Ofo»ejg*: Pridelovanje špargljev. — Drugo pretakanje vina. — Kako daleč vsaksebi naj so drevesa na vrtu. - Kako se osnuje podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Novi davčni zakon. (Dalje) — Novi civilno-postopni zakoni. (Dalje) — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice - Dradne vesti c. kr. kmetijske dinžbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na »/, strani 8 gld., na 1ji strani 5 gld. in na */e strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev 3.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Pridelovanje špargljev.
načinov, po kterih pa je oni, kterega
vzgajajo se drži
Danes je znanih več šparglje, najpriporočljivejši Obreht (Obreeht), pridelovalec špargljev v Alzaciji. Obreht je pri špargljih dosegel velike uspehe in je vzgojil izborno vrsto, ktero imenuje „Obrehtov orjaški špargelj". Ker je ta način res priporočila vreden, popisati ga hočemo v nastopnih vrsticah prav na kratko.
Šparglju najbolj ugaja srednje zvezna ilovnope-Sčena ali peščenoilovna rahla zemlja, ki v zgornjih plasteh ni prevlažna. Kdor sadi le malo špargljev, pripravi lahko vsako zemljo, da je dobra, kdor pa jih sadi mnogo, stalo bi izboljšanje preveč. Sicer pa se pridelovanje špargljev v veliki meri priporoča le tod, koder imajo prikladno zemljo. Koder imajo po vrtih zvezno zemljo, lahko jo zboljšajo, že ji primešajo peska, apnenčevega grušča, žaganja, pepela ali drugih takih rečij; lahka zemlja pa se zboljša z govejim ali prašičjim gnojem. Špargelj porabi jako mnogo gnoja, ki pa mora

Podobi 14.
Podoba 15.
biti seveda tak, da ga lahko užije. Treba je torej skrbeti zanj. Potem špargljišče ne sme biti plevelno. Zato je dobro, če se pred zasaditvijo špargljev na dotičnem prostoru prej eno ali dve leti pridelujejo okopavine. Špargelj
zahteva močno zemlio, v kteri vsaj uže 10—20 let ni rastel. Prav pripravni za špargljišča so preorani travniki ali pa deteljišfa, toda tudi tukaj je treba leto pred zasaditvijo pridelovati kako okopavino. Šparglji se zasajajo vedno spomladi, nikdar pozno jeseni; pač pa jim je zemljo treba pripraviti uže prejšnje leto meseca septembra. Tiste snovi, s kterimi hočemo zboljšati zemljo, raztrosimo po tleh, in ravno tako tudi podelanega gnoja ali sploh gnojila, ktera mislimo rabiti. Množina jim je odvisna od kakovosti zemlje Potem zemljo 35 do 45 cm globoko preor-jemo ali prekopljemo. pri čemer se vse snovi dobro pomešajo med prst. Čez zimo se prst zgodi in spomladi jo povlečemo z brano. Nato se svet razdeli in pripravi, kakor kaže podoba 14.
Špargljeve vrste se zaznamujejo na 120 cm in
tamkaj se napravijo jarki po 40 cm široki in 20 cm globoki. Sreda prvega jarka naj bo 60 cm od kraja. Zemljo iz jarkov zmečemo med nje (A nad črto v pod. 14). V jarke nasadimo po 1 m vsaksebi lesenih palic tako, da mole še 10—25 cm nad zemeljsko površino. Te palice zaznamujejo mesta, kam naj sadimo šparglje. To pa je treba zato, da so sadike vsajene v pravilnih razdaljah, da imajo dosti prostora, torej dosti zraka in svetlobe. K vsaki palici se naspe z motiko nekaj perišč rahle zemlje, narede se kupčeki (Z? v pod 14.) in nanje se polože špargljeve sadike. Tem se varno razprostro korenine in se zasujejo z rahlo zemljo, k večjemu 6—8 cm na debelo. Špargljeve korenine je treba skrbno izbrati. Obreht pravi, da naj se sade le šparglji najboljših vrst, kteri se vzgoje iz semena 6—12letnih rastlin. Tako seme daje namreč same lepe sadike. Vrsta špargljeva je torej v prvi vrsti merodajna, velikost sadik šele v drugi.
Najboljše so srednje velike sadike, ki nimajo mnogo, pač pa velika in dobro razvita očesa. Enoletne rastline so boljše nego dveletne, dveletne boljše nego triletne, če so le krepko razvite. Kadar so korenine vsajene, nasuje se zemlja v jarke med kupčeke, da se poravna. Vsaka sadika leži sedaj 5—8 cm nad jarkovim dnom in je pokrita z zemljo 6—8 cm (glej podobo 15.; črno zaznamovani vogli se pokopljejo). Palice ostanejo v zemlji ter prva leta nanje privezujemo vzrastle šparglje. To pa je treba storiti, ker šparglji zrastejo po 60—80 cm visoko in ker so tenki in jih korenine le slabo drže v zemlji, bi polegli, ali pa bi jih poškodoval veter. Špargljevo zelišče pa moramo v začetku na vsak način pustiti, da se krepko razvije ter pripravi koreninam veliko zalogo redilnih snovij, sicer bi nam pozneje ne mogle roditi mnogo špargljev. Če pa je rastlina rahlo privezana na palico, ne zgodi se ji nič. Zemljo je večkrat treba oko-pati in opleti, druge rastline naj se pa ne sade vmes. Poleti se šparglji v suhem vremenu osujejo z zemljo med jarki. Najbrž se bo uže prvo leto pokazala špargljeva muha, kteri je takoj treba napovedati boj. Rilč-karji se otresajo dopoldne. Pod rastline se razprostro rjuhe, na ktere se na lahko otresejo hrostki. Škodljivce je seveda treba pokončati. Ko jeseni poneha rast, poreže se špargljevo zelišče kakih 20 cm nad zemljo in se požge, najbolje kar na mestu. Potem se zemlja prav skrbno 30—40 cm, globoko prerahlja. Pri tem pa je iznad rastlin treba odkopati toliko prsti, da so pokrite še kake 3 do 4 cm na debelo. Potem se povrhu natrosi starega pode-lanega gnoja, kteri se pokrije z nekoliko zemlje. Nikdar pa ne smemo devati gnoja kar na rastlino, sicer nam rastlina segnije. Če se kakšna rastlina ne prime, jo je treba prihodnjo pomlad nadomestiti in je to treba zaznamovati na palici. Na šparglje se naspe toliko prsti, da so pokriti blizu 6 cm na debelo; obdelujejo se pa ravno tako, kakor prej.
Drugo jesen se rastlinam prirežejo stebla 12 do 14 cm nad zemljo, prst se odstrani iznad korenin, kakor prvo jesen; krepkim rastlinam se pobero palice, potem pa se pognoji s starim gnojem ali z mešancem ter zopet pokrije 2—5 cm na debelo s prstjo. Tretjo pomlad je zopet treba zemljo zrahljati (prekopati). Potem se na mlajše rastline naspe prsti 8—10 cm na debelo, na tiste pa, ki bodo uže to leto dajale špargljev, 15 —18 cm na debelo, kakor osipljemo krompir. Pri tej priliki se tudi poruje suho zelišče. Prvi šparglji, ki pribodejo iz zemlje, se lahko porabijo. Po tem, ali kdo hoče bledih ali zelenih špargljev, se ravna tudi pridelovanje. Beli ostanejo šparglji, Če se potrgajo, predno se prikažejo iz zemlje, na prostem pa pozelene. Z roko se odstrani zemlja glo-
I boko doli proti koreninam, od koder rastejo šparglji, kazalec in sredinec se postavita na ijrastek, palec pa predenj in se odlomi, da se prav malo rani. Ta način je celo boljši, kakor rezanje špargljev; rastlina se hitro preišče in mladi izrastki se ne poškodujejo. Z nožem pa se to lahko zgodi in rastlina potem kaj rada začne gniti. Pri velikih nasadih prav dobro služi motika, s ktero je pa vender treba prav varno ravnati, da se ne poškodujejo mladi poganjki. Več kakor dveh ali treh špargljev prvo leto ne smemo utrgati, podsajenim rastlinam pa niti teh ne, ampak, kadar jim zelišče doraste 40—50 cm visoko, se priveže na palice. Okopavati in pleti je treba vedno. Tiste rastline, ki so nam uže dale špargljev, osu-jemo četrto pomlad 25 cm visoko, slabše rastline pa 15 cn. Od prvih lahko trgamo šparglje 3—4 tedne, od drugih k večjemu vsakih 14 dni j enega, od slabih pa nič. Kadar se četrto leto delajo kupčeki (pri osipanju), se porabi za dve vrsti zemlja s prostora med njima, tako da se porabi vsa prst z vsakega drugega vmesnega prostora, na pr. s 1., 3., 5. itd., z 2., 4., 6. itd., pa nič. Potem se po teh prostorih potrosi nekoliko gnoja, najbolje zelo slamnega, po kterih se hodi, kadar je treba lomiti šparglje. Po trgatvi pa se tudi ta gnoj pokrije s prstjo. Kadar se porežejo stebla, narede se s prstjo, ktero spomladi vzamemo s kupčekov, zopet novi kupčeki, tisti pa, kterih nismo rasgrebli, se okopljejo. Potem se šparglji, kakor je uže znano, nekoliko od^rebo in po-gnoje. Prvo leto se kupčeki narede 25—30 cm visoki, in zato se porabi prst tistih vmesnih prostorov, s kterih se ni porabila uže prejšnje leto. Tudi ti prostori se pognoje s slamnim gnojem, po kterem ob trgatvi hodimo, druga dela pa so ravno taka, kakor prejšnje leto. Podoba 16. nam kaže špargljev nasad v petem letu. Kupčeki so vsako leto nekoliko širji, vender jih ne delamo večjih, nego 30 cm visoke. Kadar se porabi vsa prst, se pognoje vmesni prostori vsako leto nekoliko, po trgatvi pa se ta gnoj pokrije s prstjo. Da šparglje sadimo v jarke, je vzrok to, da imamo pozneje dosti zemlje, kadar rastline osipljemo. Osipljemo pa zato, da dobimo dolgih špargljev. Jeseni pa prst zato odkopavamo raz rastline, da preprečimo, da ne začno prehitro rasti in da ne začno gniti. Podkopavanje mnogo gnoja v spodnjo plast pa so sedaj popolnoma zavrgli, ker se gnojenje s strani ali od vrha sponaša popolnoma povoljno.
