OBRTNI
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« tabuju tedensko in sicer vsako soboto ter stane: celoletno	Din 40-— polletno	Din 20-— posamezna številka . . Din 1'—	Glasilo »Zveze obrtnih /adrug v Ljubljani«, »Splošne zveZe obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana. Beethovnova ulica 10.	Nefruukirani dopisi se ae sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatisi« dovoljeni le * navedbo vira. štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860.
XHI. letnik.	V LJUBLJANI, dne 18. januarja 1930.	Štev. 3.
OBČNI ZBOR
Zveze obrtnih zadrug o Ljubljani
se bo vršil v nedeljo dne 26. januarja 1980, točno ob 8. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornic'-e za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica štev. 10 (pritličje desno).
PREDKONFERENCA
delegatov pa v soboto dne 25. januarja ob 3. uri popoldne istotam.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelnika..
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blaajnika.
h. Poročilo računskih preglednikov.
5. Proračun za leto 1980 in določitev Zvezine doklade.
6. Socijalna zakonodaja.
7. Obdačba obrtnikov.
8. Naš obrt in naraščaj.
9. Šolska pi'edizobrazba vajencev.
10. Bolniško nezgodno in starostno zavarovanje obrtnika.
11. Stanovski tisk.
12. Raznoterosti.
če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje ne oziraje se na število navzočih delegatov.
_ Vsaka zadruga-članica ima pravico poslati na občni zbor za vsakih 50 elanov po enega, zastopnika.
Občni zbor je jako važett in zato opozarjamo vse zadruge da se aa udeleže •polnoMovilno po svojih delegatih.
N a č e l s fiTor^
Nekaj misli ob vlaganju prijav za prldobnino za leto
1930.
Te dni vlagajo trgovci, obrtniki in industrijci prijave za odmero pridob-»ine za leto 1930. Ob sestavljanju prijav zadevajo tudi letos, kakor čuje-»o, na težave pri izpolnitvi razpre-deikov:	»kosmati	dohodek,	režijski
stroški, čisti dohodek.«
Pravilna izpolnitev teh razpredel-kov zahteva, da ima davkoplačevalec popolno knjigovodstvo in da to knjigovodstvo tudi v redu vodi, da more davčni prijavi priložiti, če vodi enostavno knjigovodstvo: začetni in končni inventar, odnosno če vodi dvostav-no 'knjigovodstvo: bilanco in račun izgube in dobička. Poleg tega je davkoplačevalec dolžan posamezne račune tako apecifirati, da se more z nji-m.i ugotoviti, ali so se pri preračuna-nju čistega dobička upoštevali res samo oni izdatki, ki se smejo po zakonu odbiti. Sestava prijave v taki obliki, da je davčni odbor po zakonu primoran, jo vpoštevati, je jako težavna m tudi letos bodo zelo redki oni davkoplačevalci, ki jo bodo mogli res tako sestaviti, kajti žalostna resnica je, da je pretežna večina naših trgovcev in obrtnikov v trdnem boju za vsakdanji kruh tako zaposlena, da na pravilno knjigovodstvo pri najboljši volji ne more polagati potrebne pozornosti.
V' vseh primerih, v katerih davčni zavezanec nima knjigovodstva, oceni davčni odbor čisti dohodek po svobodnem prepričanju. Vendar pa je tiidl v teh primerih dolžan, da upošteva pripomočke, ki so mu na razpo-
lago. Med te pripomočke se po predpisih šteje tudi prijava davčnega zavezanca, izjave, ki jih je podal na zapisnik pred davčnim oblastvom ali davčnim odborom, in njegove vloge, poslane davčnemu odboru ali davčnemu oblastvu. Davčni odbor je torej tudi v primerih, v katerih davčni zavezanec ne more podati prijave po podatkih redno vodenega knjigovodstva, dolžan, da oceni in preizkusi vloženo prijavo.
Marsikdo si pomišlja, da vloži prijavo, češ da jo itak ne more sestaviti tako, kakor zahteva zakon. Riskira tudi povišek, ki se mu predpiše samo, da si prihrani trud s prijavo, ker nima knjigovodstva. Izkušnja zadnjega leta nam kaže, da to stališče ne sme postati pravilo, ako davkoplačevalci nočejo davčnim upravam in posebno davčnim odborom otežiti nji-kovega poslovanja. Lansko leto so bili le redki davkoplačevalci, ki so vložili prijave na podstavi redno vojenih knjig. Vendar pa so davčni odbori navzlic tej pomanjkljivosti jako pogosto v polni meri upoštevali tudi prijave brez začetnega in končnega inventarja, odnosno brez bilance in računa izgube in dobička, če so imele vsaj videz verjetnosti. To dokazuje, da je v interesu vsakogar, da po najboljši vednosti in vesti sestavi prijavo in jd vloži. Davčni odbori poslujejo1 sicer za vsako občino in člani odbora kolikor toliko poznajo pridobitne razmere posameznikov. So pa vendar slučaji posejmo v večjih občiriafr,
da tudi odborniki ne poznajo razmer tako podrobno, da bi mogli z mirno vestjo presoditi, koliko je posameznik dejansko zaslužil in kakšne okol-nosti so vplivale na njegov zaslužek, -za primer izgube na poslovnih terjatvah, obresti izposojenega obratnega kapitala itd. V teh primerih vložena prijava davčnemu odboru jako dobro služi, da more pravilno oceniti dohodek. Posebno oni davkoplačevalci, pri katerih plačilo obresti od dolgov bistveno vpliva na izmero zaslužka, store prav, da vlože prijave, ker sme davčni odbor te obresti upoštevati samo, če so posamezno in poimenoma izkazane in dokazane. Davčni zavezanec, ki hoče od dolgov poslovnega zna. čaja — obresti drugih dolgov sploh niso odbitne — mora torej že v prijavi sami posamezno in poimenoma izkazati, koliko in komu je plačal odbite obresti in hkratu tudi priložiti dokazilo, da je te obresti dejansko plačal.
