postavijo vedno oborožene vojake, kateri stoje sredi cerkve in nadzorujejo ljudstvo, par pa jih nadzoruje duhovnika v zakristiji. Kakor že znano, so zahtevali celo od senožeškega dekana, da mora predložiti svoje pridige pred nastopom v cenzuro.
Italijani pustošijo Kras.
Ker pritiska po Krasu in hribovju zima in burja, odnašajo italijanski vojaki drva, deske in ograje kmetom od hiš, po Krasu pa sekajo od kraja borove nasade, ter si kurijo z njimi. Drobna drevesca porabijo na ta način, ali pa za svoje telefonske napeljave, debelejše pa odvažajo v dolgih vlakih v Italijo po večkrat na dan. Delo, za-početo od Benečanov, kateri so opu-stošili ves Kras, nadaljujejo, tako da bo v kratkem trud desetletij uničen in bodo burja in viharji odnesi še oni ostanek zemlje in kraških dolinic.
Mirovna konferenca.
Meje jned Jugoslavijo in Italijo naj določi Wi!son. Budapešta, 15. febr. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tiskov, urada javlja brezžična brzojavka iz Pariza: Jugoslovani so stavili mirovni konferenci predlog, naj se določitev mej med Jugoslavijo in Italijo prepusti razsodišču. Razsodi naj Wi!son. Ta zadeva *e ni odločena.
Političen pregied.
Wilson za Jugoslovane. „11 «2colo“ priobčuje besedilo odgovora Predsednika Wilsona na brzojavko jugoslovanskega odbora v Bernu, v »aterein prosi odbor predsednika, naj Se zavzame za takojšnjo izpraznitev Pretežno jugoslovanskega ozemlja od strani italijanskega vojaštva, katero naj se nadomesti z amerikanskim. Wilson izreka svoje prepričanje, da bo mirovna konfet enca to zadevo temeljito uvaževala, „Secolo“ skuša znižati pomen te izjave in pravi, da je to navaden odgovor običajne vljudnosti, Če tudi bi ga rad proglasil za neresničnega. \Vilson je dobro informiran o vsem, kar počenjajo Italijani z našim ijuastvoin v zasedenem ozemlju. Jugoslovani smemo trdno pričakovati, da bo Wilscnova pravičnost odtehtala ves italijanski imperijalizem.
Italijani zn koroške Nemce. Znano je, da simpatirajo Italijani s koroškimi Nemci in da podpirajo njihove težnje na škodo Jugoslavije, 'i o je fazvidno zlasti iz članka „Gazzetta del p0polo“, v katerem se naglasa po-trsba naiožjih stikov Ilalije s Koroško, tudi v slučaju, da bi se združila z Nemčijo. Jugoslovani se hočejo vriniti med Italijane in Nemce, ker hočejo s tem one prisiliti, da bi jim plačali „mostnino“. Radi tega zahtevajo predvsem ekonomični pa tudi politični in militarični oziri, da meji Italija neposredno z Nemci, kajti naj hujši sovražnik bode vedno Jugoslavija.
Jugoslovansko-italijanski spor. Iz Lugana poročajo, da postaja pisava italijanskih listov o jugoslovan-sko-italijanskem sporu od dne do dne bolj ostra. Čimbolj Italijani uvidevajo, da evropska javnost z Ameriko na čelu ne odobrava njihovega imperializma, tembolj postajajo fanatični. Celo listi, ki so bili znani kot zmerni, n. pr. „Corriere detla sera'1, „Seco:o“ i. dr. zahtevajo v ostrem tona, naj obdrži Italija celo zasedeno ozemlje. Italijansko časopisje temperamentno napada jugoslovansko vlado in njene posamezne člane. Najbolj mu je na potu dr. Korošec, o katerem sploh ne morejo napisati resne besede. Vse kaže, da bi hotela Italija v zadnjem hipu preprečiti napovedano uradno priznanje kraljestva SHS s strani ententnih držav, k a r b i bilo naj hujši in odločilni udarec za i t a 1 j a n s k e imperi-jalistične težnje.
Dopisi.
Iz Škofje Loke. V Vašem cenj. listu ste pred kratkim po zasluženju okrcali dva tukajšnja gospoda, ki si kar ne moreta misliti, da bi se dalo živeti brez nemškutarenja. Naj pridejo torej še drugi, nič manj potrebni na vrsto. Tukajšnji založnik p;va pivovarne „Union“ g. Fleš, ima Jugoslavijo na jeziku, a v srcu mater Germanijo. Sitni ljudje, ki se zanimajo za vse tisto, za kar bi se jim ne bilo treba, hočejo vedeti, da si ta gospod dopisuje s pivovarno ter vodi svoje založniške knjige vedno v blaženi nemščini. Vidite gosp. Fleš, časi se spreminjajo. Pred dobrim letom ste bili v svojem elementu, ko ste se družili s pruskimi in nemčurskimi oficirji. Pozabili nismo, kako nam je beseda zastala v grlu, čim ste se Vi pojavili v naši družbi in to prejkone upravičeno. No, danes se Vas glede teh stvari ni potreba več bati. Razumemo, da se Vam toži po preminulih časih, no pa saj Vam je božja previdnost privedla v naročje za materjo Germanijo nič manj vnetega prijatelja g. Hermana, s katerim
bosta lahko tolkla blaženo nemščino | ge nadalje, ako tudi le takrat, ko bosta sama. Pa boljši nekaj, kakor pa prav nič.
Maribor. Naš vodja okrajnega glavarstva se pač ne more odvaditi občevanja po avstrijskem načinu. O demokratizmu, ki je zavladal po vsem svetu, nima ta gospod ne duha ne sluha. To so morali občutiti na neču-ven način naši narodnjaki pri Sv. Lenartu v Slor. gor. ob priliki seje okrajnega šolskega sveta. Gospod „glavar“ so se peljali mimo slovenske gostilne in so krenili naravnost k odstavljenemu nemškemu županu Sollagu, ki niti gostilne nima. Tam so se pokrepčali tor šli uradovat. Po uradovanju pa so jo visoki gospod mahnili zopet naravnost k g. Sollagu ter so tam ostali do odhoda. Da bi se oglasili pri kateremkoli Slovencu v trgu, to jim še na misel ni prišlo. Vez, ki veže prehranjevalnega komisarja in prejšnjega nakupovalga živine, je pač trdna. Seveda se nam nemškutarji sedaj škodoželjno smejejo, češ „g!iha vkup štriha“. Tako so delali prej avstrijski glavarji, da so nas povsod principijelno ignorirali. Ko smo pa v svobodni državi prosti državljani, ne bomo tega trpeli od naših političnih uradnikov.
Pobrežje pri Mariboru. Tu stoji velikanska nemška kovačnica, v kateri kujejo še danes iz oirok slovenskih starišev renegate. V drugem nadstropju in v pritličju se pa nemoteno podu-čujejo slovenski otroci v nemškem duhu. Teh otrok je okoli 300, med katerimi se ne nahaja le 5% nemške narodnosti. En slučaj: V drugem razredu je 51 otrok, ki so revnih staršev, katerim so dali knjige na račun „Schulfereina“. Med temi 51 otroci je 46 slovenske narodnosti po imenu in po govoru. Otroci govorijo med seboj le slovensko, to se pravi, če niso učiteljice blizu, če se pa te približajo, tedaj počnejo lomiti nemščino, da je joj. To vse morajo vsak dan, vsako uro gledati naši zavedni slovenski fantje, pa si pri tem mislijo svoje. Nemci in nemčurji se pa smejijo v pest in pravijo, da bo še naprej tako, kakor je bilo do sedaj, ker Jugoslovanske oblasti še nimajo moči, da bi razpustile take šole. — (Mislimo, da bo mariborski okrajni šolski svet spremenil tudi nemčurske šole v mariborski okolici. Opomba uredništva.)