Drugo pretakanje vina.
Sedaj je pravi čas, da se prične vino drugič pretakati. Od zadnjega pretakanja se je izločilo mnogo drož, in če se sedaj vino ne odstrani od teh drož, predno začne vnovič kipeti (kar se vrši navadno marcija meseca, ko prične tudi trta poganjati), vzdignejo se te drože in vino postane jako kalno in se dolgo časa ne očisti. Ako se pa vino pretoči v popolnoma čist, nezažveplan sod, predno prične kipenje (tiho kipenje), se ne izognemo samo takim neprijetnostim, ampak tudi vino veliko hitreje pokipi in se tudi hitreje očisti, ker je prišlo dokaj z zrakom v dotiko.
Ko vino prične kipeti, se odstrani sedanja veha in se nadomesti s kipelno veho; ako pa nimamo teh, se mora sod vsekakor le na rahlo zapreti, da bo mogla uhajati ogljikova kislina iz njega, kajti, če je sod dobro zabit, se lahko pripeti kaka nezgoda.
Predno se nastavi kipelna veha, se odtoči nekoliko vina, da sod ni polen, ker se vsled kipenja tekočina raz-
giri in bi se vzdignila v kipelno veho, oziroma bi tekla pri vehi ven, ako bi scd ostal polen.
Kipenje traja 1—2 tedna in je odvisno od množine še nepokipelega sladkorja. Po dokončanem kipenju se vino lahko umetno čisti (z želatino 6—15 gr, ribjim klejem 3—5 gr ali z jajčjim beljakom od 2—4 jajec na hektotiter = 100 ž); to znatno pospeši čiščenje vina. Ko ge čistilo vlije v vino, napolni se sod in se pusti potem v miru do prihodnjega pretakanja, ki se vrši navadno meseca avgusta, ako je pa dotično vino namenjeno za steklenice, se čez 3—5 tednov po dovršenem čiščenju zopet pretoči v čeden, nezažveplan sod.
F. Gombač.
Kako daleč vsaksebi naj so drevesa na
vrtu.
Vsako drevo potrebuje gotovega prostora za svoj razvoj. Mnogi neuspehi se dado zarezati na rovaš sadilcu, ki se ni dovolj oziral na zahteve posameznih sadnih vrst ter drevesom ni dal dovolj prostora, ko jih je sadil. Nasledki pregostega sajenja se ne pokažejo takoj v prvih letih, Kajti mlada drevesa imajo čestokrat dovolj prostora in prinašajo nekoliko let lepega sadu; pozneje pa, ko se veje razprostro nad zemljo, korenine v zemlji pa pridejo druga z drugo v dotiko, manjša se sadja število, velikost in dobrota, in drevesa jamejo hirati.
Za odmerjenje prostora ni moči navesti natančnih določeb, kajti ravnati 6e moramo po rasti drevesa. Vsaka vrsta sadja, da, vsaka posamezna razvrsta doseže svojo posebno širjavo; nektere rode kmalu ter se potem ne razvijajo zelo, druge pa rastejo močno na širjavo ter še le pozno jamejo roditi. Tudi na to se je treba ozirati, ali se drevesne korenine razširjajo na strani ali silijo bolj v globočino. V poslednjem slučaju ni tolike nevarnosti, da bi se drevesa medsebojno ovirala. Posebno pa naj se ozira na kakovost tal. V krepki vlažni zemlji zahtevajo vsa sadna drevesa več prostora nego v plitvi in pusti, kjer se tudi ne razkošatijo tako zelo.
Jablane potrebujejo kot visokodebelna drevesa na vse strani 10 metrov prostora — le drevesa s slabejšo rastjo, kakor na pr. zlata zimska parmena 7 m — sredje visoka drevesa 5 do 6 m, pritlikavci kot piramide 3 do 4 m, palmete s štirimi vrhovi v špalirju l-20 m, vodoravni špalirji l-5o Hruške dobe kot visoka drevesa 10 j«, slabeje rastoče viste po 8 m, srednje visoka drevesa 6 m, piramide 4 do 5 m, v špalirju kot naveznjen kordon 40 cm, kot palmeta s štirimi vrhovi 1'20 m in za vsaka nadaljna dva vrhova po 60 cm več. Sladke črešnje dobe kot visoka drevesa po 8 do 10 m, kisle črešnje kot srednje visoka drevesa 5 m, mirabele 4 m prostora. Marelice dobe kot nizka drevesa 4 m, breskve kot nizka drevesa 4 m, v špalirju pa najmanj 2 m; one vrste pa, ki močneje rastejo v mastni zemlji, 3 do 4 m.
Kako se osnuje podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske?
Vprašanje, s kterim je naslovljen ta spis, se nam večkrat stavi, zato smo se namenili obširno odgovoriti nanje in podati nekako navodilo za snovanje podružnic. To se nam zdi potrebno z ene strani zato, da si prihranimo nepotrebnega pisarjenja, z druge strani pa tudi zato, da se naša družba še bolj oživi in razširi. Uže sedaj štejemo okoli 90 podružnic in menimo, da nismo
presmeli, če upamo doseči v teku enega leta cel stotak podružnic.
§ 27. družbinih pravil določa: Pravi družabniki določenega kraja v deželi si napravijo z ozirom na njih stanovišča in nosestva podružnico. — Družba je sestavljena iz nedoločenega števila podružnic, kterih ozemlje je, kolikor je mogoče, omejiti s potrditvijo občnega zbora po politični razdelitvi dežele.
Glasom tega paragrafa si torej morejo družabniki ustanoviti svojo podružnico, in sicer za določeno pokrajino, ki more obstati iz ene ali več občin ali far, kakor to bolje kaže. Pri glavnem odboru velja načelo, da more biti delovanje podružnice tem uspešnejše, na kolikor manjšo pokrajino je vtesnjena, oziroma, kolikor več imajo družabniki prilike, da se lahko zbirajo ter skupno delujejo v svoj prid. Seveda podružnica, ki je premajhna, tudi ne more uspešno delovati; zato velja načelo, da se da dovoljenje za osnovanje podružnice le tedaj, ako se zglasi v to svrho vsaj 20 udov.
Če je torej dovolj udov (najmanj 20), zglasi naj snovatelj to glavnemu odboru ter naj ob enem skliče osnovalni občni zbor, ki naj se tudi naznani glavnemu odboru. Če je mogoče, pride na ta zbor zastopnik glavnega odbora, drugače se pa od strani tega odbora osnutje podružnice začasno potrdi in podružnica more pričeti svoje redno delovanje. Stalno pa potrdi osnutje podružnice družbin občni zbor, za kar poskrbi glavni odbor sam.
Pri ustanovnem občnem zboru volijo družabniki iz svoje srede z nadpolovično večino glasov za tri leta odbor, ki sestoja iz podružničnega načelnika in iz najmanj štirih odbornikov (več jih tudi sme biti). Ta odbor vodi in oskrbuje podružnična opravila. Izvoljene odbornike je treba naznaniti glavnemu odboru. Ko jim poteče doba, za ktero so bili izvoljeni, smejo biti iznova voljeni.
Podružnice imajo nalogo, odpravljati zapreke, ovirajoče napredek zemljedelstva, skrbeti za sredstva v prospeh posameznih vrst kmetijstva, napravljati v podružničnem okolišu na svoje troške kmetijske razstave, drevesnice in trtnice, dobivati od glavnega odbora za tiste podpore, ter ravno tako tem potom tudi nadobavljati stroje in druge kmetijske potrebščine za zadružno porabo.
V založitev potroškov, združenih z oskrbovanjem podružniških opravil, se določa po sklepu občnega zbora del letnih doneskov družbinih udov in vsi drugi podružnični dohodki.
Predmete, kteri naj se obravnavajo v podružničnih zborih, kakor tudi njih zaporedno vrsto, določa podružnični odbor, po čegar sklepu načJnik, povabivši vse podružnične ude, sklicuje zbore, ki jih vodi kot prvosednik.
Kadar je načelnik zadržan, oskrbuje kot njega namestnik opravila po letih najstarši ud podružničnega odbora.