Kdor se odloči, da 'bo vložil prijavo, se mora resno potruditi, da vloži res prijavo, ki ima vsaj videz verjet-
nosti. Ako ne misli vložiti take prijave, potem je pač boljše, da vložitev opusti. Plača sicer 3% ali 10% kazenski davek, obvarje se pa kazenskih posledic davčne utajbe, katere bi ga zadele, ako bi vložil popolnoma neresnično prijavo.
Kakor ne kaže vlagati prijav, ki ne bi bile verjetne, tako je treba paziti, da se ne vlagajo prijave s smešno visokimi dohodki, ki pa očito kažejo, da davčni zavezanec ni pravilno preračuni 1 davku zavezanega dohodka. V preteklem letu so posamezniki pri sestavljanju prijav postopali v svojo škodo jako malomarno. Tako so na primer v razpredelku »kosmati dohodek« navedli promet, izkazali režijske stroške in razliko prijavili za čisti dohodek. To je samo en vzgled nerednosti pri sestavljanju lanskih prijav. Zato je pač priporočljivo, da se vsakdo, komur pojem kosmati do-hddek ni ddcela znan, pri obrtnem jo prijave posvetuje n. pr. pri svojem društvu ali pri svoji zadrugi, kaka naj preračuni kosmati dohodek, da bo račun pravilen .
Zupanc Blaž:
Ml vstajamo!
Eno najprijetnejših radosti zadnjih dni sem doživel s povečanjem in podvojenim izhajanjem našega ojačenega stanovskega glasila. Le tako naprej. Postati mora dnevnik! Pa saj nas je dosti in saj je obrtniški stan tisti, ki mt>ra napredovati v dobro sebi, celotnemu gospodaTStvn in državi. £e pomislim na mentaliteto gospodarskih sodelavcev za naše glasilo iz vrst obrtnih organizacij, od strani oblasti in iz naših obrtniških vrst samih, na naše agilne sotrudnrke, nam prav mte-santnega gradiva ne bo zmanjkalo. Seveda bo odslej dolžnost naših tovarišev, da se pri iskanju pomožnega osobja ne bodo zatekali v politična glasila, da pri prodaji svojih strojev ne bodo iskali teh listov, da pri iskanju služb ali obrtnih lokalov ne bodo iskali posredovanja v drugih listih, temveč samo v našem Obrtnem Vestniku«. Srce me je bolelo, ko sem našel v najprometnejši kavarni ali gostilni naš list že 14 dni star in še nerazrezan. Zakaj imamo na razpolago obrtne posojilnice, obrtne kreditne zadruge, obrtne banke, samopomoči, obrtne zadruge itd. in zakaj ne poklonijo vsi ti iz svojih rezervnih zakladov prebitke za naše strokovno glasilo? Zakaj porabimo naše prihranke za druga prosvetna darila, za razveselila in še druge nepotrebne zapravke.
Naše glasilo podpirajmo in zboljšajmo s tem naš duševni kruh. Poglejmo naš proletarijat, kako se zanima za svoje glasilo. Pa poglejmo njih socialno stanje in njihove vzorne socialne naprave. Skoraj bi nas bilo samih'sebe sram. V našem »Vestniku« naj bode redno zdravo gospodarsko čtivo in v raznih kotičkih moramo najti članke, organizacijske vesti iz zadrug,' poučno obrtno pravo, novied’ iz dingih kraj&v, pravljice, smešhlce, recejSte itd. Reklamni oglasi, prodaje, nakupe, službena posredovalnih in še drugo'razno pa naj stalno' napolni reklamni oddelek na-
šega prepotrebnega glasila. Tako se moramo gospodarsko izpopolniti, da bo naš »Vestnik« v doglednem času postal dnevnik. Saj nas je nad 24.000 gospodarsko samostojnih mož!
DELEGATOM ZVEZE OBRTNIH ZADRUG V LJUBLJANI!
Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je z odlokom z dne 2. Januarja t. L G. D. br. 100699/29 odobrila polovično vožnjo po vseh železnicah delegatom, ki se bodo udeležili dne 25. in 26. t. m. občnega zbora Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Gg. delegati naj kupijo na vstopni postaji celo vozno karto in naj v Ljubljani na postaji ne oddajo, ker je veljavna tudi za vožnjo nazaj. — Načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Iz sodavičarske stroke.