Šmarje pri Jelšah. Zadrugi trgovcev, gostilničarjev in mesarjev še zmiraj predseduje „Nemec??!“ R. Wagner. Ta znani nemškutar, ki je v trgovini večkrat ljudstvo hujskal proti Jugoslaviji, se še danes ne ponaša nič bolje. Poživljamo deželno vlado, da tega vojnega dobičkarja od imenovanega predsedništva odstavi in odda posle Slovencu. Saj imamo še nekaj naših ljudi v trgu. — Šmarčan.
 z£3EZ~T-
Siovenke;
Ob priliki današnje akademije v Narodnem gledišču v čast francoskim gostom se zberemo po končani svečanosti opoldan pred opernim glediščem, da pozdravimo člane onega naroda, ki je prvi že pred enim stoletjem priznal skupnost naših pokrajin v Iliriji. Obenem manifestiramo za franeosko-slovensko prijateljstvo, katero povspe-Šuje Organisation franco-slo-včne.
Dnevne vesti.
Današnja štev. obsega 6 strani.
Francoska trlkolora vihra raz Narodno gledališče v pozdrav visokima francoskima gostoma, ki se udeležita današnje akademije, katero priredi fran-cosko-slovenska organizacija.
Slovenske šole v Mariboru. Mariborski okr. šolski svet je sklenil v seji 14. t. m., da se vse javne in
zasebne nemške šole spremenijo v slo- I venske. Nemške učne moči se odpustijo, na njihova mesta pa pride nar. učiteljstvo.
Prosimo pojasnila. Iz Celovca nam poročajo: Tukajšnja fin. uprava je ugotoviia v Rožeku 40.000 K iz-maknjenega denarja. Kakor znano, je pri onaotnem davčnem uradu služilo dvoje uradnikov. Ko je prevzela urad država SHS je pa tozadevni pooblaščenec oba uradnika odpustil in le enega na novo nastavil. Pri splošni zmedi meseca decembra torej ni moglo biti zadostnega nadzorstva in torej tudi blagajna ni v redu. Da ne bodo Nemci očitali nedolžnim ljudem ali naši deželni finančni upravi nepravilnosti, bi bilo primerno zadevo pojasniti, ako je bil morda detični denar oddan v Ljubljano iz bojazni, da ga soldateska ne upleni. — Za prvo pot je dejstvo ugotovljeno, da manjka imenovana svota in se tukaj pripisuje izguba pomanjkljivemu postopanju pri umeščenju za jugoslov. državo.
Slavnim ravnateljstvom. Človeka že kar sram postane, ker si mora le potom javnosti izprosili to, kar mu gre po božji in človeški postavi. Najprej se dovoli to in ono, potem slede dve ali tri okrožnice, nato pride seveda zopet sprememba na škodo uradništva. Navsezadnje pa gre cela zadeva „ad acta“. Vsaj tako se je godilo v bivši Avstriji. Če pa namerava naša vlada oziroma njej podrejena ravnateljstva nadaljevati koruptni avstrijski sistem, tedaj pa naj si natakne ta gospoda avstrijsko krono na glavo in na vrhu tisti križec, ki stoji na madžarski kroni postrani, ker ta je najlepši simbol za nekatere ekselence. Mogoče dobi še kdo Viljemov križec, ker drugače ne bi sedelo toliko nemčurjev in zagrizenih birokratov na visokih mestih. — Državni uradnik.
Oblačilna poslovalnica za Slovenijo izpolnjuje svoje slovenske nakaznice v nemškem jeziku. Zelo značilno za tamkajšr.e razmere.
Pomorski kapetani na suhem. Sedanja italijanska uprava ,,Avstrijskega Lloyda“ je odpovedala za 31. marec 1.1. službe 68 kapetanom jugoslovanske narodnosti. Medtem so taki, ki imajo že po dvajset in več let službe. Njih greh pa je, da so Jugoslovani.
V	torek izide Kurent, ki se je za par dni zakasnil. Ne pozabite ga pravočasno kupiti.
Naši vojni ujetniki. Dan za dnevom beremo v časopisih, kako se vse prenavlja. Ustanavljajo se komisije vseh vrst, da pomagajo s svojim posredovanjem našemu narodu, posebno našim bratom v Korotanu. Reveži so in naša dolžnost je, da jim pomagamo. Toda so še drugi reveži, ki trpijo že po pet let v vojnem ujetništvu. Kaj pa s temi? Ali niso naši očetje, naši možje in bratje? Dovoljujemo si vprašati našo vlado, zakaj že ni ustanovila po vzgledu drugih držav posebne komisije, ki bi posredovala, da se vrnejo naši ubogi vojni ujetniki? Svobodna Jugoslavija jih pričakuje z odprtimi rokami. Jugoslovanska žena.
Mati atentatorja .Čabrinoviča, o katere smrti smo poročali včeraj, je preživela zadnja štiri leta v veliki bedi in v hudem trpljenju. V začetku vojske so od avstro-ogrske oblasti nahujskani izgredniki oropali njo in njene rodbino in uničili vse premoženje. Uboga mati se je potikala cela tri leta kot inter-niranka v Bosni, kjer je morala mnogo prestati. Nazadnje je našla pribežališče v Osjeku, kjer je bila skupno s svojim možem konfinirana. Naklonjena usoda ji je privoščila srečo, da je vendar doživela narodno osvoboditev. Ga. Čabrinovič zapušča moža in šest otrok.
Javen poziv. Z ozirom na dopis okrajnega glavarja iz Kranja v »Jugoslaviji" z dne 9. t. m. pozivlje profesorski zbor kranjske gimnazije g. Schit-nika, da naj imenoma navede profesorje in dijake, ki so po njegovi trditvi denuncirali nekatere dijake zaradi srbo-filstva in naj sporoči objektivno javnosti, kako je glavarstvo v Kranju razjasnilo zadevo vsestransko. Profesorski zbor zahteva, da se vse postopanje natančno pojasni, da javnos izve, kdo ja vzrok, da so trpeli dijaki
po nedolžnem. — Za profesorski zbor kianjske gimnazije. (Sledijo podpisi.)
Uslužbenci užitninskega urada SHS pri vladi komaj še eksistirajo.
In vendar so ljudje in povrh opravljajo še precej važen posel. V rajni Avstriji je znašala njihova največja plača do 200 kron. Marsikatera družina teh ljudi je že popolnoma pri kraju. Vse je nago in boso. Od stare Avstrije ni nihče pričakoval nobenih pravic, od demokratične Jugoslavije pa se sme zahtevati, da upošteva vsak« pošteno delo.
Roparski umor v Mostah. Dne
12.	t. m. ob 7. uri zvečer je bil kmet Tomo Mačura iz Bistrice, kotar bos. Gradišče na polju ob Ljubljanici med Mostami in Fužinami umorjen. Morilec in njegova žrtev sta se peljala z električno železnico približno ob 6. uri z Dunajske ceste do Vodmata, tam izstopila in šla peš do konca vasi Moste, tam zavila na desno in ob Ljubljanici na poije, kjer se je umor izvršil. Vozna listka je kupil baje umorjeni, kateri je bil v stari avstrijski vojaški uniformi, 28 let star, močne postave, okroglega obraza z malimi brkami. V zaporu se že nahaja oseba jako osumljena, da je izvršila umor. Potreba je samo dokazati, da je ista na omenjeni progi bila v družbi z umorjenim. Policijsko ravnateljstvo prosi če bi kdo od slavnega občinstva opazil, ko sta se omenjena vozila dne 12. t. m. med 6. in
8.	uro zvečer po električni železnici ali hodila preko Udmata, Selo in Moste, naj io takoi javi na policijsko ravnateljstvo, 1. nadstropje, vrata št. 8.
