Posamezna številka I Din mesečno, če se sprejema list v upra H, naročnina 4 Din, na dom in polti dostavljen Hal POiVE DEEJSKI ist 5 Din • Celoletna naročnina ie 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru SLOVENEC Uredništvo1. Kopitarjeva ul. št. 6 III. Telefon št 2050 in 2996 List izha- ja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992 Podpis prijateljske pogodbe med Bolgarijo in Jugoslavijo „Naj Bog blagoslovi današnji dan „Naj bo srečno in blagoslovljeno S temi besedami sta oba predsednika zaključila zgodovinski dogodek U IC Belgrad, 24. jan. AA. Davi ob 9 je prispel v našo prestolnico predsednik bolgarske vlade Geor-ge Kjoseivanov. Predsedniku bolgarske vlade je bil prirejen svečan in prisrčen sprejem ne samo po uradnih zastopnikih, nego tudi od izredno velike množice belgrajskih meščanov, ki so šele iz listov natančno izvedeli, kdaj prispe dr. Kjoseivanov iz Sofije. Ze mnogo pred prihodom vlaka so bili vsi hodniki pred železniško postajo nabito polni ljudi. Pred invalidskim domom, pred zgradbo OUZD in pred gornjim delom železniške postaje se je vse trlo rodostno razpoloženega ljudstva. Nad njimi 60 se v vetru vile zastave nacionalnih društev, ki so 6e korporativno udeležila sprejema. Prihod Kjoseivanova Na peronu je bila razvrščena četa vojske in četa Sokolov. Sprejemu je prisostvovala vsa kraljevska vlada s predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem na čelu, nadalje so se tam zbrali podpredsednik 6enata Milan Simo-novič s skupino senatorjev, podpredsednik narodne skupščine Franjo Martič z večjim številom narodnih poslancev, nadalje poslaniki: bolgarski dr. Dečko Karadjov, grški Bibiča Roseti, romunski Viktor Cadera, turški Ali Hajdar Aktaj in češkoslovaški dr. Vaclav Girsa. Prisotni so bili tudi predsednik belgrajske občine Vlada Ilič z večjim številom mestnih svetnikov, cerkveni dostojanstveniki in mnogo uglednih javnih delavcev. Ze precej časa pred prihodom vlaka so se zbrali na peronu tudi novinarji, med njimi tudi 16 bolgarskih novinarjev in mnogo inozemskih. Bilo jc tudi večje število fotoreporterjev. Sprejemu so prisostvovali tudi zastopniki zveze prostovoljcev, udruženja vojnih invalidov, društva nosilcev Karadjordjeve zvezde, zveze jugoslovansko-bolgarskih lig, Kola 6rbskih sester v narodnih nošah, Sokoli, zastopniki raznih gospodarskih organizacij ter vseh ostalih nacionalnih društev. Ko je vlak prispel na železniško postajo, je stopil iz dvorske čakalnice ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Njemu so sledili ostali ministri. Ko 6e je vlak še ustavljal, se je na peronu oglasila vojaško godba, ki je into-nirala bolgarsko himno. Ko se je voz ustavil, se je na vratih salonskega vagona pojavil očitno dobro razpoložen in z nasmehom okrog ust predsednik bolgarske vlade dr. Georgije Kjoseivanov s soprogo, ki so ju vsi prisotni iskreno in burno pozdravili. K njima je takoj pristopil predsednik kraljevske viade dr. Milan Stojadinovič. Oba predsednika sta se dvakrat prisrčno poljubila. Dr. Stojadinovič je visokemu bolgarskemu gostu v nekaj besedah zaželel dobrodošlico. Takoj nato je pozdravil gospo Kjoseivanovo, ki je bila nato naravnost zasuta s šopki svežega cvetja. Sledilo je pozdravljanje s posameznimi ministri in ostalimi Dr. Georgij Kjuseivanov prisotnimi. Predsednik bolgarske vlade dr. Kjose-fvanov je nato v spremstvu ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča ter ministra vojske in mornarice generala Marica šel mimo častne čete, nakar je godba zaigrala jugoslovansko himno. Ko je stopil v dvorsko