Z veseljem sem kot dolgoletni naročnik vzel na znanje, da je postal »Obrtni Vestnik« tednik. Le žal mi je, da so bile v njem vesti o naši koncesi-jonirani sodavičarski obrti doslej tako redke in upam, da bo v bodoče list na razpolago tudi dopisom iz naših vrst. Naj zato ob tej priliki napišem par vrstic o težkem položaju, v katerem se nahaja danes sodavičarska obrt.
Znano je, kak boj vodi naša zadruga radi podeljevanja koncesij, ker zanje prosijo ljudje, ki se tega obrta niso v redu izučili. Žal postopa praksa pri podeljevanju takih koncesij še vedno premalo, kar seveda razvoju našega obrta jako škoduje.
Vrnil tega se dogajajo razne nerodnosti z ustanavljanjem podružnic. — Zato hočem opozoriti na neke posebno čudne primere, kakršne bi bilo tretja odpraviti. Nekaferi otVarjajo podružnice v zelo oddaljenih krajin. Talke' podružnice vodijo ljudje, ki za izvrševanje sodavičarske obrti nimajo niti najmanjše kvalifikacije in bi
koncesije sami ne mogli dobiti. Tako pa lahko delajo, kakor da bi bile samostojni.
Poznam slučaj, ko je otvoril nek so-davičar podružnico v 100 km oddaljenem kraju in poveril vodstvo te podružnice neizučeni osebi, ki jo je vodila nekaj let. Predlansko leto pa je to podružnico prodal izučenemu soda-vičarju, ki je vse svoje prihranke investiral v obrat, sredi sezije mu je zmanjkalo kapitala in podružnica je pripadla zopet prejšnjemu lastniku. Ta jo je v drugič prodal popolnoma neizučenemu človeku, ki je nastavil kot poslovodjo prejšnjega izučenega sodavičarja. Ta je radi pomanjkanja kapitala moral nehati z obrtjo, sam pa se hoče pustiti vpisati kot učenec in na ta način prestati učno dobo, četudi bo živel cel čas učne dobe v kraju, ki je oddaljen 150 km od te njegove sodavičarske izdelovalnice in se
Zakon o 20-ostotnih
Nj. Vel kralj je na predlog ministra financ predpisal in proglasil zakon o odvzemu iz prometa in o uporabi potrdil na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi in 20-odstotnih kronskih pri-znanic. Zakon se glasi:
§ 1. Potrdila o neizplačani gotovini, ki so bila izdana pri izplačilu odmerjene odškodnine za vojno škodo na podstavi čl. 10. zakona o povračilu vojne škode in priznanice, ki so bile izdane za zadržanih 20-odstotnih kronskih novčanic o priliki njihovega žigosanja, oboje na področju, ki je sedaj sestavni del Kraljevine Jugoslavije, se bodo sprejemale na mestu gotovine pri blagajnah davčnih uprav in onih občin, ki so prevzele vnovčeva-nje državnih davkov in dolgov ter doklad do konca leta 1928.
Navedena potrdila in priznanice se bodo sprejemale v polni vrednosti ne glede na onega, ki jih bo predložil in na onega, na katere se glase.
Štiri krone se bodo pri tem računale za en dinar.
Vrednost navedenih potrdil, oziroma priznanic se ne bo vračala, v kolikor presega davčne dolgove, vendar se bo moglo posameznih priznanic po-služiti tudi po več oseb za poravnavo svojih davčnih dolgov.
§ 2. Ureditev davčnih dolgov s temi potrdili in priznanicami bo mogoča do največ 45 dni, počenši od dne,
Dražba kož divjačine se vrši dne 27. in 28. januarja 1930 v prostorih velesejma v Ljubljani. Težko je bilo našim lovcem delati preje, ko se je vsled nezadostnega smisla za organizacijo prodajali razkropljeni po vsej državi svoj pridelek — kože — za ceno, ki so ji diktirali drugi, dobro ■se zavedajoč svoje premoči napram lovcem poedincem. Težko bi bilo lovcem še danes, ko je kupna moč kon-zumenta tako padla. Ali blaga sploh ne bi prodati, ali pa po neprimerno nizkih cenah — v svojo izgubo. Njih rešitev je baš v teh organiziranih kožnih sejmih, kar sta posebno ugodno pokazali obe dražbi, januarja in marca 1929 leta, ki so bile za prvovrstne blago dosežene celo višje cene, nego so se notirale na svetovnih trgih. Koristi teh organiziranih prodaj kož, ki jih prirejata Slovenska lovska zadruga in Ljubljanski velesejem roko v roki pod imenom »Divja koža«, danes ne uvidevajo samo slovenski lovci, ampak tudi ostale pokrajine v državi. »Divja koža« si čim dalje bolj osvaja vzhodne pokrajine naše države, od kjer prihaja v Ljub-Ijnao mnogo dragocenega blaga — pa tudi kupcev. »Divja koža« bo tudi za predstoječo dražbo dobro zatožena z blagom. Kdor svojih kož še ni odposlal, naj to nemudoma stori. Čim več blaga bo, boljše cene so bodo dosegle. Razen domačih kupcev so najavljeni še kupci iz Avstrije, Nemčije, Italije, Češkoslovaške, Poljske in Anglije.
sodavičarske obrti nikoli ne bo v resnici učil. Kakor sem informiran, namerava po prestani taki učni dobi, ki je ne smatram za pravilno, otvoriti v domačem kraju, kjer živi kot dobro situiran posestnik, koncesijonirano so-davičarsko obrt.