Začasni odbor političnih preganjancev naznanja, da ne razpolaga z nobeno gotovino, iz katere bi mogel podpirati žrlve prejšnjega režima. Njegov namen je, zgraditi organizacijo, ki bo podpirala upravičene težnje in zahteve prejšnjih konfinirancev in internirancev pri vladi in drugih odločilnih činiteljih, da se vsaj nekoliko popravi velika krivica. V to svrho se bo tudi osnovalo društvo. Drugi namen je zbrati podatke o konfidentih in drugih denuncijanih bivšega policijskega gospodarstva avstrijskega, da se očisti naša javnost in taki elementi odstranijo vsaj iz javnih služb in poklicov, in če bo mogoče tudi drugače kaznujejo. Vsled preobloženosti z delom se sprejemajo ustne prijave in dajejo informacije pričenši z dnem 16. t. m. le vsak torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure dopoldne v pisarni na Dunajski cesti št. 31. — Drugi listi se prosij« za ponatis te notice.
Nemška »rahločutnost". V neki ptujski trgovini so bile izobešene fotografije, ki so predstavljale, kako so v bivši Avstriji obešali takozvave „vele-izdajalce“. Nemce je to silno bodlo in so se pritožili ter zahtevali odstranitev slik. Nemci se nočejo več spominjati, kake slike so bile za časa vojske v njihovih trgovinah. Gorje Slovencu, ki bi se bil predrznil zahtevati njihovo odstranitev! Sedaj se pa skoraj sramujejo svojih sramotnih dejanj — toda Nemec ostane vedno le Nemec!
Bivši krški okrajni glavar g. Mathias, zagrizen nemški nacijonalec in avstrijski patrijot, katerega ima naše ljudstvo v najslabšem spominu, ko je spravljal naše zavedne ljudi brezobzirno v avstrijsko klavnico, baje še vedno sedi pri deželni vladi. Mesto spraviti tacega človeka s poti, se mu ponudi celo uplivno mesto pri narodni vladi. Na delo s čiščenjem!
Kdo izmed vračajočih se ruskih ujetnikov ve kaj o Rudolfu Brčon, ki je služil pri 27. Lir. Pisal je zadnje pismo 15. 3. 1917 in imel naslednji naslov: Rudolf Brčon, Lager Vojeni plen, Omsk. Sporočila prosi njegova žena na naslov Bernardina Brčon, Javorje, p. Šmartno pri Litiji.
Društvene vesti.
Društvo zasebnih uradnikov In uradnic
v Ljubljani naznanja, da se sestanek uradnikov strokovne skupne trgovine, obrti in industrije, ki se v nedeljo t. m. ni mogel vršiti, se vrši danes dne 16. februarja ob 9. uri dopoldne v restavracijskih prostorih v Narodnem domu z istim dnevnim redom.
Društvo slov. profesorjev. Odsek matematikov ima svojo drugo sejo v pondeljek
17.	t. m. ob treh popoldne na drž. realki.
Telovndno društvo »Sokol Vič“ vabi vse članice in prijateljice Sokolstv, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v
nedeljo, dne 16. t. m. ob 10. dopold. v telovadnici šole na Viču.
Vabijo se vsi stavitelji, zidarski in tesarski mojstri k sestanku, ki se vrši v torek,
18.	t. m. ob 7. uri zvečer v rožicah v hotelu Union. Ker je v interesu vseh zgoraj navedenih obrtnikov, se pričakuje polnoštevilne udeležbe.
Drobne vesti.
V	Trstu se je sestala medzavez-niška komisija za živila, ki bo tam ostala stalno. Na čelu te komisije je angleški general. — Listi javljajo, da je posl. Karol Hermann Wolf poslal volilcetn v Libercu pismo, v katerem izjavlja, da ne sprejme zopetne izvolitve. — Iz Češke so dospeli v petek v Belgrad zastopniki češke in nemške sladkorne industrije, da razpravljajo z jugoslovanskimi industrijalci glede u-vedbe industrije v naši državi. — Od avtoritativne strani se naznanja, da se
9.	t. m. z Arnavti v okolici Peča razvili ljuti boji. Kakor pri zadnjem uporu, seje moglo tudi sedaj ugotoviti, da so uporniki v zvezi z Italijani.
Gospodarstvo.
Vrednost krone pada. Belgrad,
13.	februarja. (Lj. k. u.) Jugosl. urad poroča: Kurs krone pada. Danes plačajo za 100 dinarjev 290 kron. V finančnih krogih se govori, da bo v najbližjih dneh krona padla tako, da bodo zahtevali za 100 dinarjev 300 K. Uradni kurs je 250. Padanje kursa so povzročile špekulacije madžarskih bančnih krogov. Računati je, da se bo kurs krone zopet izboljšal, toda šele v enem mesecu.
Žigosanje bankovcev v Nemški Avstriji. Dunaj, 13. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Državni tajnik za finance dr. Steinwender je sprejel včeraj zastopnike dunajskih listov, katerim je izjavil stališče nem-ško-avstrijske vlade glede žigosanja bankovcev. Med drugimi je izjavil, da Nemški Avstriji vsled "postopanja češkoslovaške države ne preostaja drugega, kakor storiti isto.
Cene živi! v Italiji in Franciji. „Češko Slovo" priobčuje iz peresa Rud. Laube-ja, ki je potoval s češko misijo preko Italije v Pariz, dopis v katerem pripoveduje, da so med potom ustavili 6 ur v Turinu, kjer je videl v izložbenih oknih, da so tam sledeče cene: 1 kg kakao 18 lir, 1 kg čokolade 16 lir, 1 kg šunke 22 lir, 1 kg salami 20 lir, 1 kg žgane kave lir 6 80, ženski čevlji 25 lir, rnoški čevlji 45 lir, meter blaga za ženske obleke 26 do 120 lir, moška srajca 18 lir, ženska bela srajca 16 80 lir. Ako se pomisli na kupno razliko med liro in krono, nimamo res nikakega povoda, da bi Italijane zavidali. Večina stvari — posebno živil — je pri nas še ceneje nego v Italiji. — Nasprotno so pa v Parizu cene živil dvakrat, cene drugih predmetov pa priiično petkrat tako visoke, kakor v mirni dobi. Srečni Francozi!
Cena živine in nadrobna prodaja. Deželna vlada je v svoji seji dne 12. svečana t. 1. sklenila, da se zvišajo na slovenskem ozemlju prevzemne cene vseh vrst živine za 1 K 50 vin. pri kilogramu žive teže. Ta povišek se bode izplačeval od 16. t. m. samo tistim posestnikom živine, ki oddajo živino prostovoljno, bodisi na poziv zaupnika ali brez poziva. Opozarja se pa izrecno, da ostanejo cene za nadrobno prodajo mesa n eizpremen jene, kakor do sedaj, ker plača omenjeni povišek država.
Razno.
„Revolucija" v Belgradu. Zanimivo zgodbico poročajo italijanski listi iz življenja pred kratkem umrlega gledališkega igralca Novellija. Ko je Novelli igral v Belgradu ulogo kralja Leara, mu je mladina po predstavi priredila velike ovacije in ga spremila z bakljami na njegovo stanovanje, ki je bilo v bližini kraljevske palače. Ko je dvorna straža zagledala sprevod z bakljami in čula klice »živio kralj
Lear", je mislila, da je izbruhnila revolucija in je hotela streljati. Le težko so preprečili, da se ni končal sprevod s krvjo.