čakalnico, je bil bolgarski ministrski predsednik ponovno burno pozdravljen od vseh prisotnih. V dvorni čakalnici ga je sprejel predsednik belgrajske občine Vlada Hič in ga pozdravil Podpis pakta Ob 11 je bil v zunanjem ministrstvu svečano podpisan pakt prijateljstva med kraljevino Bolgarijo in kraljevino Jugoslavijo. Pogodbo sta podpisala: v imenu kraljevske bolgarske vlade Georgc Kjoseivanov, predsednik ministrskega sve»a ter minister za zunanje zadeve in varstvo, v imenu kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič, predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve. Temu svečanemu aktu so prisostvovali: z bolgarske strani: Stojan Petrov-comakov, pomočnik, ministra za zunanje zadeve, dr. Dečko Karadjov, opolnomočeni minister Bolgarije v Belgradu, Ni-kola Balabanov, opolnomočeni minister in direktor bolgarskega tiska, dr Bogdan Kesjakov, svetnik poslaništva kraljevine Bolgarije v Belgradu, dr. Mi-iev, šef kabineta predsednika bolgarske vlade in dr. Anton Negov. tiskovni ataše pri bolgarskem poslaništvu v Belgradu, z jugoslovanske strani pa Vladislav Martinac, pomočnik ministra za zunanje zadeve, Momčilo Jurišič-Sturm, podanik kraljevine Jugoslavije v Sofiji, dr. Ivo Andrič. načelnik političnega oddelka za zunanje zadeve. Ivan Kovačevič, svetnik ministrstva za zunanje zadeve, dr. Agan Protič, šef kabineta ministra za zunanje zadeve, Milan Ristič, šef balkanskega odseka v ministrstvu za zunanje zadeve, Vukašin Šečerovič, tajnik ministrstva za zunanje zadeve in dr. Rudoli Salek, pisar v kabinetu zunanjega ministra. Izjave obeh predsednikov Po podpisu pakta je predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov vstal, ponudil roko predsedniku jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviču in dejal: Ministrski predsednik in dragi prijatelji! Naj Bog blagoslovi današnji srečni zgodovinski pri-četek nove zgodovine dveh bratskih narodov! Dr. Stojadinovič je dr. Kjoseivanovu prisrčno stisnil roko in očividno radostno ganjen odgovoril: Naj bo srečno in blagoslovljeno! Oba predsednika sta si tedaj še enkrat prisrčno stisnila roki in 6e poljubila na lica. Besedito pakta Nj. Vel. kralj Jugoslavije in Nj. Vel. kralj Bolgarov, prežeta z duhom dobrega sosedstva, vzajemnega zaupanja in iskrenega prijateljstva, ki so značilni za obstoječe odnošajo izmed njunih odnosov držav, trdno prepričana, da bosta konsolidacija in razvoj teh srečnih odnošajev služila napredku in blagostanju njunih dveh sosednih in bratskih narodov, želeč, da bi prispevala k utrditvi miru na Balkanu sta se odločila skleniti pogodbo o prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo ter sta za to določila za svoja odnosna pooblaščenca: Nj. Vel. kralj Jugoslavije njegovo eksc. g. dr. Milan Stojadinoviča, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve. Nj. Vel. kralj Bolgarov pa njegovo eksc. dr. Georgija Kjoseivanova, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve in verstvo, ki sta izmenjala svoja pooblastila, sestavljena v dobri in predpisani obliki ter se nato sporazumela o naslednjih odredbah: Člen 1. Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo bosta obstajala neporušen mir ter iskreno in trajno prijateljstvo. Člen 2. Ta pogodba bo ratificcirana in ratifikaciji bosta izmenjani v Belgradu v čim krajem roku. Stopia bo v veljavo onega dne, ko »e bosta ratifikaciji izmenili. To sta omenjena pooblaščenca potrdila tako, da sta podpisala to pogodbo. Mussolini pride v Belgrad? Nepotrjena vest praških „Narodnih Listov" Praga, 24. jan. TG. cNamdni Listy» pišejo v uvodniku, da bo italijanski ministrski predsednik spomladi obiskal Budimpešto in da bo pri tej priložnosti šel tudi v Belgrad in obiskal ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Praški list pristavlja, da jo to znamenje, kako so sc odnošaji med Italijo in Jugoslavijo v zadnjem času spremenili na bolje in sc dan za dnevom bolj ugodno razvijajo. List zagovarja tudi zamisel, da jc treba da sploh vse države Male zveze, predvsem Češkoslovaška. preuredijo svoje odnošaje z Italijo in jih postavijo na popolnoma novo podlago. Vaš dopisnik se je na merodajnih mestih informiral o verodostojnosti tega poročila, pa je ugotovil, da nikjer o tem ni nič znanega, da bi Mussolini sploh zapustil Italijo, še manj pa da hi obiskal Budimpešto in Belgrad. Izjavili so mu pa. da so odnošaji med Italijo in Jugoslavijo zares tlohri, kakor to dokazujejo izjave, državnikov obeh dežela in dvig medsebojnega trženja. Vašemu dopisniku so tudi izjavili, da se Italija iskreno veseli podpisa prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo, ker j« slednja iskrena prijateljica Italije, saj je italijanska kraljičina postala kraljica Bolgarov. Belgrajski sporazum bo torej pomenil, da se je prijateljstvo itaiije do Boi-garije sedaj tudi še od bolgarske strani razširilo na jtigoilovansko državo. Sestavljeno v Belgradu. 24. januarja 1P37 v dveh primerih, ki sta bila izročena vsaki izmed visokih podgodbenih strani. Dr. Milan Stojadinovič I. r., dr. Georgije Kjoseivanov I. r. Pri knezu-namestniku Ob 12.30 je knez namestnik Pavle blagovolil sprejeti v avdijenco bolgarskega ministrskega predsednika Kjoseivanova, katerega je ob tej priliki odlikoval z redom belega oria I. stopnje. Ob 12.50 je tudi kneginja Olga blagovolila sprejeti v avdijenci gospoda in gosjio Kjoseivanovo. Ob 13 je knez namestnik priredil na Belem dvoru na Dediuju kosilo na čast bolgarskega predsednika Georgija Kjoseivanova. Kosila so se udeležili: knez namestnik Pavle in kneginja Olga, predsednik bolgarske vlade dr. Georgije Kjeso-ivanov z gospo, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, predsednik senata dr. Vetimir Mazuranič, minister vojske in mornarice general Ljubomir Marif z gospo, prometni minister dr.Spaho, dvorni minister Milan Dr. Milan Stojadinovič Antič, dvorni maršal Boško Colak-Antič, prvi adju-tant kralja llristif z gospo, opolnomočeni minister Bolgarije v Belgradu dr. Dečko Karadjov z gospo, bolgarski opolnomočeni minister Peter Comakov, šef bolgarskega prestiiroja opolnomočeni minister Balabanov, pomočnik zunanjega ministra Vladislav Martiuac. opolnomočeni minister kraljevino Jugoslavije v Sofiji Momčilo Jurešič, šef kabineta pred-sednikn bolgarske vlade dr. Milev. svetnik bolgarskega poslaništva v Belgradu Kisiakov z gospo, bolgarski vojni atašo Dobrinov z gospo, dvorna dama ga. Lozunič. Zdravi ce Belgrad, 24. januarja. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je priredil nocoj slavnostno večerjo nn čast ministrskega sveta in zunanjemu ministru kraljevine Bolgarije Kjoseivanovu in njegovi gospe. Večerji so prisostvovali: predsednik senata Želimir Maiuranič. podpredsednik narodne skupščine Franjo Markič. prometni minister dr. Spalio, minister brez portfelja Behmen, kmetijski minister Stankovi?, minister pravde dr. Suhotič z gospo, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, minister brez portfelja dr. Miha Krek, minister vojske general Marič s soprogo, minister brez porttelja Djordjevič z gospo, minister za telesno vzgojo naroda dr. Itogif s soprogo, aj>o-stolski nuncij