Kakor vidite, je prišla ta podružnica štirikrat v druge roke. Ali je po zakonu tako »delovanje« podružnice pravilno ati je to res podružnica, kakor jo misli zakon?
'Pa še druge stvari se dogajajo v naši obrti! Tu bi omenil samo pobijanje in celo polnjenje tujih steklenic, dalje vporabo saharina. Toda o tem drugič kaj več. Povdarjam le, da je treba takim škodljivcem naše obrti, pa naj so tudi naši lastni stanovski tovariši, brez pardona stopiti na prste če treba tudi s kaznijo in odvzetjem koncesije, kakor je to v drugih državah.
kronskih priznanicah.
ko bo ta zakon dobil obvezno moč. Po tem roku se v nobenem primeru ne bodo sprejemale priznanice in potrdila za ureditev davčnih dolgov in država ne bo obvezna plačati iz tega naslova komurkoli ali karkoli.
§ 3. Na hrbtni strani potrdila, oziroma priznanice, se bo vpisala vsaka oseba, ki bo z njimi za svoj račun plačala kake zneske, in to sama ali v primeru nepismenosti pred dvema pričama, in sicer s svojim imenom, z mestom prebivanja in z višino vsote, ki je bila plačana za poravnanje dolgov.
§ 4. Prevzeta potrdila in priznanice se bodo oddajale kronološko urejene preko pristojnih finančnih direkcij kot gotovina generalni državni blagajni in tu bodo, čim se proverijo, uničene na način, ki je predpisan za ostale vrednostne papirje.
Vrednost prevzetih priznanic se bo odpisala kot odplačilo računa kronskih bonov.
Ostanek vrednosti neprevzetih bonov pa se bo vknjižil in odpisal na podstavi referata s tega računa na podstavi § 2. tega zakona.
§ 5. Odredbe točke 15. finančnega zakona za leto 1929/30 se razveljavljajo.
§ 6. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Samoupravne doklade na uslužben-ski davek. Samoupravne doklade na uslužbenski davek se smejo pobirati le, če prejemki znašajo več kakor 4000 Din mesečno ali 960 Din tedensko. Za neredne prejemke ta omejitev ne velja. Tudi če se plača davek v znamkah, morajo davčne uprave sprejemati samoupravne doklade v gotovini. Seveda se mora državni uslužbenski davek tudi v takih primerih plačati v znamkah.
* * *
Težave v plačilnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo. Avstrijska vlada je imela pri poštni hranilnici v Zagrebu odprt račun. Na ta način so pošiljali Avstrijci vplačila svojih dolžnikov v Jugoslavijo in so nato v Avstriji dobili takoj dobro imetje v šilingih. Sedaj je Avstrija svoj račun pri poštni hranilnici v Zagrebu opustila. Ker je po deviznih predpisih jako omejeno razpolaganje (uvedla je menično do 8000, odnosno petmesečno do 5000 Din za izvoz v tujo državo) so prišli avstrijski interesenti, ki imajo v Jugoslaviji terjatve, v velike neprilike. *	*	*
Načrt za šesto amortizacijo obveznic loterijske 2V2% državne rente za vojno škodo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja svoje interesente, ki se zanimajo za amortizacijo obveznic vojne škode, da morejo navedeni načrt vpogledati ob običajnih urah v zbornični pisarni.
Plenarna seja Zbornice TOI.
(Konec.)
Proračun zbornice.
V nadaljnih izvajanjih poroča gosp. predsednik, da se je o osnutku proračuna, ki ga imajo zbornični člani v rokah, obširno razpravljalo v odsekih, ki so proračun brez ugovora odobrili. Proračun izkazjue skupne potrebščine Din 4,951.992-—, ki se pokrije deloma z lastnimi dohodki zbornice Din 140.515-—, deloma z donosom doklade za leto 1929, ki bo dotekla šele v letu 1930 v približnem znesku dveh milijonov dinarjev. Zbornična doklada, ki je znašala lani 25%, se zniža za leto 1930 na 13 %. Iz proračuna je razvidno, da je določena podpora za obrtne in trgovske nadaljevalne šole Din 200.000*—, za razstave 100.000-—, za pospeševanje obrta Din 450.000-— in za pospeševanje industrije 200.000 dinarjev.
Po poročilu g. predsednika je zbornica nato proračun, o katerem so odseki predhodno izčrpno razpravljali, brez debate soglasno sprejela.
0 predlogih za revizijo zakona o taksah in za ureditev samoupravnih financ
je referiral zbornični konzulent gosp. Fran Žagar, ki je omenil, da se po izenačenju neposrednih davkov in trošarin obeta revizija zakona o državnih monopolih in zakona o taksah.
0 reviziji carinske tarife je podal jako zanimivo in napeto poročilo zbornični tajnik g. Ivan Mohorič, ki je na koncu svojih izvajanj opozarjal na povišanje po3lovnine za namene državnega kmetijskega sklada. Tudi to poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk.