Koliko mila so porabili na bivšem habsburškem dvoru. Na
podlagi naredbe trgovskega ministra je smel vsak avstrijski podanik v enem mesecu porabiti le en košček mila za telesno čiščenje. Cele vrste ljudi so stale pred trgovinami po cele ure, da so mogle dobiti ta košček mila. „Obersthofmeisteramt“ cesarske hiše pa je zahteval velike množine mila za pranje perila. To zahtevo je vojna zveza odklonila s pripombo, da ne sme nihče porabiti več mila, kakor pa je določeno. Vkljub temu pa je dobil dvor skupno 900 kg mila. Dvorna gospoda se je nato 'pritožila pri trgovskem ministru, ki je odredil, da se mora nakazati dvoru večjo množino in še posebej za pranje „Allerh6chsten“ perila. Na ta način je dobival dvor mesečno toliko mila, da bi zadostovalo za pranje perila 56.800 oseb!
»Presvetli" gospodine. »Narodna politika" javlja: Te dni je prišel v zagrebško banko neki bivši podban. Blagajnik ga je nagovoril: »Izvolite gospod podban?" na kar mu je ta odgovoril: »Jaz sem za vas presvetli gospod." Ko mu je blagajnik odgovoril, da so titulature odpravljene, je ta „presvetli“ gospod odšel ter jezno zaloputnil vrata.
Zadnje vesti.
Neutemeljena očitanja glede sklicanja državnega zbora.
Belgrad, 15. febr. (Izv. por.) Predbacivanja raznih listov širom domovine, da centralna vlada nemenoma odlaša s sklicanjem državnega zbora, so neutemeljena in neresnična. Da se parlament še ni mogel sniti, so krive edinole velika tehnične zapreke. Ker so vse javne dvorane v Belgradu premajhne ali porušene, se ni moglo najti takoj primernega prostora za parlament. Sedaj pripravljajo z veiiko naglico palačo starega kraljevskega dvora, katero so sovražniki zelo »pustošili. Dva zagrebška arhitekta sta se zavezala, da se konča potrebna restavracija do začetka marca. Toda vkljub temu, če bi tudi ne bilo do prvega marca vse pripravljeno, hoče vlada sklicati državni zbor v Belgrad, ker je zadnji čas, da položi vlada zastopnikom celokupnega naroda svoje račune in se posvetuje ž njimi glede nadaljne rešitve važnih problemov državne organizacije.
Avstrijski general išče službe v Jugoslaviji.
Zagreb, 15. februarja. (Izv. por.)
V	starčevičanskem glasilu „Hrvat“ išče bivši avstrijski general Ante Matasič službe v Jugoslaviji. General je bil vedno zvest pristaš frankovcev in je z denarnimi sredstvi pomagal bivši de-nuncijantski „Hrvatski‘‘. Med vojsko je bil poveljnik v Srbiji, kjer so postre-
lili	in pobesili vojaki pod njegovim poveljstvom veliko število srbskih mož, žen in otrok. Pod njegovim poveljstvom se je porušilo brez vsake vojaške potrebe nešteto javnih in zasebnih poslopij. Za take ljudi ni niti prostora, kaj še le službe v naši domovini!
Boroevičev arhiv.
Zagreb, 15. febr. (Izv. por.) V Zagreb so pripeljali spise generala Bo-roeviča. Spisi, ki se tičejo vseh dvanajstih soških bitk, izvzemši zadnje 4 dni, obsegajo 70 velikih zabojev.
Brezposelnost v Belgradu.
Belgrad, 15. febr. (Izv. por.) V zadnjem času prihaja v Belgrad vedno več delavcev, zlasti iz Hrvatske, ki pa ne morejo dobiti dela, ker so razmere, povzročene vsled švabskega barbarstva, še vedno zelo žalostne. Tako je n. pr. v mestu okoli 150 stavcev brez vsakega dela. Danes je v Belgradu samo 5 tiskarn, a pred vojsko jih je bilo 22.
Štajersko slovensko ljudstvo generalu Maistru.
Maribor, 15. febr. (Ljub. k. u.) General Maister je sprejel od župan-
stva trga Žalec v imenu prebivalstva trga, Gasilnega društva, Sokola, Čitalnica in Dramatičnega društva v Žalcu ter od načelnika okrajnega odbora Ormož imenovan vseh 33 občin okraja brzojavni čestitki, o priliki srečno dovršenih pogajanj z Nemci. General Maister je odgovoril na dve brzojavki z vznešenimi in navdušenimi besedami.
Zopet italijanske laži.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 15. februarja: Italijani in italijanski listi širijo vesti, da so Slovenci v Zalogu pri Ljubljani napadli velik vlak italijanskih beguncev, strgali italijanske zastave in embleme kraljeve dinastije ter obmetavali vlak s kamenjem. Zastave da so potem polili s petrolejem'in jih zažgali. Uradno po Dravski divi-siji izvedena preiskava je pokazala, da je vest popolnoma izmišljena. Zlasti je vzbudila veselost obdolžitev glede petroleja, zakaj v vsem okolišu še več mesecev ni nobenega potroleja na razpolago.
Italija dela tudi Čehoslovakom težave. — Vlaki z živili za Ceho-slovake.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 15. februarja: Iz Amerike do-šla živila se imajo transportirati na Češko po progi Trst-Jesenice-Podro-ščica-Beljak. Tik severno od predora pri Podrožčici so se vršili še pred kratkem težki boji in nemška artilerija progo poškodovala. Promet po tej progi je že sk©ro dva meseca ustavljen. Dasi je tam sedaj premirje, se proga ni bila popravila, ne le zato, ker se boji utegnejo začeti vsak hip in je potem predor v nevarnosti, ampak tudi zato, ker so Nemci že triin-dvajsetkrat kršili premirje s streljanjem in napadi. Klub temu so Jugoslovani, ko je Italija, ki ima v oblasti Trbiž, iz neznanih razlogov odklonila transporte po par km daljši, toda takoj razpoložni varianti Jes*nice-Trbiž-Be-ljak, črni so izvedli, da gre za transporte Čehoslovakom, progo popravili, izpostavljajoč življenje delavcev nevarnosti.
Danes je proga Trst-Jesenice-Podroščica-Beljak na razpolago Na veliko presenečenje se je izkazalo, da vlakov še ni, to pa ne zaradi tega, ker ni bila proga odprta, ampak zato, ker Italija ni dala v Trstu na razpolago lokomotiv.
Aprovizacija.
Iz seje mestnega aprovlzačnega odseka z dna 14. svečana je poročati: Slovenija bi imela dobiti iz Reke sto vagonov moke. Prišlo je pa v Ljubljano le 30 vagonov, dočim je ostalih 70 vagonov odpeljanih v Zemun. Ljubljana je sedaj v največji stiski glede moke in to tembolj, ker tudi koruzne moke ni. Vse aprovizačne zaloge zadostujejo komaj za teden dni in če ne prhle takoj izdatna pomoč je mesto čez osem dni brez moke in kruha. — Aprovi-začni odsek naproša g. župana, da opozori belgrajsko vlado na veliko nevarnost, ki grozi preskrbi Ljubljane s kruhom in moko In zahteva nujno odpomoč. Obenem je prositi za intervencijo ministra dr. Kramerja in ravnatelja Jovana. — Delavcem v mestni pekarni se primerno zviša plačo. — Vse polno prekupcev Iz Gradca in drugih krajev Nemške Avstrije hodi na ljubljanski trg, kjer preplačujejo blago in ga potem utihotapljajo iz območja vlade SHS. Proti dražilcoin in tihotapcem se najstrožje nastopi.