Da je zbor sklepčen, je treba, da je navzočih najmanj ena petina vseh podružničnih udov, in da je sklep veljaven, je treba nadpolovične večine glasov navzočih.
Glasuje se ustno; ako prvosednik spozna za potrebno, glasuje se tudi z vstajanjem in obsedanjem, pri volitvah z glasovnicami. Prvosednik glasuje samo pri volitvah in pa tedaj, kadar se glasovi enako porazdele, ter odločuje v zadnjem slučaju, pridruživši se eni polovici enakih glasov.	,
O zborovih obravnavah je treba pisati zapisnik, kterega morajo podpisati prvosednik, zapisnikar in vsaj še eden družabnikov.
Vsaka podružnica mora zborovati vsaj dvakrat na leto, namreč enkrat pred občnim zborom in enkrat po občnem zboru.
Vrhu tega sme načelnik tudi sicer po potrebi, kadar večina odbornikov ali vsaj deset podružničnih udov zahteva, sklicati podružničen zbor.
Pri podružničnem zboru pred občnim zborom družbe je treba:
1.)	ugotoviti imenik podružničnih udov ter zlasti zabeležiti v zapisnik izvršene volitve odbornikov;
2.)	rešiti računski sklep za preteklo upravno leto ter priobčiti ga glavnemu odboru;
3.)	posvetovati se o predmetih in predlogih, določenih za občni zbor;
4.)	določiti denarne potrebščine za tekoče leto;
5.)	voliti v občni zbor vsaj enega poslanca kot zastopnika podružnice, da izrazi podružnične želje in predloge, pri kteri volitvi pa podružnica ni omejena na svoje, to je v svojem imeniku navedene uda, ampak sme voliti vsakega družabnika. V ob^ni zbor po3lani družabniki smejo zastopati le po eno podružnico.
Nasvete in predloga, namenjene občnemu zboru v obravnavo, je treba poslati vsaj 14 dnij pred občnim zborom glavnemu oiboru, sicer se ozira na nje stoprav na prihodnjem glavnem zboru.
Na podružničnem zboru po obenem zboru naj se razpravljajo poročila o ob Snem zboru, zlasti pa storjeni sklepi.
V ostalem so podružnica v svojem področju samostojne; imajo pravico dopisovati neposredno občinskim zastopom in prvim stopnjam c. kr. oblastev; njih vloge, namenjene deželnemu zastopu, c. kr. političnemu deželnemu oblastvu in ministerstvom se smejo predlagati v imenu družbe le po glavnem odboru, kteri jih mora brez upora in kar najhitreje — ako se mu potrebno zdi, s svojim mnenjem — poslati dotičnemu oblastvu.
Novi davčni zakon.
(Dalje.)
II. Prihodnina (rentnina).
Namen davčne preosnove je, kakor sem že v začetku omenil, da se vsi dohodki brez ozira na to, od kod izvirajo, podvržejo davku. 01 dohodka iz zemljišč se plačuje zemljarina, o i poslopij hišnina, iz obrtov in podjetij pridobnina in od službenih prejemkov plačarina. Prihodki pa, kterih ne zadeva nobeden omenjenih davkov, so podvrženi prihodnini ali rentnini. Taki prihodki so zlasti doneski iz glavnice ali kapitala, in rentninske zavezance imenujemo tudi splošno kapitaliste.
Prejemki, od kterih je treba plačevati rentnino, so zlasti:
1.)	Obresti in rente (prihodki) od državnih, deželnih in drugih obligacij;
2.)	obresti od vseh posojil, kakor so obresti od delnih zadolžnic, zastavnih pisem, hipotekarnih posojil, posojil proti navadnemu dolžnemu pismu, proti menici; dalje od kupninskih ostankov, varščin, blagajničnih listkov, hranilnih vlog;
3.)	eskomptni dobički, ki nadomeščajo obresti;
4.)	zakupnine iz zakupa obrtov, obrtnih pravic in drugih predmetov, ne zavezanih niti zemljarini niti hišnini;
5.)	rente (prihodki) vsake vrste, ktere proti določenim vlogam dajejo zavarovalnice, oskrbovalnice ali
drugačni zavodi, preživitki in dosmrtni užitki, prejemki iz pravic do užitkov;
6.) drugačna tekoča plačila ali podpore, v kolikor je dajalec zavezan dajati jih, kakor ao prejemki za pre življenje, za opust ali dovolitev izvrševanja pravic in iznajdeb;
7) obresti in dividende od vnanjih (neavstrijskih) vrednostnih popirjev.
Dasiravno kmetovalci ne bodo veliko prizadeti po rentnem davku, ker imajo le malo ali pa nič takih prejemkov, in bodo marsikomu nektere vrste navedenih dohodkov celo neznane, navedel sem le davku zavezane predmete obširno, da vsak lahko precej razvidi, ako in od česa mu bode treba plačevati ta davek. Kratko pa lahko rečemo: Rentnini zavezane so obresti od vrednostnih popirjev, obligacij, posojil, od denarja, naloženega v hranilnicah, dalje užitki in zakupnine (najemščine) od obrtov, danih v zakup.
Prihodnine (rentnine) pa so oproščene osebe, kterih rentnini zavezani prejemki ne presegajo niti sami za se, niti v zvezi z drugačnimi dohodki zneska 600 gld. na leto. Ako ima na primer posestnik, čegar kmetija mu donaša na leto 400 gld., vrhu tega posojenega tudi 3000 gld. denarja po 5 °/0, mu od obrestij 150 gld. ne bode treba plačevati rentnine, ker njegovi skupni dohodki znašajo le 550 gld. na leto.
Prihodnina znaša navadno 2 odstotka od prejemkov, zavezanih rentnini.
Višja davčna mera je določena le za obresti od državnih in drugih, pred veljavnostjo tega zakona izdanih javnih obligacij in od zakupnin za obrte, dane v zakup. V prvem slučaju znaša retnina 10 odstotkov, ako niso obresti od teh obligacij niti s posebnimi zakoni oproščene tega davka, niti že dosedaj bile obložene z večjo izmero davka. Od obrtnih zakupnin je rentnina po 3 odstotke.
Nižjo, kakor zgoraj omenjeno navadno davčno mero, določa zakon na obresti od hranilnih vlog pri hranilnicah, zadrugah in posojilnicah. Prihodki te vrste so zave sani prihodnini lT/3 odstokka
Ako imaš v hranilnici, ktera obresuje vloge po 4 °/0, naloženega 1000 gld. kapitala, dobiš na leto 40 gld. obrestij. 01 teh je plačati rentnine 60 krajcarjev. Kakor vidimo, je ta davek primeroma jako nizek. Večkrat pa vlagateljem še tega ne bode treba plačevati, ker se je že dosedaj oglasilo več hranilnic in posojilnic, da bodo plačevale same rentnino za vlagatelje, tem pa izplačevale tudi naprej še polne obresti brez davčnega odbitka. Da-narni zavodi, kteri plačujejo rentnino sami, so to že razglasili po časnikih, zatorej jih meni tukaj ni treba navajati.
Marsikdo, ki je prebral te vrste, si bode mislil: „To je že lepo, kar določa zakon o rentnini, toda kdo pa bode hotel davčni oblasti povedati, da ima obligacije ali denar v hranilnici".
Zakonodajalec si je gotovo tudi to mislil, zatorej jo je pogodil drugače. V največ slučajih namreč davčni zavezanci ne bodo sami plačevali rentnine pri davkarijah, temveč je po zakonu ukazano že dolžnikom, da ti pobirajo rentnino po odbivanju tako, da vselej, kadar izplačujejo ali k glavnici (kapitalu) pripisujejo davku zavezane obresti, odbijejo od teh najpoprej rentnino ter jo v določenih obrokih oddajajo državni blagajnici. Prejemnik dobi le ostanek po odbitku davka.
Tako odbivanje morajo opravljati:
1.) Blagajnice, oziroma plačevalnice države, dežel in javnih zavodov glede vseh davku zavezanih prejemkov, razven zakupnin, in
2.) blagajnice, oziroma plačevalnice okrajev in občin in pa javnemu dajanju računov zavezanih podjetij glede obrestij in rent po sebi izdanih vrednostih popirjev in glede obrestij od hranilnih vlog
Na take prejemke, od kterih pobira davek dolžnik, se ne nanaša spredaj omenjena davčna oprostitev za osebe, kterih letni dohodki ne presegajo zneska 600 gld. Hranilnica zatorej odbije pri izplačevanju ali zaračunjenju vsakih obrestij od teh rentnino ne glede na to, na če-gavo ime je denar vložen in ali ima vlagatelj 600 gld. dohodka na leto ali ne.
Iz navedenega si napravimo lahko splošno pravilo, da pobirajo rentnino od vseh avstrijskih obligacij in vrednostnih popirjev (izvzemši nektere pri nas nenavadne) ter od hranilnih vlog blagajnice, ktere izplačujejo obresti.
Da si ne bode kdo davčne dolžnosti napačno tolmačil, naj tukaj še enkrat omenim, da so davku podvržene le obresti, ne pa glavnica ali kapital, iz kterega jih kdo dobiva. Vrednostnih popirjev, kteri ne donašajo nobenih obrestij, na primer večina sreček (lozov), torej ne zadeva rentnina.