0 reviziji socijalnopolitičnih zakonov je poročal zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin. V svojih izvajanjih je govoril o pripravah in delu za revizijo socialne zakonodaje. Njegovo zanimivo poročilo priobčimo prihodnjič.
Končno je poročal o načrtih zakona o gradbah, o elektrifikaciji in razlastitvi nepremičnin zbornični tajnik g. dr. Pretnar. Njegovim izvajanjem so sledili navzoči z zanimanjem in so vse predloge soglasno odobrili.
Samostojni predlogi.
Pri zadnji točki dnevnega reda javne seje so stavili nekateri zbornični elani samostojne predloge. Zbornični član g. Josip Lenarčič je predlagal, da se intervenira pri kompetentnih ministrstvih, da se ozira na težkoče, s katerimi se mora boriti naš izvoz industrijskih izdelkov in gleda na to, da se z izvajanjem določb čl. 44 zakona o pospeševanju poljedelstva ne obremeni industrijskih izdelkov v taki meri, ki bo grožala našo konkurenčnost na svetovnem tržišču. Generalni direktor g. Anton Krejči iz Ruš je v utemeljenem predlogu prosil zbornico, da se zavzame za to, da se osnuje v Mariboru finančni inšpektorat. Njegov predlog je bil sprejet soglasno. — J. Rebek je govoril o decentralizaciji državne uprave in o širokem delokrogu, ki ga imajo prav v trgovsko-obrtnih in industrijskih zadevah bani. Priporočal je, da se zbornica zavzame za to, da pridejo v banske svete tudi zastopniki gospodarstva. — O inozemskih potnikih je govoril g. Anton Stergar. Na njegov predlog se je sklenilo, prositi g. bana, naj bi naročil podrejenim obrtnim oblastvom in varnostnim organom, da inozemske potnike strogo nadzirajo in vsako kršitev najstrožje kaznujejo. — Zbornični član g. Lenarčič je govoril o slabem stanju naših cest in se je njegov predlog glede načina po-ipravljanja cest soglasno sprejel.
Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin je nato zaključil javno sejo. Sledila je še tajna seja zbornice.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Zagrebu se je otvorila in je bila pravkar registrirana s članom uprave g. Vilj. Bizjakom ter ravnateljema Jirauškom in Jermanom.
Kaj Je novega
Vrednost dinarja. V dinarjih so stale v prošlem tednu tuje valute in sicer: Berlin (marka) 13 52, Trst (lira) 2-96, Dunaj (avstr, šiling) 7 96, Curih (švic. frank) 10 94, Pariz (franc, frank) 2 22, Praga (Čeh. krona) 167, Budimpešta (pengo) 9-90, London (funt šter-ling) 275 65, New York (dolar) 56-53.
Inž. Savkovič, minister za javne zgradbe, je nenadoma umrl v sanatoriju Lowi na Dunaju, kamor se je šel iskat zdravniške pomoči.
Na denarnih tržiščih v Evropi se opaža zadnje čase veliko razpoložljivega denarja, kar bo dovedlo gotovo v kratkem do znižanja obrestne mere.
Dohodki iz državnih taks in trošarin naraščajo v zadnjih mesecih ter so znašali v 8 dneh proračunskega leta 1929/30 na trošarinah 605 6 milijona Din, napram 506 milijona Din v istem razdobju prejšnjega leta, na taksah pa 772 milijonov Din, napram 717 milijonom.
Na konferenci v Haagu se je položaj glede reparacijskih terjatev Jugoslavije znatno izboljšal in je smatrati naš delež na reparacijah že zagotovljen.
Čehoslovaške najmočnejše stranke i zahtevajo zvišanje uvozne carine za živino in meso, kar bi imela za posledico še večje znižanje našega uvoza v Čehoslovaško, ki je še sedaj pasiven.
Brezposelnost se je v vsej Evropi jako povečala in je osobito v Nemčiji naraslo število brezposelnih od 340 tisoč na 1,750.000.
Izvoz naše živine v Avstrijo je jako nazadoval in je znašal od skupnih
134.000 komadov uvožene govedi samo 8.325 komadov.
Rekorden porast premogovne produkcije zaznamujejo slovenski premogovniki v novembru, ko je znašala proizvodnja 207.000 ton, v prvih enajstih mesecih preteklega leta pa skupno
2.091.000 ton, napram 1,679.000 tonam v isti dobi prejšnjega leta.
Za predsednika Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru je bil izvoljen na občnem zboru 15. januarja znani mariborski hotelir g. Zemljič.
Obrtno gibanje v Mariboru v decembru kaže 30 novih podeljenih in 11 izbrisanih obrtnih pravic.
Načrt za ustanovitev stanovske gospodarske zbornice v Avstriji, ki ga je izdelal bivši avstrijski predsednik dr. Seipel, so zavrnili med drugimi tudi kršanski socialisti, s čemer je ideja gospodarskega parlamenta v Avstriji propadla.
Incident pri konferenci v Haagu, kjer je nemški finančni diktator in delegat dr. Schacht izjavil, da si pridržuje proste roke glede sodelovanja nemške državne banke v mednarodni re-paracijski banki, je poravnan, ker so se Nemci udali in je tudi dr. Schacht moral kapitulirati.