Stranke, ki dobivajo meto pri Mar-čanu, se imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13/1, kjer dobijo nove izkaznice za meso. Določa se tale red; v torek, dne 18. t. m., stranke z začetnimi črkami A do L in v sredo, dne 19. t. m. s črkami M do Z. Prinesti je seboj 1. staro izkaznico za meso, 2. rmeno ali zeleno legitimacijo za živila, 3. železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4. kdor jo ima, izkaznico ubočne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12., popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranka nove izkaznice.
Čebula za IV. okraj. Stranke IV. okraja dobe čebulo v ponedeljek, dne 17. t. m. pri Miihleisnu. Delila se bode na krompirjeve izkaznice po sledečem redu: dopoldne od.8. do 9. štev. 1 do 600, od 9 do 10. štev. 601 do 1200, od 10. do U. štev. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako do 5 kilogramov če bule, kilogram stane 1 krono.
Čebula za V. okraj. Stranke V. okraja dobe čebulo v ponedeljek, dne 17. t. m. pri Miihleisnu. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: popoldne od
2	do 3. štev. 1 do 500, od 3. do 4. štev. 501 do 1000, od 4 do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kilogramov čebule, kilogram stane 1 krono.
Čebula za VI. okraj. Stranke VI. okraja dobe čebulo v torek, dne 18. t. m. pri Muhi-eisnu. Delila se bode na krompirjeve izkaznice po sledečem redu: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 500, od 9. do 10 štev. 501 do 1000, od 10. do 11. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kilogramov,.kilogram stane 1 krono.
Čebula za VII. okraj. Stranke VII-okraja dobe čebulo v torek, dne 18. t. ni. pri Miihleisnu. Delila se bode na krompirjeve izkaznice po sledečem redu: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do koflC*' Stranka dobi za osebo 5 kilogramov, kilogram stane 1 krono.
Darovi.
Naše uredništvo je prejelo:
Za srbske sirote: ObčinaVurberg nabral Iv. Smon, or.- stražm. K 125 —. Državni redarji v Ptuju K 100-—. Do sedaj skupno K 2808-8S.
Za bojevnike na koroški f r o n-ti: Državni redarji v Ptuju K 100—. I>o sedaj skupno: K 482—.
Za Cankarjev spomenik: Veselo °™‘ZJ6 v gostilni „Trst“ v Mariboru K 22-ude. Fani Rapoc v Mariboru K 20 —. Poddesetnik Svetozar Petrovič K 3--. Do sedaj skupno K 272-38
Za ubogo mater: N. N. v spomin na blagega prijatelja K 20 -.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Poslano/*
Pojasnila glede »Vnovčevalnice za živino".
Zadnji čas so začeli sistematično napadati „Vnovčevnluico za živino" v Ljubljani, češ, da je ona kriva, da se porabi toliko živine za konztim, da jc nastalo veliko pomanjkanje živine, na drugi strani se pa zopet »Vnovčeval-niei" podtika, da je kriva, da ui dovolj mesa za prebivalstvo v mestih in industrijskih krajih. Nadalje se »Vnovčeval-niei" očita, da dela ogromne dobičke in se vprašuje, kam ta dobiček zgine. Resnici na ljubo bodi povedano sledeče:
Ko je izbruhnila vojska z Italijo, je zasedla avstrijska armada slovenske pokrajine. Začelo se je nečuveno uničevanje vseh gospodarskih pridelkov, zlasti pa živinoreje. Mnogoštevilne prošnje ih pritožbe kmetovalcev so prihajale na bivši deželni odbor, naj proti takemu početju kaj ukrene in obvaruje kmeta uničenja. Vojaštvo je pobiralo živino iz hlevov in plačevalo s službenimi listki, s katerimi je moral kmet iskati od Pon-cija do Pilata denar. Plačevalo je po P50 K do 2’— K kilogram žive teže. Bivši deželni odbor je uvidel, da preti živinoreji katastrofa in sc je obrnil tozadevno na prejšnje poljedelsko mi-nisterstvo na Dunaju. Nato je bilo ustanovljeno »Deželno mesto za dobavo klavne živine", podrejeno naravnost poljedelskemu ministerstvu, v administrativnem oziru pa tudi deželnemu odboru ter se je na ta način preprečilo nakupovanje živine po vojaštvu tako kot v drugih deželah. Strokovno vodstvo se je izročilo podpisanemu, ki se je sicer branil prevzeti ta posel, ker je videl v naprej težkoče, ki bodo nastale, koučho pa se je ndal v prepričanju, da lahko največ koristi domači živinoreji in jo po možnosti ščiti pred izčrpanjem, ker so mu znane kmetske razmere.
»Deželno mesto" ni poslovalo samostojno, ampak jc bilo podrejeno posebni komisiji pri bivši deželni vladi, v kateri komisiji je bila zastopana deželna vlada, deželni odbor, mestni magistrat in kmetijska družba. Tam sc je sklepalo, kako naj se živina dobavlja, po kakih načelih naj se postopa, v komisiji se je določeval civilni konsum mesa za posamezne kraje. Cene živini pa je določevala vedno centralna vlada na Dunaju, cene mesu pa dežolna vlada. Poljedelsko ministerstvo pa je sproti deločevalo dogovorno z vojnim rniui-sterstvom kontingent klavne živine za vojaštvo in ni bilo »Deželno mesto" pri tem nič druzega, kot izvršilni organ odločujočih oblasti, Ako hi uradniki, zlasti pa podpisani, odklonil izvršitev ukazov od zgoraj, bi ga bili brez dvoma odslovili in nadomestili z drugo osebo oziroma bi se bila takoj uvedla vojaška rekvizicija kot kazen za celo deželo, s čimur se je od vojaške strani vedno grozilo.
* Uredništvo ne prevzame za »Poslana" nobene odgovornosti.
Rre« samohvale moram resnici na ljubo poTdarjati, da ima vodstvo ,.Vnov-čevalnicc* ume go zaslug, da se je vkljub pretiranim roj^iškim zahtevam živinoreja Se.toliko ohranila. Temu morajo pritrditi vsi člani deželne komisije, med drugimi gg. ljubljanski župan dr. Tavčar, okrajni glavar dr. Senekovič, vladni svetnik pl. Detela, generalni ravnatelj Pirc in drugi, Lor vedo, da sem podpisanec vedno nastopal z vsemi mogočimi proti zahtevat* vojaštva, ki je predpisovalo mesec za mesecem ogromne kontingente klavne živine. Z dokazi v rokah sem dosegel velikokrat znatne uspehe. Šte v'lnokrat. sem sel intervenirat na Dunaj k poljedelskemu in vojnemu ministerstvu ^radi pretiranih predpisov klavne živine h večkrat se je kontingent vsled mojih stvarnih dokazil tudi bistveno znižal. Vkljub znižanim predpisom, pa se niso uiti predpisani kontingenti dobavljali ter j sem vodil z vsemi mogočimi sredstvi pasivno rezistenco pri vojaških dobavah ter Utemeljeval z najrazličnejšimi izgovori j neizpolnitev dobav. Splošno je bilo do- j bavljenih komaj 70 odstotkov predpisanih j vojaških kontingentov. Koroški sc je j ». pr. r spomladanskih mesecih 1. 1918 j predpisalo mesečno po 6000 glav, | Kranjski pa lc ‘2000 glav, dobavili pa j smo jih le po 600 glav mesečno, dasi J je bilo število živine na Koroškem približno isto kot na Kranjskem. Ravno-tako smo zelo varčevali z živino za ci- j vilni konzum po deželi. Seveda nisem ; tega smel pojasnjevati javnosti v listih, ; ker je bilo to »z ozirom na vojaštvo ne- j
varno.