Razven navedenih prejemkov, od kterih pobirajo davek dolžniki, nam ostanejo kot rentnini zavezane zlasti še obresti od inozemskih (neavstrijskih) obligacij in vred-' nostnih popirjev, obresti od zasebnih posojil, zakupnine od obrtov in užitki. Od teh pa predpisuje rentnino davčna oblast na ime onega, kteri dobiva take prejemke, toda le tedaj, ako ima ta oseba več kakor 600 gld. dohodka na leto. Odmerja se vsako leto posebej.
Stalne prejemke, kakor obresti, je obdačiti z zneskom, kterega so zares dosegli v zadnjem letu pred davčnim letom, premenljive prejemke, na pr. užitke ali zakupnine, pa po povprečnosti zadnjih treh let. Pri za kupnih obrestih za obrte, dane v zakup, se smejo odbiti od dohodka upravni in vzdrževalni troški in odpis tega, za kolikor se je z obrabo žnižala vrednost oprave, če ni zakupnik dolžan, nositi ta bremena. Taki odbitki bi bili na primer pri mlinih in gostilnah, danih v zakup.
Rentnina., ktero odmerja davčna oblast, se predpisuje v tisti davčni občini, v kteri stanuje davčni zavezanec. Od nje je treba plačevati tudi deželne, občinske in druge doklade; rentnina pa, ktero pobirajo dolžniki, je brez doklad.
Davčni zavezanci morajo glede vseh rentnini podvrženih prejemkov, razven tistih, od kterih odbiva rentnino dolžnik, uložiti vsako leto napoved na predpisanem obrazcu (tiskovini), ali ustno podati na zapisnik pri davčnem oblastvu, v kterega okolišu stanujejo.
Kako je napraviti napoved, je razloženo na zadnji strani omenjenega obrazca, kteri se dobi brezplačno pri davčnih upravništvih, okrajnih glavarstvih in davčnih uradih.
Kdor je dolžan podati napoved, pa tega ne stori ali je poda neresnično, zapade kazni.
Podaje omenjene napovedi so, v kolikor jih davčno oblastvo posebej ne pozove v to, oproščeni tisti davčni zavezanci, kteri so
1.)	že v preteklem davčnem letu plačali prihodnino,
2.)	kteri med tem niso izpremenili domovališča,
3.)	kteri niso dosegli nobenega pomnožka prejemkov.
Davčna odmera se v tem primeru opravlja tako,
kakor da bi bile imenovane osebe napovedale, da trajajo njih prejemki nadalje v izmeri, ki je bila določena v zadnjem preteklem letu.
Ako zahteva davčno oblastvo napoved od kake OBebe, ki nima nobenega prejemka, podvrženega davku, ali pa ktere skupni letni dohodek na leto ne presega
600 gld., naj ona to izrečno izjavi, da se ji ne predpiše davek po krivici.
Odmera se daje davčnemu zavezancu na znanje s plačilnim nalogom, zoper kterega je dopuščena pritožba.
Predpisana rentnina se plačuje v dveh enakih obrokih, in sicer 1. dne junija in 1. decembra.
Važno je tudi določilo, da se v primerih, kadar se od davčnega zavezanca ne more iztirjati prihjdnina, pozove tisti, ki je dolžan plačati prejemke, torej dolžnik, naj nadaljna plačila obrestij ustavi tako dolgo, dokler ne bode zadržani znesek zadoščal v pokritje zaostanka aa rentnini. Kadar dolžnik opusti izvršitev došlega mu uka-zila, tedaj je osebno odgovoren za plačilo tistih zneskov, kterih ni pridržal. Taki slučaji pa se le redkokdaj pripete.
Premembe v višini rentnini zavezanih prejemkov med davčnim letom, bodisi zvikšanja ali znižanja, se jemljo v poštev še le drugo priredbeno leto.
(Dalje prihodnjič.)
Novi civilno-postopni zakoni.
Piše Ivan Kavčnik, c. kr. sodni tajnik (Dalje.)
če je treba, da stranka sama pride k razpravi, na pr. če nima zastopnika, ali če sodnik navzlic temu, da ga ima, vender zahteva njeno osebno navzočnost, sne stranka zaračunati le odškodnino za pot in za zamudo časa, ne pa tudi zato, kar je potrosila za hranjenje. Ako stranko zastopa oseba, ki ni odvetnik ali notar, se smejo zaračunati le gotovi izdatki za koleke, za pristojbine in za to, kar se mora sicer izdati v gotovini, ne pa tuli za trud ali za pota zastopnika. S tem hoče zakon preprečiti zastopanje po navadnih pooblaščencih. To pa je popolnem utemeljeno. Pravu neuk zastopnik, in če sa je po svojih mislih še tako dobro poučil pri zastopani stranki o dotični zadevi, gotovo ne bode znal sodniku podati takega pojasnila, kakor bi ga podala stranka sama ali pa odvetnik, odnosno notar, ki znanstveno in dejanski izvežban, ve, ktere okolnosti bodo za pravde važne, in si v teh pridobi točnega znanja oi svoje stranke.
Novi zakon hoče, da se pravda hitro reši. Zato pa tudi zapoveduje, da se sme tista stranka, ki dejanske okolnosti ali dokaze navaja pozneje v pravdi, in se sodnik uveri, da bi jih bila lahko navedla uže prej, obsoditi v poplačilo troškov, bodisi deloma, bodisi do cela, ako se je pravda vsled tega zakasnelega navajanja zavlekla. Zakon na pr. zapoveduje, da mora tožitelj uže v tožbi navesti vse okolnosti in dokaze (priče, listine), ktere podpirajo njegovo zahtevo, če bode tožitelj mesto v tožbi še le koncem pravde navedel kako važno okolno3t ali ponudil dokaz ter mora vsled tega pravda še dalje teči, občutil bode to svojo vnemarnost pri troških.
Zakon pa razven od strank tudi od drugih, pri pravdi sodelujočih oseb zahteva, da so kos svoji nalogi.
Če zastopnik, bodisi zakoniti (na pr. varuh ali skrbnik) bodisi odvetnik ali navaden pooblaščenec, s posebno vnemarnost j o (grobes Versehulden) v pravdi kaj zakrivi, mora na zahtevanje nasprotnika plačati dotične troške. Prav tako strog pa je zakon tudi proti sodniku samemu, če le-ta s svojo očividno, posebno vnemarnost j o, zakrivi, da se je sodba, razprava ali sklep moral na višji stopinji razveljaviti, sme se mu na predlog stranke ali pa tudi uradoma naložiti, da on trpi troške.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 38. Kobila je storila žrebe pincgavske pasme, ktero je v zadnjih nogah krevljasto in bicelj se mu pripogiblje noter do tal. Žrebe je drugače lepega života, zato prosim pouka, če je kako sredstvo, da bi žrebetu uravnal noge? (I P. v P.)
Odgovor: S takim žrebelom je težko kaj narediti in ni nobenega sredstva, da bi mu uravnali noge, temveč je treba le čakati, da jih narava sama popravi, kolikor je to sploh mnogoče. Pospešite pa uravnanje nog s pokladanjem take krme dojni kobili in pozneje odstavljenemu žrebetu, ktera daje dovolj rudninskih snovij za tvorjenje in okrepljenje kostij. Taka krma je pred vsem zobanje in klajno apno. Da ste dobili tako žrebe, bo vzrok kobila ali žrebec, bi vsled svojih notranjih lastnostij naredi tako žrebe, ali pa je vzrok prazna krma, ktero je dobivala breja kobila. Poznali smo na Gorenjskem žrebea, ki je delal sploh taka žrebeta in se je zato moral odstraniti. Pri pincgavskih kobilah je vzrok mnogokrat krma, ki obstoji iz samega sena in slame, kteri krmili imata premalo fosforovckislega apna v sebi iz kterega se dela okostje; zato take kobile store žrebeta, ki imajo slabo okostje in navadno pokrevljane noge
Vprašanje. 39. Kako se gnoji jaremu žitu z umetnimi gnojili in koliko se jih rabi? (G. L. v T.)
Odgovor: Žitu se da na 1 ha 300 kg superfosfata, 500 kg amonijakovega superfosfata in 150 kg čilskega solitra, oziroma na 1 oral 180 kg superfosfata, 300 kg amonijakovega superfosfata in 90 kg čilskega solitra. Ta gnojila se razven solitra podorjejo ob setvi, oziroma se dobro podvlečejo. čilskega solitra se potrese polovica, ko je žito dobro ozelenelo, druga polovica pa kake 3 tedne pozneje. Da se soliter lože ena komerno raztrese, ga morete pomešati s s suho prstjo.
Vprašanje 40. Naredil sem petijot iz tropin in iz cukerina, ki pa ne vre ia je vedno sladek Kaj naj naredim, da dobi petijot moč in kislobo? (I P. v S)
Odgovor: Cukerin ni sladkor in zato tudi ne kipi. S cukerinom se ne da narediti petijot, zato ni za Vašo sladko mlakužo nobene pomoči.
Vprašanje 41 Kaj je vzrok, da pri nas letos živina splošno les grize. Poprej se je to pripetilo le pri kakem mršavem govedu, sedaj je pa ta napaka splošna. Kako se odpomore? (J B. v D.)