Pellegrinetti, turški poslanik Ali Hajdar-Aktaj s soprogo, madžarski poslanik Alt s gospo, belgijski poslanik Romre de Virhnvn, ameriški poslanik VVilson, nemški poslanik Ileer-rcn z gospo, poljski poslanik Dembieki z gospo, avstrijski poslanik Schmidt * gospo, češkoslovaški poslanik dr. Girsa t gospo, angleški jioslanik s soprogo Campbell, čilski poslanik Guarcia Silva z gosjio, bolgarski poslanik Karagjov t gospo, grški |ioslanik Bibiča Roseti z gospo, romunski poslanik Cadere z gospo, minister Antič, prvi adju-tant Nj. Vel. kralje general Ilristič t gospo, maršal dvora Colak-Antir, general Belič s soprogo, general Tomič z gospo, general Ncdič z gospo, predsednik belgrajske občine Vlada Ilič z gospo, predsednik kasacijskega sodišča Rusomir Jankovič z gospo, general Stankovič z gospo, pomočnik zunanjega ministra Martinac z gospo, pomočnik ministra Pilja, podpredsednik senata Milan Simonovič, rektor vseučilišča Dragoslav Jovanovič i gospo, španski odpravnik poslov Montiglia z gospo, opolnomočeni minister Petrov Čoniakov, opolnomočeni minister BalabanoT, odpravnik poslov poslaništva republike ftvice Steiner z gospo, albanski odpravnik |>oslov Gadjtdi, italijanski odpravnik poslov Baietrocrhi, g. Htrandman s soprogo, g. Mirncr s soprogo, svetnik bolgarskega poslaništva Kesiakov z gospo, šef kabineta bolgarskega ministrskega predsednika Dr. Milan Stojadinovič nazdravlja Bolgariji Na banketu je imel ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič naslednji govor: Gospod predsednik in dragi prijatelj! Čutim izredno zadovoljstvo, da vas pozdravim v prestolnici Jugoslavije kot dragega gosta in spoštovanega zastopnika sosednje države, kraljevine Bolgarije. Ta občutek zadovoljstva deli z menoj kraljevska vlada kakor tudi ves jugoslovanski narod. Vaš današnji obisk v Belgradu, g. predsednik, je zares pomemben. Vi ste prišli, da skupno z menoj podpišete politični akt, s katerim jo treba likvidirati in izročiti pozaliljenju ne haš srečno preteklost na Balkanu, hkratu pa s tem aktom otvoriti tudi novo dobo političnih odnošajev. polno izgledov za povoljni razvoj obče situacijo v tem delu Evrope. Naša dva naroda, bratska po svojem poreklu in po drugih svojih lastnostih, sta prestala dneve velikih izkušenj in težkih razočaranj. Deloma po svoji, šo bolj pa po taji krirdi. V velikih spopadih sta festo prelahko šla preko onega, na kar ju je navajala zgodovina in usoda: preko vzajemnega razumevanja in urejanja skupnih interesov. Ta doba zgodovine jc potekla, mi globoko verujemo v to. da je potekla za zmerom. Izkustvo nas j« natačito, da mora zavladati med nami odnos bratstva in iskrenega prijateljstva. Pot po katerem smo sedaj krenili, sta nam otvo-rila in pokazala naša suverena. Vzvišeni vladar kralj Bolgarije in nesmrtni kralj Jugoslavije sta prva utrla pot. ki j« dovedla do ostvaritve današnjega dela. Plemenita namera in srečno sodelovanje teii dveh vladarjev je našla t Nj. kr. Visokemu knezu namestniku dostojnega in pomembnega naslednika. Delo svojih suverennv sta po- polnoma razumela in sprejela oba naša naroda, za 2itnikom Pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je bil danes podpisan v Belgradu, je popolnoma v skladu z miroljubno politiko kraljevine Jugoslavije. Ta naš novi pakt odgovarja tudi željam vseh balkanskih narodov, da se ohrani in utrdi mir na Balkanu. Zaradi tega se moramo nadejati, da bo ta pakt novo sredstvo miru, ki odgovarja težnjam naših dveh narodov, dosegel v celoti zaželeni učinek. Med vami in nami ni in ne bo več ničesar, kar nas bi razdvajalo. Zato nas