Kdor hoče biti pravičen, mora pri- ‘ ^nati. da se je pri nas živina še precej dobro ohranila, kar dokazuje tudi statistika Od štetja živine v letu 1910 do zadnjega štetja v leta 1918 je padlo število živine 11& Kranjskem le v/a 17 od-stotkor. Seveda je sedaj živina nekoliko lažja, toda ta nedostatek bo v kratkem izravnan, ko bo živina dorasla. Da je to res, dokazuje dejstvo, da je bilo meseca novembra in decembra 1918 po demobilizaciji, ko nismo rabili nič več živine za vojaštvo, toliko živine, da so jo kmetovalci celo ponujali in je nismo mogli rse prevzeti. Kmetje pa so začeli nato živino v veliki množini klati doma. Mi smo opetovano v listih svarili proti temu, opozarjajoč, da bo nastalo spomladi veliko pomanjkanje. Vrhu tega je bil dan promet s plemensko živino na prosto v veri, da se bo olajšal na ta način promet s plemensko živino, ki je bil dotlej poverjen izključno „Vnovče-valnici". Toda špekulanti so to izkoristili in so pod pretvezo, da gre za nakup plemenske živine nakupovali živino vse vprek in jo izvažali preko mej- Od tod izvira v glavnem pomanjkanje klavne živine.
„Vnovčevalnici“ se dalje očita, da je zaslužila milijone, ki jih je odtrgala kmetu pri kupnini. Podpisani nisem nikdar vodil računov, ker je ta posel poverjen posebnemu oddelku in tudi nisem imel nikdar vpogleda v račune. Konstatirati pa moram, da se je kmetom izplačevala vedno ona cena, ki je bila določena kot nakupna od centralne vlade in sicer po kvaliteti, ki je bila tudi od centralne vlade določena. Ravnotako je bilo tudi od vlade določeno, koliko naj sc pri teži odbije za preveč nakrmljeno živino. V okviru ministrskih odredb so postopali prevzemni organi^ in zaupniki ter sc ozirali kar največ mogoče ita korist kmetovalcev, vsled česar so imeli velikokrat sitnosti pri vojaških zastopnikih in pri raznih aprovizaeijah, češ, da se živina previsoko ceni in pri teži premalo odbije.
Odkod so nastali milijoni, ki jih je «Vnovčevalnica“ v resnici zaslužila? Dobiček je nastal vsled nerazsodnosti intendance bivše soške armade, s katero je „ Vnovčevalnica“ napravila ugodno kupčijsko pogodbo ter jo nekako kup-čijsko vjcla. Vse avstrijske „Vnovčeval-nice“ so dobivale od vojaškega erarja za vsako oddano žival provizijo od 10 do 20 kron. Intendanco soške armade, kateri smo dajali mi živino, pa smo prepričali, da je bolje, ako ne plača provizije, ampak plačuje za vsako glavo enotno povprečno ceno brez razlike kvalitete. Pri tem je nastala, zlasti, kadar se je dajala živina slabejše kvalitete, Kranjski deželi v prid precejšnja
diferenca, pri čemer psi ni bil naš kmet prav nič oškodovan. Če bi „Vnovčeval-nica“ ne bila sklenila take izjemne pogodbe — kar bi se ji od nikoder ne moglo očitati — bi ne bila ničesar zaslužila in imela celo zgubo, kakor so jo imele nekatere Vnovčevalnice bivše Avstrije. Pripomniti je, da je bila zadnje dve leti za vse planinske dežele od ministrstva predpisana enaka nakupna cena. Za civilni konzum pa je dajala „Vnovčevalnica“ živino za lastno nakupno ceno, torej brez vsakega dobička. Komu je bil v prid dobiček? V prvi vrsti so uživali dobiček iz pogodbe z vojaštvom konzumenti cele dežele, zlasti pa prebivalstvo v Ljubljani. Na tisoče urad-ništva in družili slojev je dobivalo meso, mast in druge mesne izdelke deloma po znižani ceni, deloma zastonj. N. pr. deželni uradniki, državni uradniki, otro- j ška zavetišča, dobrodelni zavodi, siro- j tišnica Marianum in Liehtenthurn, ljub- | ljanski kapitelj, različne kuhinje, revni j sloji ter mestna aprovizacija in druge j korporacije. Kmetsko prebivalstvo pa je j bilo deležno dobička tako, da se je j denar porabljal v povzdigo živinoreje in j sicer so se plačevale po celi deželi vi- i soke vzdrževalue preniije (100—300 K) j za bike in mrjasce, dajale so se pod- j pore pri nesrečah pri živini in nesrečah j po ujimah, za zboljšanje hlevov in paš- ' nikov. Del dobička porabil se je tudi j za uvoz švicarske plemenske živine. \ Mislim, da je bil način uporabe dobička ! dober in plemenit. Koliko in v kak ! namen naj se porabi denar, določati ! nisem imel pravice jaz, ampak bivši ! deželni odbor, ki je imel administrativo i v rokah. V koliko se je porabil denar še v kake druge namene, mi ni znano, ker nisem imel v tem oziru vpogleda.
Očitalo se je „VnovČevalnici“ dalje, da ima slabe zaupnike in da sc za konzum potrebna živina ni jednakomerno pobirala po celi deželi. Kar se tiče kvalitete zaupnikov, smo pač na predlog okrajnih glavarstev in družili oblasti nastavili može, ki smo jih smatrali za najbolj sposobne za ta posel. Med njimi je bila pretežna večina županov, dež. poslancev in drugih lunkcijonarjev, ki smo jih pač morali smatrati za zaupnike ljudstva. Lc kjer tacili ni bilo, smo nastavili tudi druge priporočljive osebe. Omenil bi, da so bili ravno v Radovljiškem okraju do zadnjega časa naši zaupniki izključno župani. Po večini so zaupniki vršili svojo nalogo vestno in natančno, če smo zaznali, da se je pripetila kaka nepravilnost, smo tacega zaupnika nadomestili z drugim. Kontingent klavne živine za civilno porabo in za vojaštvo se je porazdelil med posamezne zaupnike na podlagi štetja živine in na podlagi gospodarskih razmer pravično in enakomerno po celi deželi, kar dokazujejo naši uradni katastri ter je tudi nadzorovalo poljedelsko ministrstvo. Podrobnosti n. pr. pri katerih posameznih posestnikih naj vzame zaupnik vsak mesec živino, je bila stvar zaupnikov, ki so imeli stanje živine v evidenci irt so se imeli pri tem ozirati na gospo-! darske razmere živinorejcev.
„Vnovčevalnica“ je bila brez dvoma ; najbolje organiziran zavod izmed vseh , zavodov bivšega vojnega gospodarstva, i kar je priznano. Če bi zavoda ne bilo,
I bi bila živinoreja docela uničena. To pa I se, hvala Bogu, ni zgodilo in so danes hlevi razmeroma še precej polni. To dejstvo je podpisanemu v največje zadoščenje. Umljivo pa je, da si je zavod nakopal veliko sovražnikov, ker je brez ozira na levo in desno vršil svojo nalogo. Kdor je moral živino oddati, se je jezil nad zavodom, ker ni imel čuta za interese celokupnega prebivalstva. Če se je odbilo na teži, ker je bila ži4 vina nakrmljena, se je dotičnik jezil. Kdor ni dobil visoke ccnc za slabo živino, sc je jezil na zavod. Na drugi strani pa so se zopet jezili mesarji, češ, da se je pri teži premalo odbilo, da živina preveč kalira, da je previsoko cenjena, dalje so se jezili konzumenti, ker niso dobili vedno toliko mesa, kolikor bi ga hoteli. Tako se je zvračala krivda vedno na zavod, ki je v istini koristil producentu in preskrboval kon-zumenta. Ljubljana in industrijski kraji niso bili nikdar brez mesa, pač pa velikokrat brez moke in drugih živil. Cena mesu je bila vedno primerna, pa se je vsakomu zdela veduo pretirana.