Odgovor: To prihaja od slabe krme, zlasti od slabega sena, ki je iz izlužeoih, slabo gnojenih, ali celo mokrih se-nožetij. V takem senu manjka fosforovokislega apna Gnojite senožeti s Tomasovo žlindro, pa bo ta napaka pojenjala. Sedaj pa zdravite živino s pokladanjem apnene klaje, ktero dobite v Ljubljani v lekarni M. Leusteka. Žlica te klaje zadošča na dan za eno goved.
Vprašanje 42. Napraviti mislim amerišk matičnjak tem potom, da nasadim ameriških ključev, ktere potem 50 cm visoko zeleno pecepim. Jeseni bi potem cepljene mladike pri starem lesu odrezal ter jih porabil kot cepljene ključe za sa-jenke. Mnogi mi to odsvetujejo, češ, da bi taki ključi ne hoteli rasti, ker bi bili preveč zmučeni od vednega mandanja. Kaj je Vaše mnenje? (L. Z na G.)
Odgovor: Tako ravnanje ni napačno, a sme se pričeti le le drugo, oziroma tretje leto, ko so trte v matičnjaku uže dovolj močne. Pocepiti pa ne smete vseh mladik, ki vzrastejo iz ene trte, marveč morate pustiti par necepljenih, da te trto vzdrže krepko.
Vprašanje 43. Imam Bteno na hudem vetru, na kteri ne ostane noben omet. Kako naj odpravim to nepri-liko? Tukajšnji zidarski mojster mi je svetoval mešati med apno in pesek soli in lanenega olja. (I. B. v D.)
Odgovor: Hiše in gospodarska poslopja na deželi, kterih vnanja stian je ometana, trpe vsled njihove proste, vetru in vremenu izpostavljene lege na tem, da jim omet rad odpada. Tej nezgodi pridemo kolikor toliko v okom na naslednji način. Najpripravnejša za omet je s cementom spojena malta za stavbe na suhem, tako imenovana ^podaljšana cementna malta", ki pa naj je tako gosta, kakor se rabi za zidanje, ker ta najbolj kljubuje vremenskim vplivom. Ta se da lahko napraviti in se sme v 24.-26. urah večkrat premešati, ne da bi kaj izgubila na svoji moči. Kot stenski omet naj se rabi naslednja mešanica, ki se je po skušnjah najbolje obnesla: 1 del apna, 2 dela cementa in 6 do 12 delov peska; ali: x/s do 1/i dela apna, 1 del cementa in 3 deli peska; prva mešanica velja za omet mokrotnih sten. Ta omet s podaljšano cementno malto se vrhu tega proti vremenskim vplivom da zavarovati s tem, da ga prevlečemo z mrzlim raztokom iz 1 dela zelene galice (železnega vitrijola) in 3 delov vode. če se po četrti prevleki ne pokaže več kak temen, črn madež, pa je ometova površina dovtlj napojena s to tekočino. Po osušenju se mora stenski omet prevleči z rjavo, vodi kljubujočo plastjo, na kteri se v vodi rastopljene barve stanovitno obdrže, in dvojna prevleka s petodstotno milnato vodo zadošča, da nakit postane nepre-močljiv ter po drgnjenju s suknom ali s krtačo leščeč kakor oljnata prevleka.
Vprašanje 44. Kako se da praprot na njivi in na košenioi z najboljšim uspehom zatreti? (I. M. v S.)
Odgovor: Praprot morete zatreti s pridnostjo in vztrajnostjo. Precej spomladi, ko ta plevel ozeleni, ga morete pri tleh populiti in to celo leto pridno nadaljevati. S tem tako oslabite korenine, silno globoko segajoče, da s časom poginejo. Važno je, da nobene rastline ne pustite toliko razviti se, da bi naredila tros, s kterim se praprot razmnožuje. Tako zatiranje velja pred vsem na senožetih. Na njivah je pa najboljše sredstvo glokoko obdelovanje in pridna pletev, k čemur mnogo pripomore pridelovanje takih rastlin, ktere zahtevajo okopa-vanje in osipanje, kakor na pr. krompir.
Vprašanje 45. Prerigolal sem vinograd ter podkopal
nad 40 voz brinja. Sedaj me pa sosedje strašijo, da bo to brinje več škodilo kakor koristilo, zato se bojim to nadaljevati ter Vas prosim za svet. (A. K v K)
Odgovor: Podkopano brinje more le v tem slučaju škodovati, če je zemlja uže sama na sebi z>lo rahla, ker jo potem brinjevo vejevje naredi še bolj rahlo ter bi utegnila trta trpeti sušo Drugače pa brinje gotovo ne škoduje, marveč še gnoji, čeprav le počasi, kajti precejšnja množina smole v brinjevem lesu ovira njega trohnjenje in pretvarjanje v gnojilo. Pa tudi v slučaju, če imate zelo rahlo zemljo (kakeršne pa običajno po vinogradih ni), bi se popisana neprilika kazala tudi le k večjemu prvo leto, pozneje se zemlja z brinjem vred i tako poleže, in to tem bolj, kolikor bolj strohni brinje. Ako je pa zemlja zelo težka ilovica, bo pa brinje koristno uže zato, ker zemljo rahlja, in ne glede na to, da v vsakem slučaju tudi gnoji.
Vprašanje 46. V naši okolici se uže dlje nego eno leto večina krav prepoja ter skoraj nobena ne ostane breja. Kaj more biti temu vziok? Eni priporočajo brejost pospešiti s tem, da se kravi kri pušča na repu ali na gobcu, ali pa da se krava polije z vodo, kadar je pri biku. Ali je kaj na tem? (J. A. v H)
Odgovor: Da krave ne ostanejo breje, niso krive one, ampak neplodni, slabi in izguljeni, ali tudi dobri, pa preveč rabljeni biki. Vsa navedena sredstva so bedasta; pač pa bo pomagalo leskovo olje, s kterim naj se namažejo vsi staro-kopitni živinorejci, zlasti pa oni župani, ki ne skrbe glasom zakona za povzdigo živinoreje za dovolj dobrih bikov.
Vprašanje 47 Jeseni sem kupil v Istri mošta, kteri je še danes, ko se je spremenil v vino, popolnoma sladek; mislim da zato, ker je bil dodan vinu cukerin. S Čim bi se dal odpraviti iz vina cukerin? (M. T. v Z)
Odgovor: Cukerin je v vinu sam od sebe neizpremen-ljiv in ga ni sredstva, da bi ga uničilo, ne da bi se ob enem vino ne oškodilo.
Vprašanje, 48. Ali ima župan sploh pravico kaj zaračunati za živinski potni list in koliko? (I. T. v C.)
Odgovor: Župan sploh nima pravice za pisanje živinskega potnega lista zaračuniti kako pristojbino, marveč sme zahtevati le povračilo za tiskovino, največ v znesku 2 kr Dovoljeno pa je županu, oziroma tistemu, ki gre živino pregledat, pobirati pristojbino za ogled v znesku 2 do 8 kr. Visokost pristojbine pa določi občinski odbor ter jo mora potrditi deželni odbor Za živinski potni list se torej sme računiti k večjemu 2 kr.. za ogled pa posebno pristojbino, ki mora biti, kakor gori povedano, pravilno sklenjena in potrjena. Brez ogleda župan nikdar ne sme živinskega potnega lista izdati ; če to stori je kazniv.
Vprašanje 49. Imam žrebe, ktsro je padlo pozimi v vodo in sedaj je šla dlaka raz njega. Kaj naj storim, da bo žrebe hitro dobilo novo dlako? (I E v P.)
Odgovor: V tem slučaju ni druge pomoči kakor snaga. Umijte večkrat kožo z mlačno vodo, in sicer s pomočjo mehke gobe ali eunje in potem zbrišite žrebe do suhega Da se polt okrepi, bo dobro, žrebe zmivati z vodo, v kteri se je kuhala hrastova lubad.
Vprašanje 50. Moji junici se je jeseni na spodnji čelusti zadej^ naredila bula, ktero sem prerezal ter je iz nje iztekel gnoj. Čez mesec dnij se je naredila zopet bula, iz ktere je teklo, a sedaj je to prenehalo in iz rane moli krvavo in razpokano ter bradavici podobno meso. Kako naj zdravim to bolezen? (I. Ž. v S )
Odgovor: Bolezen je mramor na zadnji čeljusti ter je v tem stanu, kakor jo Vi popisujete, neozdravljiva. Ker bo juniea težko žvečila in bo zato shujšala, priporočamo Vam žival precej dati mesarju. Vender Vam pa priporočamo poklicati živirozdravnika, ker je le ta sposoben izreči končno sodbo, če vidi bolno žival.
Gospodarske novice.
*	Umetna gnojila, in sicer kajnit ter Temasovo žlindro, ima družba zopet v zalogi ter oddaja 100 kg po 2 gld. 60 kr. Vrhu tega priskrbuje družba po izvirnih tvorniških cenah vsa druga umetna gnojila iz kemijske tvorniee v Hrastniku pri Zidanem Mostu.