Verski pouk na šolah je končno urejen s tem, da je minister prosvete odobril pravilnik o izvršitvi določb novih šolskih zakonov glede verskega pouka na srednjih, učiteljiških in narodnih šolah.
Javno nevarne osebe se bodo po pravkar izdani uredbi ministrstva pravde namestile v bodoče v posebnih zavodih, da se prepreči njih pobeg, da se odvrnejo od kaznjivih dejanj in da se privadijo delu.
Fašistična netaktnost se kaže v zadnjem času tudi v tem, da kljub navzočnosti predstavnika našega kralja na poročnih svečanosti v Rimu italijanski časopisi še vedno napadajo našo državo.
Obrtno gibanje v Ljubljani v letu 1929 kaže 418 raznih obrtnih prijav in 580 odjav, iz česar bi bilo pač sklepati na težak gospodarski položaj obrta in trgovine v Ljubljani.
Vinska letina v Dalmaciji je znašala 756.000 hi, t. j. za 85.000 hi več kot leta 1928, od tega 572.000 hi črnega vina.
Ruski kmetje požigajo komunistom hiše. »Večemaja Moskva« priobčuje vest, da prirejajo kmetje teroristične napade na predstavnike sovjetskih oblastev in na komuniste, ki agitirajo za ustanavljanje poljedelskih občin. V Stjerpuhovski so kmetje zažgali skoro vse hiše aktivnih komunistov.
	
MEDIC-ZANKL tvornice olja, firneža, lakov In barv (boja) d. z o. z. Centrala v Ljubljani * EastniR Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Mcdvode - Domžale Podružnice in skladišča: Maribor, Novisad	Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl' in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežbi
Iz organizacij
Čevljarska obrtna zadruga v Brežicah. Ena naših najagilnejših strokovnih zadrug je čevljarska zadruga v Brežicah z zavednim načelnikom Greglom. Smatramo za umestno, da podamo v naslednjem kratko poročilo o delovanju te zadruge, ki se nahaja na skrajni meji naše 'Obrtniške organizacije v Dravski 'banovini. Na zadnjem občnem zboru so bila na dnevnem redu razna važna obrtniška vprašanja. Iz-vršile so se volitve zadružnih funkcionarjev, od katerih so ostali razen treh novih vsi dosedanji odborniki. Treba je bilo izpremeniti tudi zadružna pravila, ker so bila dosedanja že nekoliko zastarela in niso ustrezala novim razmeram. Določilo se je, ■da se uvede obligatorna zdravniška preiskava za vajence. Za sprejem vajencev se je določil pogoj, da morajo biti stari najmanj 14, a ne več kot 18 let. Izjeme glede starostne meje dovoljuje zadružno načelstvo. Ako vajenci niso dovršili 4. razredov osnovne šole z dobrim uspehom, se morajo podvreči preizkušnji o šolski izobrazbi. Radi omejitve prekomernega števila vajencev se je določilo, da članom, ki delajo z manj kot dvema stalno zaposlenima pomočnikoma, ni dovoljeno imeti več nego enega vajenca. Obrtniki, ki pa delajo z najmanj dvema stalno zaposlenima pomočnikoma, smejo imeti ne glede števila pomočnikov, največ dva vajenca. Zadružno načelstvo pa sme dovoliti, potem ko poteče enemu vajencu 33 mesecev, sprejeti na mesto tega največ še enega vajenca. S temi določili je zadruga napravila red pri vzgoji naraščaja. Za slučaj spora med čevljarji in njihovimi odjemalci so se v slučajnostih izvolili na predlog tov. Jos. Pšeničnika kot sodni izvedenci
sledeči trije mojstri: Frane GermOV-
šek. Jos. Gregl in Ivan Cizelj. Tekom prošlega leta je zadruga intervenirala v pnoovnih primerih radi šušmarjev. Imela je sicer uspeh, dasi je šušmar-ska nadloga še vedno občutna in bo morala zadruga tudi v bodoče budno paziti, da se ne bo razpasla nezakonita konkurenca. Čevljarsko obrtništvo brežiškega okraia je v jako težkem položaju. Treba bo ukreniti kake korake, da se našemu mojstru pomaga. Zadruga je posvečala vso pozornost davčnemu vprašanju in je rade volje šla članom na roke s pojasnili in pomočjo.
Družabni večer. Obrtniško društvo v Ljubljani priredi družabni večer v soboto dne, 25. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji > Zvezda« na čast udeležencem (delegatom) predkonference oziroma občnega zbora Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Vabimo vse obrtnike, da se polnoštevilno tega družabnega večera udeleže.
Društvo obrtnikov na Jesenicah priredi na pustno soboto, to je dne 1. marca t. 1., veliko predpustno veselico v vseh prostorih Sokolskega doma. Za pester spored bo skrbel poseben odbor. Vabimo k obilni udeležbi.
Skupna pisarna obrtnih organizacij na Jesenicah. Zadruga krojačev, kakor Kolektivna zadruga obrtnikov in Obi’tno društvo na Jesenicah so se dogovorili, da osnujejo skupno pisarno, ki bo poslovala redno dnevno. To bode za nas lep napredek. Gledali bodemo tudi na to, da dobimo v neposredni bližini kolodvora primeren prostor, tako da bodo zunanji tovariši lahko na potu skozi Jesenice pri svoji zadrugi ali društvu uredili potrebne intervencije in druge zadružne pcsle. Pisarna se otvori po občnih zboirh imenovanih organizacij.