Kmetje so dobili vedno izplačane kupnine na lici ihesta in v mejah zakonitih cen. Vedno smo sc potegovali z vsemi silami za popolno izjednačenje cen z drugimi deželami, toda centralna vlada je ni priznala, češ, da so drugod produkcijski stroški večji, kar pa ni bila naša krivda.
Ako bi se pustilo poljubno klati, bi bili hlevi prazni, prebivalstvo v mestih pa brez mesa.
Popolnoma neumljivo pa mi je, zakaj blatijo mojo osebo po časopisju, ko nisem storil nič druzega, kakor svojo uradno dolžnost. Kar so veleli moji predstojniki, to sem moral kot pošten uradnik storiti. Zastopal pa sem vedno koristi domačega kmetskega stanu, med katerim delujem že 15 let,
S 1. novembrom 1918 je prenehalo „ Deželno mesto za dobavo klavne živine" in je nova vlada ustanovila „Vnovče-valnico za živino in mast“ v Ljubljani. Tudi od nove vlade mi jc bilo poverjeno strokovno vodstvo zavoda, katerega pod sedanjo vlado ravno tako vodim kakor pod staro.
Z naredbo Narodne vlade z dne 28. januarja 1919, št. 321 je bil ob- j javljen nov statut za „Vnovčcvalnico“, v katerem je natančno določen njen delokrog. Cene živini, mesu in drugim mesnim izdelkom določa prehranjevalni urad in je „Vnovčevalnica“ le izvršilni organ prehranjevalnega urada.
Z demagogijo ki se pojavlja po časopisju in z osebno agitacijo, sc ne bo koristilo ljudstvu, ker je očividno namenjena le za nerazsodne mase, katerim se z nedokazanimi očitki in z izpodkopavanjem javnih institucij in ugleda pri istih zaposlenih funkcijonarjev kaj hitro ustreže. Toda raznih pomanjkljivosti pa taki demagogi ne bodo j nikdar odpraviti mogli, ker se jim tudi j ne gre za to. Taka agitacija jc zelo hvaležen posel, ker se z njo najlažje pridobi privržencev za svoje razdiralne | namene.	Rado	Legvart.	I
— -Moihnličfl in najsigurnejše naložen ka- i ItdjuUljdU pital! Trgovec z lokalom v zelo j prometnem mestu v Sloveniji, kjer se nahaja promogokop in druga industrijska pod- ! jetja (vsled narodnostnih razmer zasiguran j obstoj) išče kapitalista Ponudbe pod I „Tihi družabnik" do 20. t. m. na anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 8/1.	y70	5—5
Karbidne svetiljke točno na drobno In '
debelo tvrdka Martin Sučenc v Konjicah na Štajerskem.	438	20—4
f>n|/n|nr|n čaj, kava, kavni nadomestek, Uu!\UluUQ| ižborn esenc za čaj z rumem, sukanec, svila, drete, milo, trpežni čevlji, srajce, blago za moške in ženske, perilo in drugo se ceno proda. Balkan skladišče, prvo nadstropje, levo.	4—3
Bukovo oglje % 'Sttt
pošljejo vreče. Za ponudbe prosi oglarski podvzetnik R. Frizzi v Vuhredu v Dravski dolini.	422 6—6
Za nočno službo sprejme izurjeno
vlas
|Apn aq lokal za restavracijo, gostilno, ka-loliC OC kor tudi za skladišče, v Ljubljani ali v bližnji okoliei. Ponudbe na g. Sojer j Vekoslsva, Hrenova ul. štev. 17 v Ljubljani, j
448 8-4 ;
Špecerijske- stelaže, (pudl)! umivalna '
miza, decimalna in maia vaga se kupi. — Cenj. ponudbe na „Anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana. Kongresni trg 3jl. 440 5—4
Dpniinop želi vzeti srednje posestvo v UGljUlICu najem v ljubljanski okolici. Ponudbe pod „Posestvo“ na upravništvo.. 3 3
iščem družabnika podjetje, ki bode sigurno dobro uspevalo v Jugoslaviji, ker je brez konkurence do danes, z najmanj 15.00 K gotovine, če mogoče trgovsko izobražen, ni pa pogoj. Prednost imajo gospodične z lepo preteklostjo, ki bi se rade poročile, v starosti 18—^8 let. Ponudbe s sliko, ki se vrne, se prosi vposlati do 20. t. m. na upravništvo lista pod „Goričan“. Gospodične, ki so bile v službi avstrijske armade so izključene.
463 2-2
Mlin	mila 'D0*3” K 30'— pošiljam
lllilUi p0 povzetju, zabojček poštnine prosto. Pri odjemu več originalnih zabojev, popust. Dalje nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščobnega mila, ter nad '00 hekto hrastovih sodov. Tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Kadovska cesta 15.	466	x
If lini m srednje posestvo z hišo in z gospo-IvUjJIIII darskim poslopjem, kje na Dolenjskem, tudi od prevžitkarja se kupi, oskrba dobra, zajamčena. Julija Glavač, p. Radna, Dolenjsko.	467
hnilhik eo id rdeča usnjena denarnica z IZ.yUUllu Ou JC manjšo vsoto denarja, ključi z zlatim prstanom v električni od juž. kolod. do Kongresnega trga. Najditelj dobi večjo nagrado kot je vrednost zgubljenega. Odda se v uprav. Jugoslavije.	474
pnknln nad 1000 kg, se proda po zmerni OOUUIO ceni. Vprašanja na Franc Cerar, Stob-Domžale.	468	10—1
IIApnjso se sprejme, ki bi imela takoj plačo, UuElIJVfl za krznarico. Naslov pove uprava Jugoslavije.	472
»Zvezna tiskarna"
v Ljubljani, Stari trg 19.
Vabilo na sestanek
katerega sklicujejo podpisani soda-vičarji, da se razgovorimo o naših nujnih skupnih zadevah o sodavičarski obrti. Dobrodošli so vsi g. sodavičarji in ge. sodavičarke. Ker je stvar zelo važna, prosimo vsakega posameznega, da se udeleži tega sestanka, ki se vrši v torek, dne 18. svečana 1919 točno ob 2. uri popoldan v hotelu Lloyd, Sv. Petra cesta v Ljubljani.
Alojzij Cerar. . Frane Pirnat, Emi! Mori*.
Razpis služb.
Vodstvo začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode in začasnega obče pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani razpisuje 10 mest za pomožne uradnike oz. uradnice. Prejemki in napredovanja po dosedanjih štatutih, kar pa ni slabše, kakor pri državnih pomožnih uradnikih. Predpogoj dovršena meščanska ali trgovska šola, nižje srednje šole oziroma temu enakomerna službena praksa. Razun tega se želi znanje slovenske stenografije in strojepisja. Pri sicer enakih prosilcih imajo vojni invalidi 'prednost.