*	Bike belanske pasme bo kupovala kr. hrvatska vlada konci tega meseca na Kranjskem, in sicer take, ki so uže za pleme, pa še niso menjali zob (preko 18 mesecev stare), in tudi mlajše, čez leto stare, če so izredno lepi Kdor ima takega bika naprodaj, naj to takoj zglasi naši družbi, kteva potem pismo izroči dotičnemu zastopniku hrvatske vlade. Opozarjamo pa. da družba ni potem v nobeni nadaljni zcezi s tem nakupom in da je ni potrebno z vprašanji nadlegovati kakor lansko leto, ako nakupovalec ne obišče vsakega, ki je bika za prodaj prijavil.
*	Popravek, v „Kmet<)valcu" št 4. v spisu „Zbirka jabolk in hrušek za naše kraje" je izostala vsled neljube pomote med jabolki za splošni nasad izborna 6 vrsta „lands-berški kosmač", ki zori oktobra in se drži do svečana. Ta in pa veliki kaselski kosmač, sta najboljša za odprte vrte in nasade ob cestah, ker se njih sad na drevesu dobro drži in ni koj iz drevesa užiten, ampak mora ležati.
*	Samostalni konjerejski odsek c. kr. kmetijske drube kranjske je imol 10. dne t. m občni zbor, ki je rešil po pravilih piedpisane točke dnevnega reda ter je v odbor izvolil ggv Gamsa, posestnika v Iški Loki, in V Ogorelca, posestnika v Skofeljci Dalje se je ukienilo skrbeti, da se bo^o premo-vanja konj poprej vršila, kakor je bilo dosedaj običajno, in sicer če mogoče uže letos
*	Bakreno galico je družba uže prejela in jo oddaja udom po 281/a kr. kilogram, neuiom pa po 26 kr. Gg. družabniki naj izvolijo galico po možnosti naročati potom svojih područnic Družba ima vse galiee 10 vagonov in jo bo oddajala, dokler bo kaj zaloge, zato naj vsak pravočasno naroči tisto množino, ktero potrebuje.
*	Krompirja nima družba nič več v svoji zalogi, zato ne sprejema več naročil nanj in od sedaj naprej na taka na-ročilna pisma tudi ne bode več odgovarjala.
Sadno drevje iz družbine drevesnice, razven nekaj pritličnega drevja, je vse oddano in se tekom tega meseca do-pošlje naročnikom. Naročila se sprejemajo le še na pritlično drevje in se vrhu tega odda še nekaj mlajših parmen (po 2 leti stare) komad po 10 kr
*	Poučna predavanja in cepilni tečaji bolo v drugi polovici meseca marcija in ves aptil po vseh vinorodnih krajih na Kranjskem
Gospod Gombač bo poučeval po vipavskem, ilirskobi-striškem, litijskem in krškem okraju, g. Skalicky, tehnični voditelj, v novomeškem in metliškem, g. Šetina, voditelj drž. trtnice v Črnomlju, pa v črnomaljskem okraju. G. Gombač bo predaval;
Dne 19 marcija ob 3. uri pop v Košani; samo teor. predav.
20.	„	JI	3.	ji	„	v Podragi; „
21.	„	ji	9.	„	dop.	na Vrabčah; cepilni tečaj.
22.	ti	«i	9.	„	JI	„ Gočah; „ „
23	n	Ji	9	Ji	ji	„ Planini; „ „
24	ii	JJ	8	»	ji	v Vrhpolju; samo teor. pred
25	ii	Ji	3.	J1	pop.	v Št Vidu; „
26.	ii	Ji	8	J}	dop.	v Št. Vidu; cepilni tečaj.
30	„	Ji	9.	Ji	»i	v Nadanjem Selu; cepil, tečaj
81.	„	JT	9	„	n	v Premu; cepilni tečaj.
2.	aprila	J?	9	„	„	v Št Janžu; „ „
3.	Ji	JI	8.		„	v Radečah; samo predavanje
4.	in 5.	aprila ob			3. tiri	dop v Krškem; cepilni tečaj
17. aprila		ob	8.	uri	dop.	v Tižišu; cepilni tečaj.
17.	Ji	„	3.	ji	pop.	v Mokronogu; samo predav.
18	♦i	„	9	m	dop.	v Mokronogu; cepilni tečaj.
19	Ji	ii	9.	ji	„	v Škocijanu; „ „
20.		n	9.	»	n	na Bučki; „ „
21. „ „ 9. „ „ na Eaki;
Cepilni tečaji bodo trajali po cel dan.
Najprej bo 1 — 2 uri trajajoč teoretičen pouk o obnovitvi vinogradov, o boleznih, o porabi umetnih gnojil, o zakonih itd., potem praktično izvajanje. Teh poukov se sme vsakdo udeležiti. Od občine priporočeni mladeniči, ki bodo prisostvovali pouku cel dan, bodo dobili posebno odškodnino.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Razglas
o oddaji čistokrvnih plemenih bikov belanske (cikaste) pasme, kupljenih z državno podporo.
Glavni odbor c kr. kmetijske družbe kupi meseca aprila s podporo, ktero je dovolilo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo za pospeševanje govedoreje, nekaj bikov belanske (cikaste) pasme.
Te bike bode odbor oddajal na podlogi doSlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih.
Prošnje je vložiti do
S5. čine meseca, marcija t. 1.
pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se:
1.)	da je pripravljen bika vzprejeti ob pravem času na oni bližnji postaji, kteia bede določena, in sicer tistega bika, kterega določi odbor;
2.)	da pošlje na račun precej, ko mu odbor naznani, da mu je bik prisojen 10 gld , kteri zapadejo, če potem ne vzprejme od-kazanega mu bika;
3.)	da plača ob vzprejemn bika polovico tistih troškov, ktere je podpisani odbor imel zanj pri nakupu, in sicer odračunši pod tečko 2. omenjenih 10 gld., in
4.)	da podpiše zavezno pismo, s kterim se zaveže imeti prejetega bika dve leti za pleme in, če ga iz kterega koli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po B gld. za vsak mesec, kar ga pred časom odda.
Živinorejci, kteri bodo imeli prejetega bika čez 2 leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dobodo po 20 gld. in za vsak nadaljni mesec po 6 gld. nagrade.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske.
V Ljubljani, 28. dre februvarija 1897.
Vabilo
na občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Cerknici, ki bode 20. marcija 1898. I. ob 3. uri popoldne v šolskem prostoru.
VZPORED:
1.)	Poročilo o drevesnici ter o oddaji dreves za 1. 1898.
2.)	Predložitev računa za 1. 1897.
3.)	Posvetovanje o 3., 5. in 6. točki § 32. družbinih pravil.
4.)	Volitev novega odbora.
5.)	Raznoterosti.
Cerknica, 13. dne marcija 1898.
Franjo Premrov, načelnik.
St 3737.
Razglas.
Na podstavi zadnjega uradnega izkaza o živinskih kužnih boleznih deželne vlade v Sarajevu se izdajajo vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari s 6. dne marcija 1898. 1., St. 7242., nastopne zaporne odredbe zoper uvažanje ovac in prašičev iz okupacijskega ozemlja na Kranjsko:
1.)	Zaradi kužnih ovčjih koz je prepovedano uvažati ovce iz okrajev Cazin, Rogatica in Vlasenica;
2.)	zaradi svinjske kuge je prepovedano uvažati prašiče iz okrajev Banjaluka in Zvornik.
Iz ostalih zdaj neokuženih okrajev okupacijskega ozemlja se smejo samo pitani prašiči z živo teža najmanj 120 kilogramov po železnici uvažati na Kranjsko, in sicer v kensumni kraj Ljubljana v istoimensko železniško postajo c. kr priv. južne železnice, če se takoj zakoljejo. Ravno tako je uvažanje zaklanih prašičev na Kranjsko v nerazsekanem stanju dopuščeno.
Te nove odredbe stopijo v veljavnost s 15. marcijem 1898. 1. ter se namesto razglasov s 27. dne julija 189B. 1., št. 9837., s 15. dne junija 1897. 1., št. 9054., in s 13. dne julija 1897. 1. St. 10.375., ki se s tem razveljavljajo, razglašajo s pristavkom, da
se bodo prestopki zoper zgoraj imenovane okraje razglašenih uvoznih, prepovedij za ovce, oziroua za prašiče, kaznovali po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51., transporti pa, če bi z njimi došlo tudi samo eno za omenjeno kugo obolelo živinče, zavrnili na oddajno postajo.
G. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 10. dne marcija 1898.
Listnioa uredništva.
J. Ž. pri Sv. T. Mrtva zemlja postane rodna, kadar se na zraku dobro razkroji, seveda jo morate tudi gnojiti. Hlevski gnoj bo najboljši. — Glede gnoja za pšenico berite odgovor na 39. vprašanje. — Umetna gnojila Vam priskrbi naša družba. — Sadno drevje spomladi mazati z apnom, nima nobenega pomena.
Fr. S. v B. Kdor je lov na dražbi kupil, tega tudi je. Kaj se je pred dražbi godilo, to ni nikomur nič mar.
J. S. na P. Da so pri Vas krave pred otelitvijo in po nji krvomočne, ni vzrok apnena klaja, temveč gotove strupene rastline v senu. Priporočamo Vam, obrnite se do živinozdravnika.