Dvanajsto vplačila delnic
Zanatske banke
Kralj. Jugoslavije A. 0.
za tromesečje
januar, februar, marec 1930
se mora izvršiti V mesecu januarju. Podaljšanje je dovoljeno samo za 15 dni, to je do lb. februarja 1930.
Onim delničarjem, ki ne bodo pravočasno vplačali odpadajoči znesek (a Din 10— za delnico), bo uprava delnice razveljavila v smislu čl. 12, bančnih pravil.
Vplačila se polagajo pri Za-natski banki Kraljevine Jugoslavije A. D. v Beogradu, Skop-Ijanska idica broj 7, ali pa pri glavni podružnici v Zagrebu, Ulica Baruna Jelačiča broj 2, ter s čekom Poštne hranilnice, oziroma počino nakaznico.
Uprava Zanatske banke
Kraljevine Jugoslavije A. O.
Zadruga krojačev in krojačic za sodni okraj Ribnica in Vel. Lašče je imela dne 12. januarja 1930 svojo prvo sejS načelstva v letu 1930. Te seje se je udeležil odbor polnoštevilno. Prečital se je spis Zbornice za TOI glede prekomernega števila vajencev, navzoči so vzeli ta dopis z zadovoljstvom na znanje, ter se je sklenilo, da ga zadruga strogo izvede, da se vsaj nekoliko zmanjša število brezposelnih in šušmarjev. Sestavili so se predlogi za zvezin občni zbor. Poživljamo vse zadružne organizacije, da se zvesto in z zaupanjem oklenejo svoje zveze ter podpirajo naše obrtno glasilo »Obrtni Vestnik«, posebno ker je sedaj postalo tednik. Kajti le v združenju je moč in ako bomo stali tesno združeni mož ob možu, bomo tudi mnogo dosegli. — Zadružni pozdrav vsem obrtnim organizacijam.
I. Lenarčič, načelnik.
Rožno.
Dogovor o premogovnih cenah. Iz
Londona poročajo, da je bil med poljskimi in angleškimi lastniki premogovnikov sklenjen dogovor, da bodo zahtevali pri uvozu premoga v države na kontinentu samo zmerne cene. Upa se, da bodo pritegnili k temu dogovoru tudi renskovestfalski premogovni sindikat.
Mraz in viharji. Dočim je v zapad-nih delih Severne Amerike nastopil velik mraz, spremljan z viharji in snežnimi zameti, je divjal prošli teden v Angliji tak vihar, da je dosegel hitrost 180 km na uro in da je podiral drevesa in hiše, v predmestju Londona pa celo neki cei'kveni stolp.
Nazadovanje porodov v Italiji je vedno večje in mnogi italijanski listi že pišejo v številnem propadanju italijanskega naroda in o veliki nevarnosti za italijanske ekspanzijske načrte.
Velika mednarodna razorožitvena konferenca se sestane prihodnje dni v Londonu, kjer se bo po otvoritvenem govoru angleškega karija razpravljalo o razorožitvi osobito na morju.
20-letnica obstoja Avtomobilskega kluba v Sloveniji so praznovali te dni v Ljubljani in se je pri tej priliki ugotovilo, da ima sedanja sekcija A. K. Jugoslavije 202 člana in 213 avtomobilov z 8455 k. s., od teh 100 ameriških, 23 italijanskih in 34 avstrijskih znamk.
V Bolgariji še vedno ni miru, kakor kažejo zadnja poročila, po katerih je prišlo v Sofiji vopet do prelivanja in pobojev makedonstvujočih v neki javni kavarni.
Za. razstavo jugoslovanske umetnosti v Londonu je prejelo vabilo 34 slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov.
Prosvetna društva po novem šolskem zakonu ne bodo prisiljena k uje-dihjenju, temveč za vsporeditev akcije na polju narodne prosvete.
Nemški narod obsodil Hugenber-govo politiko. Kakor je bilo pričakovati, se je končal Hugenbergov plebiscit za sprejem zakona za osvoboditev nemškega ljudstva in proti ratifikaciji Youngove reparacijske pogodbe s popolnim fiaskom za pokro-nitelje te akcije. Po prvih vesteh, ki so prihajale iz glasovališč, je bilo razvidno, da se je ogromna večina nemškega naroda vzdržala sploh glasovanja ter s tem obsodila katastrofalno politiko Hugenberga in njegovih tovarišev ter se izrekla za politiko sporazuma in izpolnjevanja reparacijskih obveznosti, kot posledice izgubljene vojne.
Dotok deviz od nemških reparacij. Nemčija je naši državi na račun reparacij od 1. septembra do konca novembra plačala preko 30 milijonov mark, od tega okrog 20 milijonov mark ali 270 milijonov Din v devizah. Ta dotok deviz je v znatni meri vpli-vla na povečanje deviznih rezerv Narodne banke, stanje naših državnih financ pa se je s tem znatno poboljšalo.