Nekolkovane prošnje opremljene z domovinskim listom, s šolskimi spričevali, z dokazili dosedanjega službovanja, uradnim potrdilom o invalidnosti, z zdravniškim in s spričevalom o nravnosti, je vložiti najkasneje do do 20. t. m. pri vodstvu gornjih zavodov v Ljubljani, Turjaški trs* štev 4.
 >   ,
Poziv jugoslovanskim uradnikom v tujini.
Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poživlja vse uradnike oziroma uradnice v tujini, ki so dosedaj bili nameščeni pri »Občnem pokojninskem zavodu za nameščence" na Dunaju, oziroma pri kakem deželnem uradu tega zavoda, da se javijo pismeno ali osebno najkasneje do 25. februarja t. i. pri začasnem občnem pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4, ako želijo biti sprejeti v službo tega zavoda. Službeni pogoji so isti, katere so imeli pri dosedanjem zavodu. Vodstvo zavoda opozarja na to, da se na poznejše prijave ne bo več moglo ozirati.
Poziv jugoslovanskim uradnikom v tujini.
Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani poživlja vse uradnike oziroma uradnice v tujini, ki so dosedaj bili nameščeni pri delavskih zavarovalnicah zoper nezgode v prejšnji Avstriji, da se javijo pismeno ali osebno najkasneje do 25. februarja 1.1. pri začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4, ako želijo biti sprejeti v službo tega zavoda. Službeni pogoji so isti, katere so imeli pri dosedanjih zavodih. Vodstvo zavoda opozarja na to, da se na poznejše prijave ne bo več moglo ozirati.
Iščeta se	[gf^ ....... ==qr..-,-	-..... l[g
dva treZM hlapca | Ravnokar iz inozemstva
ki sta služila pri žrebčarskein oddelku, ker prevzameta tuk:yšno žrebčarno. Eden naj bi bil oženjen, drugi samski. Oženjeni dobi prosto stanovanje. in eno njivo. Plača po dogovoru. Predstaviti se je osebno pri mestnem uradu v Slovenski Bistrici.	469
JOSIP JUG
stavb, in pohištveni pleskar in ličar v Ljubljani, Ulmska cesta 16 izvršuje svoja dela še vedno s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Cene primerne.
(fHampilje
Anton Černe
1	jffl	grareur	in	icdclnvatelj
jL	knvčnk-Stampillj
Ljubljana Dvorni trg štev. 1.
Vsakovrstne slamnike
za gospe, deklice, dečke in gospode, od priprostih do najfinejših, priporoča gospodom trgovcem in slav. občinstvu za obila naročila
FVati Portit* tovarna slamnikov I Idil vClai) vStobu,p.Domžale
Cene kakor temu času primerno nizke.
Postrežba točna. 103 7
novi prvovrstni pisalni stroji, zelo dobri barvni trakovi in predvojni ame-rikanski ogljeni papir. 430 5 5
Fran Bar, Ljubljana
Frančevo nabrežje št. 5.
Prevzamem tudi pisalne stroje in kontrolne blagajne v popravilo, čiščenje ter pranje z bencinom.
SE ...............53E====SB
Bencinmotor
22 HP, s 4 cilindri, transportabel, tvrdke Ganz & Co., se po ugodni ceni proda. Naslov pove I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
465 2 1
Pozor!
Trgovci!
Pozor!
Vsled opustitve, oziroma izdelovanja novih izdelkov, prodaja se sledeče blago pod tovarniško ceno:
Kocke za juho, Ia 1000 kosov K 25’—, kocke za guljaš (Graf) 1000 kosov K 35*—, naftalin, karton, 100 zav. K 0*50, pravi škrob, krema za čevlje, kava s sladkorjem mešana itd. itd. Zahtevajte cenik.
F. ŠIBENIK
fldria-izdelki
Ljubljana, Gosposka ulica 16.
Proda se nekdanja ljubljanska predilnica
Poslopje z obširnimi stavbišči leži tik glavnega kolodvora v Ljub'jani. Prodajni pogoji se izvedo v Ljubljani pri Zadružni centrali, Miklošičeva cesta štev. 8.
Na debelo
Prva kranjska vrvarna
Na drobno
Tn°e^zo§'empaicsef vrvarskim blagom T! „
vse vrste, izdelano iz pristne dolge konoplje, kakor pred vojno. — Cena določena. — Zahtevajte cenik. Se priporoča Ivan N. Adamič, Ljubljana.
Živo apno, portland cement, zidno opeko
v celili vagonih dobavlja najceneje tvrdka	470	10—1
Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 1.
Vsem ženinom in nevestam se priporoča, da sc pri
nakupu srebrnino in zlatnine, posebno lepe srebrne namizne oprave, oglasite pri tvrdki	464 2—1
F. ČUDEN
Prešernova ulica št. 1.
Ceniki se še ne razpošiljajo ter se prosi, da se vsak sam potrudi k nakupu, kjer bode dobro in solidno postrežen.
Otvoril sem v Ljubljani na Franc Jožefovi cesti št. 3., I. nadstropje
?rvo jugoslovansko krznarnico
in strojarnico
ter bodem prevzemal in izdeloval vsake vrste surove kože, kakor tudi izvrševal vsa v krznarsko stroko spadajoča dela, popravila, hranitev kožuhovine čez poletje itd.	478
Izobrazil sem se v inozemstvu pri največjih podjetjih v Berlinu, Parizu, Lipskem in upam cenjeno občinstvo zadovoljiti s solidnim incenim delom.
Izdelujem tudi častniške čepice po meri ter imam prave originalne znake za čepice ter prave srbske epolete, zvezde itd., ki se dobijo edinole pri meni
LUDOVIK ROTH, krznarski mojster.
O H	Prva	pošiljate	v =
L,U31<1 kolesne in motorne
pnevmatike iz ententnih dežel.
Specijalna trgovina s kolesi in pnevmatiko
A. GOREČ
Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. 14.
učitelj »Glasbene Matice" in edini strok. dei. sodišča
Alfonz Breznik
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15
(nasproti nunske 'cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij.	167	24—6
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6, «5 II ni brez odbitka rent-za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak J	nega	davka	kat»-
delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po |4 ;0 rega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 3 krone 25 vin na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem L 1918
nad 40 milijonov kron.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
MPB—BCT—
Čevlji tovarne
Pe ter Ko zina & Ko.
Iz najfinejšega ševro, boks In lakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po	i59	,3
K 85 — za moške, K 73*— za ženske.
Vzalogi Ljubljana Breg.
'cT
tu
■a
c
CZ)
o
E
-Si
t3
xo
«3
eo
a . š <
*a	^
o	-g
*	S
Vabilo na subskripcijo.
V	kratkem se ustanovi
delniška družba ,1 riglav4
za Izdelavo žihie kave In sadnih konsorv.
Delnice so po K 500*—. '1$$®
Vabite se, da se udeležite subskripcije in da samo prijavo pošljete na predsednika pripravljalnega odbora g. Fr. Cerarja, tovarnarja v Domžalah, znesek se bo lahko pozneje vplačal. Ako pa hočete podpisani znesek takoj vplačati, pošljite prijavo in znesek »Jadranski banki" v Ljubljani ali »Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.	10_10
Za pripravljalni odbor delniške družbe »Triglav": Fr. Cerar. M. Gostinčar. V. Jeretina.
Mast, slanimi, suho meso i salamu (Braunšvajger)
razašiljem 11 sve kraje ve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni.
Ia kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. la kavin nadomjestak u paketima V4^g po K 6*50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, kojf lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	295	20 15
i CT A \ / i A tvomlca suhomesnate robe 1 masti, . UlgUVlt, Nova Gradiška, Slavonija.