M. N. v S. Če imate dovolj mleka za dve mlekarski zadrugi, morete osnovati dve, a ozirajte se na to, da so potem troški večji. Prevdarite torej, kaj Vam bolje kaže: narediti le eno zadrugo, pa mleko daleč nositi, ali narediti dve zadrugi. Lavolovi stroji za posnemanje mleka so izvrstni in Vam moremo zanje jamčiti.
L. D. na R. O ravnanju z lovskimi psi nam ni nič znanega. — Če je brinjevte postal grenak, prihaja od tod, ker je bilo v njem mnogo brinjevega olja, ki se je razkrojilo. Dajte tak bri-njevec prekuhati.
J. K. v O. Vaša zadeva je vodopravna in je mi ne moremo razsoditi. Obrnite se do okrajnega glavarstva.
P. K. v G. Vedno je zgoraj bela barva, spodaj pa rdeča.
J. I. v P. Pošljite nam vejico smreke, ker bolezni more biti več vzrokov, in sicer jo more povzročiti gliva, ki dela rjo, ali pa so neke vrste vešče, ki uničujejo igle.
P. G. v G. Če imate branjarijo, smete prodajati vsa one reči, za ktere ni potrebno posebno dovoljenje, t. j. koncesija. — Dobro kokošje pleme Vam bomo mogli še le tedaj nasvetovati, če nam sporočite, kaj zahtevate od svojih kokošij, to je, ali naj pridno neso, ali naj hitro rastejo ter dajo veliko mesa, ali pa naj bodo te lastnosti po možnosti združene. Vsa plemena namreč niso enaka, glede teh lastnostij. Najbolje storite, če poiščete dobre domače, na Vaše podnebje vajene živali, od kterih si potem za pleme od-birajte najboljše
J. K. v Š. V Vašem slučaju ne morete siliti soseia, ki ima njivo pod Vašo, da bi tudi on trebil jarke, s kterimi bi se omogočil vodi odtok iz Vaše njive, kajti vodopravni zakon velja le za tekoče vode.
M. S. v R. če ima gostilno Vaša žena, potem Vas nihče ne more siliti, da bi morali imeti svoje vino v kleti druge hiše tudi zapečateno.
A. Z. na M. V takem slučaju ni drugega sredstva kakor potrpljenje in lepo ravnanje. Pustite žrebe le takrat k materi, kadar naj sesa, kobilo pa privežite na kratko ter ji med sesanjem dvignite eno sprednjo nogo, da ne bode mogla brcati. S časom se kobila morda vender navadi žrebeta.
J. B. v T. Hruške so poginile, ker so se jim posušile korenine. Zakaj, tega pa mi ne vemo. — Glede junice, ki gloje les in žre dlako, berite odgovore v pričujoči številki.
M. F. pri Sv. J. Dotična trditev je gola vraža.
J. J. v Z. Bodečo žico za ograjo dobite pri tvrdki Hatter & Schrantz in Wien; Windmuhlgasse 16. Prodaja se na metre, cene pa so različne. Pišite po cenik.
Z. S. v M. Prejo, domačo in vsako drugo, dobite pri M. Pircu v Kranju.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
.Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
In sera ti (oznanila) se zaračuujajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/, strani 8 gld., na '/« strani B gld. in na '/, strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev 3.
St 5. V Ljubljani, 15. marcija 1898. Leto XV.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 15. marcija 1898. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago gld. 30.— kr. do
gld. 35.— kr.; nemška detelja (lucerna) gld. 45.— kr. do gld. 66.— kr., gorenjska repa gld. 25,— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.25 kr.; konopno seme gld. 11.— kr. do gld. 11.86 kr. kuminovo seme gld. 25.— kr. do gld. 27.50 kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 7 50 kr.jurdeči Hrvat gl. 8 —kr., prepeličar (koks) gld. 11.60 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s novo blago.)
Suhe čeSplje: v dimu sušene gld. 18 — kr. do gld. 18.60 kr. , „ brez dima sušene gld. 18.— kr. do gld. 22.— kr. Orehi domači: gld. 22,— kr. do gld. 24 — kr. Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.50 kr. za 100 klgr. Med: od gld. 27,— kr. do gld. 28 — kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 33 — kr. do gld. 34.—kr. „ težke od 30 do iOkg , „ 27— , „ , 88.— „ /ln . lahke	„ „ 28.- „ „ , 88,- „
(Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 86 kr. klgr.) Telečje kože: 46 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.60 kr. do gld. —.70 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 36 kr. za leg.
Druge vrste 20 do 23 „ , „ Kože lisic po gld. 4,— do 4.— )
» . » » 9 - » 10-- } za par. „ dihurjev , , 2.50 „ 3.- j *
„ vidr „ „ 9,— „ 10.— )
Kože zajcev po 14 do 16 gld. za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16.— 100 kg.
Žito:
V	Ljubljani, 12. marcija 1898. Pšenica gld. 13,— kr., rž 9.60 kr., ječmen gld. 7.50 kr., oves gld. 7.60 kr., ajda 9.60 kr., proso gld. 7.50 kr., turšica gld. 6.70 kr., leča
gld. 12— kr., grah gld. 13,— kr., fižol gld. 12— kr., seno gld. 1.96 kr., slama gld. 1.78 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Na DunaJI, 14. marcija 1898. Pšenica gld. 11.91 kr., rž gld. 8.78 kr., ječmen gld. 8.76 kr., oves gld., 6.84 kr., turšica gld. 6.62 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
gld. gld.
V Razglasu št. 34., objavljenem v 3. št. „Kmeto-valca" t. 1. se je vrinila pomota, in sicer stane tisoč macesnovih sadik 2 gld. 50 kr. ne 1 gld. 50 kr.
C. kr. deželno gozdno nadzorstvo za Kranjsko v Ljubljani.
Kot gospodarski pristav
išče službo pošten, marljiv in trezen mladeneč, absolvent kmetijske šole in sirarskega tečaja. Spričevala izvrstna.
Ponudbe pod: A. K. oeconoin, P. Loka pri Zidanem mostu, Spod. Štajersko.	(36—i)
Ako hočete imeti sveža in dobro kaljiva semena, ne naročajte jih od ogerskih židovskih tvrd, ampak od domačih izvedenih semnotržcev. Če se tudi od drugod dobro blago dobi, ceneje in zanesljiveje se vendar ne more dobiti kot v znani trgovini z semeni pri
Alojziju Korsika,
Šelenburgove ulice št. 5 v Ljubljani.
Zato naj si vsakdo prej dobro premisli, predno kaj iz tujine naroči. Pri meni stoji več 100% najboljših zelenjadnih in cvetličnih semen, kakor tudi več 1000% raznovrstnih travnih semen, ktera so ravnokar naravnost iz Škotskega prišla, ter so častitemu p. n. občinstvu vsak čas na ogled in izbiro.	(29-2)
Ceniki za l. 1898 franko in brezplačno.
Mlado čvrsto sadno drevje
nizke in visoke rasti, najboljših namiznih in gospodarskih vrst prodaja, oskrbništvo	(32—2)
dr. Ignac grof Attems-ove grajščine
v Brežicah.
Visokodebelna jabolčna drevesa,
3 do 4 letne od 30 do 40 kr. komad; potem pritllkovce jabolčne in hruškove, 3 do 5 letne v vsih oblikah vzrejene, po 30 do 60 kr. komad; divjake jabolčne 2 letne, presajene, 1000 kom. 15 gld.; hruškove divjake 2 letne, za okuliranje 1000 kom. 12 gld.; pritli-kavčne podlage 2 letne, 101) kom. 2 gld. 50 kr. Razun tega tudi	(27—3)
breskve
najfineje nove vrste, komad 30 do 40 kr. priporoča
Frane Podgoršek, posestnik drevesnice v Brežicah (Rann) na Štajerskem.
Razglas.
Iz godne drevesnice v Bršlinu pri Rudolfovem se bode oddalo letos spomladi sledeče sadike:
400.000 . . . 31etnih krepkih smrek;
400.000 120.000 15.000 10.000
2 „ meeesnov; 2 „ črnih borovcev; 2 » »	5
2 ,, ameriških borovcev; v drevesnici ali pa pri-pošto ali železniško po-
Sadike se bodo prodajale merno zavite in postavljene na c stajo in sicer: smreke, mecesni, črni borovci po 1 gld. 50 kr. črne jelše in amerišlri borovci po 2 gld. za tisoč (1000) komadov.	(2B-3)
Pismena ali ustmena naročila za te sadike sprejema c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem, Krškem in Črnomlju, podpisano c. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem in pa c kr. gozdar v Rudolfovem, Krškem in Črnomlju do konca marcija 1898 pri kterih se morajo naročena drevesca proti potrdilu takoj plačati.
C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo
v Rudolfovem, dne 24. februvarija 1898.
V
o
TVilhelm Klenert
prej Klenert & Gelger
A	prej ivieneri «. neiger
H I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
v Gradci.
(Ta dreresnica pripoznanakotena največjih in najbolj rredjenih t ATatriji.) ,
Priporočamo veliko in izborno zalogo: Trtnlc,visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag sa prltllkovoe; Jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja (12—4)	sa drevorede Itd.
Raapoilljatev pravilno imenovanih oepiiev vsih vrst sadja. V Cenike |e dobiti zastonj In franke.