Dobave.
Prodaja lesa. Pri Direkciji šum v Ljubljani se bo vršila licitacija glede prodaje lesa. Ponudbe je vložiti do 1. februarja t. 1. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja starega papirja. Pri Sre-dišnjem stovarištu materijala v Ba-tajnici se bo vršila dne 5. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede prodaje okoli 50.000 kg starega papirja. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem stovarištu.)
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Celju se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 4. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornica za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 300 m železnih cevi. —Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg mavca, 25 kg bele krede, 100 kg suhe barve, 150 steklenic sidola, 2000 m jeklenih vrvi, raznih časopisov in 1 centrifugalne sesal jke; do 30. januarja t. 1. pa glede dobave avto-plafna in dežnih plaščev. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. januarja t. 1. ponudbe glede dobave zimskih kožuhov in 150 komadov svedrov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. februarja t. I. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj (podložne plošče, vijaki z maticami, pričvrstilne plošče). — Dne 3. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave brusov in smirka. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornica za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 3. februarja t. 1. se*bo vršila pri Račun-sko-okonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave rezervnih avtomobilskih delov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — Dne 4. februarja t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave
10.000	kg čistega špirita. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 670 komadov prašnic. — Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 750 komadov vijakov sistema »Etzel«. — Prometno-komercijel-ni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 šob za he-lioforske svetilke in 600 komadov mrežic za helioforske svetilke. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Mjesni odbor bratin-ske blagajne v Brezi sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1 kremenske svetilke.
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4	PODRUŽNICA:	LJUTOMER
Telefon M. 2508	Račun pri poltni hranilnici v Ljubljani Sf. 12.0»	Telefon	It.	2508
kre*,le1 w Obrtne svrhe, posoeSuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvrf uje vse banCne trans-aKcije najkulantneje. Vloge na knjiZice In na tekoii račun se obrestujejo kar najuaodneje, vezane vloge po dogovoru primerno v>ie
Otvoritveno naznanilo«
Cast mi je naznaniti taRo svojim poslovnim prijateljem kakor znancem ter cenjenemu občinstvu sploh, da sem ODPRL z današnjim dnem
trgovino z železnino, na drobno in debelo pod tvrdko
JOS. ZALTR & CO.
v lastni hiši na Dunajski cesti 9.
Dolgoletna praksa v tej stroki, bogate izkušnje, izredna izbira blaga, bodisi kuhinjske posode, orodja za vsako obrt, železu za kovanje, stavbni materijal, cement, traverze itd. naj bo zagotovilo vsakemu, da bo vseskozi postrežen z največjo pažnjo in skrajno nizkimi cenami.
Kar navljudneje vabim vse, da si ogledate brez obveze bogato zalogo, ter se priporočam vdani
JOSIP ZALTA.
Lj u b 1 j a n a , dne 15. januarja 1930.
Volneno sukno
od najnavadnejšega do najfinejšega; posebno velika izbira moškega blaga za obleke in površnike z vsemi dodatki vred; kamgarn in štrajhgarn — blago za častnike; sukno za uniforme železničarjev, poštarjev in uslužbencev finančne kontrole i. dr.; sukno za narodno nošo
Volneno predivo za trikotaže Vsakovrstna volnena pokrivala Volnene žepiče d la Bdrete v vseh barvah
MIRKO BOTHE
Zagreb, Trg Burte 1
skladišče veleindustrije volnenih proizvodov
Vlade Teokarovid & Comp, Parafin
Najmodernejša in naj večja jugoBl. tekstilna tovarna, ki je bila ustanovljena leta 1920
Krojači dobe znaten popuil
Prodajanje na malo in veliko po tovarniških cenah
Specialna tovarna strojev za obdelavo lesa
KLEIN & STIEFEL V FULDI
Zastopnik:
PETER ANGELO
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4/1
Specijaliteta: mizarski in kolar s ki stroji, posamezni in v vsaki kombinaciji z vdelanimi elektromotorji (pogon brez" jermena) kakor tudi vsi stroji za jermenski pogon
Dolgotrajen kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnika
!!!!
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije A. D. Beograd, Skopijanska ulica 7
Glavna podružnica v Zagrebu, Baruna Jelačiča 2.
Osnovni kapital Din 75,000.000 —
Udejstvovanje države v kapitalu Din 30,000.000 —
Kreditira obrtnikom, sprejema vloge z in brez odpovedi po najugodnejših pogojih. — Vrši vse ostale bančne posle.
mini
iiiiiiii
Ir
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. — Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
Ceniki franko. Prodaja na obroke.
»TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
L. Mikuš, dežnikov
Ljubljana
Mestni trg 25
Ustanovljeno 1839
Skrbno izdelovanj«! Največji »zbor! NaJniSje cen« S Preobleke! Popravila!
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare j
Luksuzni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo
Ljubljana, Dunajska cesta št. 10
Telefon 2478
Naročajte in širite „Obrtni Vestnik"!
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRAHUN1CE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Zn konzorcij »Obrtne«* Vestnik« Ivan MihelSič. Urednik Ivan Lombar. - Tiskarna »Merkur«, tr«.-ind. d. d. (predstavnik O. MichAlek). Vsi v Ljubljani.