Reznike in korenjake (bilfe) portalis,
0 kakor tudi okoreninjene cepljenk z isto podlago 0 požlahnjene z najbolj žlahtnimi vrstami, ki donašajo
i
lepo namizno grozdje in s takimi ki veliko rodijo, ^ prodaja	(33-2)
oskrbništvo dr. Ignacij grof Attems-ove grajščine
v Brežicah.
0 o
0
1
><>2
Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20.
Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevaj o.
—	Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (17)	(7—5)
»Velecenjeni gospod lekarnik!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje znance. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v il ni s o k v s i m prsobolnim. S p o š t o v a n j e m. — Rudolf Ausim. Na Dunaj i, 20. marca 1897.
Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekl e-nici varstvena znamka t. j. slika bana Ni-kole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi.
—	Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr.
—	Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski t r g š t e v. 20.
Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinj-skemuc v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1.
iHaiSa
Oddaja ruskega lanenega semena.
Podpisana družba bo oddajala tudi to leto pravo rusko Ianeno seme in sicer
kilogram po 14 kr.
Naročniki naj se takoj oglase pri podpisani družbi ter naj prilože aro in naznanijo zadnjo železniško postajo.	(3—5)
C. kr. kmetijska družba v Ljubljani.
»
JOSIP LEUZ
trgovec
v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje in prodaja zgodnji rožni krompir; nadalje prodaja vsakovrstni semenski krompir kakor: pravi češki onejl-dovec, ogerski .Imperator" potem „Schneeflock", pravi ribniški in angleški rumeni krompir, kakor tudi izvrstno jedilno čebulo m mali okrogli čebulček za saditi. — Tudi kupuje drevesen ali plučen mah in pa črno in belo
čmeriko.	(13—4)
0000000090000000000000900000
Jajca za valjenje j
od plemenitih kar (23—s) O
prodaja Ivan Kranjc, veleposestnik v Št. Ilju pošta O
Velenje na Štajerskem in sicer: Bralimi eno po 10 kr., p!ymouth jroeks pa 15 kr., liouian po 20 kr., d>ma5i faz in po 25 kr., kokin-kina rumme po 25 kr., pegatke po 15 kr., domače štajerske kure po 10 kr. in dirking po 20 kr.]
9999999999990000009099999999
Detelj no seme.
Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predenice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme nkremla je posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena.
Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba naroČila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega.
Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji, 1 klgr. prave francoske lucerne (nemške ali večne detelje) stoji 55 kr., 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajersko, rudefie detelje stoji 50 kr. Naročila se sprejemajo samo od udov.
Vreče in vožnji lisji se ne zaračunajo.
Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati »poštenega« semena »brez predenice«. Ker j« ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti	(2—6) '
c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.
Vse stroje za poljedelstvo.
Vnovič znižane cene!
Vnovič znižane cene I
Trjjjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (11-5)
IG. HELLER na Dunaiu , . ...
II/, Praterstrasse 49. ^	Zastopn.k. se .sčejo.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!

Mala naznanila.
7aak ud e. kr. kmetijske dražbe kranjske sme po dvakrat na leto in ricer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to itevilo plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med »Malimi ■amanili* po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Pluge lil osipalnike izdeluje in priporoča po 8 in 9 gld. komad Miba Preložnik, kovač v Hotinji vasi pri Kranichsfeldu, Spod Štajersko.	(12)
Pluge in osipalnike, najboljše sestave izdeluje od 7—9 gld. komad; tudi izdeluje okopalnike, stroje za koruzo seja t vse iz čistega železa po najnižjih cenah Matej Bregant, kovač v Oiehovesi, pošta Kranichsfeld, Spod. Štajersko.	(19)
Jabolčno drevje, zlate parmene in nekaj drugih vrst od 4 do 6 let starih, proda eno po 30 kr. Ant. Kos, učitelj v Naklem poŠta Šenčur pri Kranju.	(37)
Zanesljivo čisto, Žide prosto deteljno seme od lucerne in trave, kakor tudi velikansko peso in zelje, in pa apneno klajo za živino ima v zalogi Ivan Gašperlin trgovec v Šenčurju pri Kranju.	(38)
Domače detelje v mešičkih prav lepe, 30 do 40 mernikov, ima naprodaj po primerni ceni Jak. Strah posestnik v Vodmatu št 12, Ljubljana.	(39)
100 centov suhe lucerne detelje za krmo, po 3 krone cent, proda Josip Kalin, v Št. Jarnej n, Dolenjsko.	(43)
500 kg rudečega ribniškega fižola, lepo zbrano blago, za seme, cena po dogovoru, ima naprodaj. Janez Škrabec v Krovači št. 14. pošta Ribnica.	(44)
Osem lepih domačih prašičev, težkega plemena, jorkširske pasme, dvanajst tednov starih ima naprodaj Matija Vidmar, posestnik v Šenčurju pri Kranju. Cena po dogovoru.	(45)
Montikola, okoreninjene, prodaja 100 po 1 gld. do 1 gld. 50 kr. prof. Kristan v Kopru.	C46)
Lepi in popolnoma sveži cepiči dobrih in rodovitnih vrst trsov, kakor tudi dobro okoreninjene amerikanske trte Eiparia souvag, Riparia Portalis, Solonis. Rupestris montikola in metalica se dobivajo pri Antonu Kokotu, posestniku v Pišecah, pošta Brežice, Štajersko.	(47)
Posestvo na prodaj na Koroški Bell, pošta Javornik, s hišo in gospodarskim poslopjem, kateremu pripada 7 oralov njiv, 24 oralov travnikov in 33 oralov gozda. Pogoji ugodni. Več pove lastnik Matija čop, posestnik na Rodmah, pošta Žerovnica. (48)
Orehe „papirnike" za saditev, 120 komadov po 21/, m visoke ima po nizki ceni naprodaj Josip Benedičič, posestnik v Lipnici, poš'a Kropa (Gorenjsko*.	(49)
Lepega, pristnega, ribniškega fižola za seme ima po nizki ceni obilo naprodaj Jakob Lavrenčič, trgovec in posestnik v Sodra-žici pri Ribnici.	(49)
Ova bika, čiste pinegavske pasme, oba sposobna za spuščanje, ima naprodaj Ant. Kržišnik. posestnik na Bukovem Vrhu št. 26, pošta Poljane nad Škofjo Loko.	(60)
Vsakovrstna lanska in starejša naravna istrska in dolenjska vina
cviček), kakor tudi pristno vinsko žganje iz Prosekarjovih tropin in vsakovrstna diuga žganja ima vedno v zalogi J. C. Roger. trgovec v Ljubljani, Žitni trg št. 2.	(61)
Notranjskim kmetovalcem
priporočam po nizkih cenah	(37—1)
za pomladansko setev
travno in deteljno seme (garantiral o, predenice prosto) ter razna druga poljska in vrtna semena, osobito seme orjaške pese „Maiiajuth", ,.Oberndoifer" in „Eckendoiferu, več vrst korenja, zelja, salate itd. Nadalje tudi ličje (Raffiabast) drevesno smolo in razne druge stvari za vrtnarstvo.
ANTON DITRICH,
trgovec v Postojini.
Seme pravega kašeljakega zelja
prodaja po 50 kr. 30 gramov (31—2)
Ig. Mercina, posestnik v Zg. Kašlju, pošta Zalog
pri Ljubljani. Na prodaj je
malin, žaga
in devet oralov posestva. Več pove Anton Klopčič na Vrhpolji,
pošta Moravče na Gorenjskem.	(35—2)
8 |
ooo
Živinska sol
(rudeča)	(34-2)
v vrečah po 50 kilogramov dobi se vedno pri
Janez Fabian-u
v Ljubljani, Vodnikov trg št. 2.
Domača tvrdka
Pehani, Lorber in dr.
tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celju
izdeluje in prodaja po tovarniški ceni:
Najboljše možnarje za streljanje proti toči.
Novoiznajdene „brzostrelne in varnostne možnarje",
kterih ni treba nič zabijati, pri streljanji vsaka nevarnost izključena, pokajo boljše, potrebujejo manj smodnika in streljajo trikrat hitrejše kot navadni možnarji.
Najboljše in najcenejše travniške brane, najizbornejše slamoreznice, najnovejše mlatilnlce z ležiščem na krogle, isto-tako stiskalnice in milne za grozdje in sadje, geple i. t. d. i t. d.	(4—6)
Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela za tovarne, mline, žage in druge obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v naj-temeljitejšo in cenejo popravo.
Za vsak možnar, stroj, sploh za vsako delo se jamči. Tovarniško cene.

oves im
(Willkomm.)
Ta težka vrsta ovsa vspeva v vsaki zemlji, je najzgodnejša, da zelo obilo pridelka, visoko in prav dobro slamo za krmljenje ter nepreleži. Ker se ta oves redko seje, zadošča na oralo 50 kg.	(28—3)
Razpošilja se z vrečo vred 25 kg za 5 gld.; 50 kg za 9 gld. 50 kr.; 100 za 18 gld. Vzorci v vrečicah po 5 kg se pošiljajo poštnine prosto (franco) ako se znesek I gld. 70 kr. naprej pošlje na
grajščinsko oskrbništvo Golice
pri Konjicah na Sp, Štajerskem,