današnji dan napolnjuje z iskreno radostjo in upravičenim ponosom, kajti ta dan bo ostal zabeležen v zgodovini kot pričetek nove dobe razvoja in napredka v boljšo bodočnost in srečno usodo naših narodov, k miru in sreči celega Balkana. Dvigam svojo čašo v zdravje in za srečno vlado Nj. Vel. kralja Borisa III., za napredek kraljevine Bolgarije ter za osebno srečo vas, gospod predsednik in dragi prijatelj, ter vaše simpatične gospe I Dr. Kjoseivanov odgovarja Bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Georgije Kjoseivanov je na zdravico predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča takole odgovoril: Gospod predsednik ministrskega sveta in dragi prijatelji Od srca se vam zahvaljujem za ljubeznive besede, ki ste jib izrekli, ler za topli in navdušujoči sprejem, za posebno pozornost, katere smo od včeraj deležni v vaši državi. Preko vaše ekscelence, uglednega šefa kraljeve jugoslovanske vlade, pošiljam vladi vaše kraljevine in bratskemu jugoslovanskemu narodu izraze naše brezmejne hvaležnosti za manifestacije prijateljstva in simpatij, ki so nam bile na tako srečen način naklonjene. Tc manilestacije simpatij smatram namenjene v prvi vrsti moji državi in bolgarskemu narodu, pa sem prepričan, da bodo napravile globok vtis tudi ▼ zadnji bolgarski kočici. Ko smo vaša ckscclenca in jaz stavili skupno svoja podpisa pod zgodovinski dokument, ki je velikega pomena ne samo za naši dve državi, nego tudi za mir in spokojstvo na Balkanu, sva v imenu Jugoslavije in Bolgarije postala glasnika svetle želje in iskrene težnje dveh bratskih narodov po boljši, srečnejši in blagodejnejši bodočnosti. Zares od dne zgodovinskega srečanja vladarjev obeh sosednih bratskih držav v Belgradu so bolgarsko-jugoslovan-ski odnošaji prešli v dobo iskrenega, lojalnega in trajnega prijateljstva. To prijateljstvo, tako iskreno započeto, je našlo v vzvišeni osebnosti Nj. kr. Vis, kneza namestnika Pavla odličnega pobornika in privrženca. Tako so z današnjim j>odpisoin pakta o vocs nem prijateljstvu srečno kronani sedanji prijateljski odnošaji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo. Tudi jaz sem srečen, da morem naglasiti, Kar je poudarila vaša eksielenca da v bodoče nič ne bo moglo motiti prijateljskih odnošajev med obema bratskima narodoma na Balkanu in čvrstitev koristnega sodelovanj:! med vsemi balkanskimi državami. Od današnjega svečanega dne. svetlega datuma v novi zgodovini naših dveh narodov bom ponesel v svojo državo neizbrisne spomine. polne hvaležnosti napram vzvišeni osebnosti Nj. Vis. kneza namestnika iu napram vaši ekscc-lenci, katerih imeni bosta za vselej ostali j>ovezaiii na današnjo pogodbo. Z vero in nado v boljšo bodočnost dvigam čašo v zdravje in dolgo življenje Nj. Vel kralja Petra II. in kraljevega doma v zdravje in srečo Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, ter članov kraljevega na-mestništva. za blagostanje kraljevine lugoslavije ter za vašo osebno srečo, gospod ministrski predsednik in dragi prijatelj in v zdravje vaše simpatične soproge. f staneh Kmetske zveze. v Ljubljani Dr. Milorad Nedeljkovič o kmetskem vprašanju Mariborska nedelja Ljubljana, 24. januarja. Dvorana Rokodelskega doma je bila danes prizorišče važnega gospodarskega sestanka oživljene in krepko se razvijajoče Kmetske zveze, tc zaslužne gospodarske in stanovske organizacije naših kmetov, ki jo je prejšnji nasilni režim razpustil. Sestanek je bil važen zaradi tega, ker je na njem govoril eden najbolj znanih naših finančnih strokovnjakov, dr. Milorad Nedeljkovič, glavni ravnatelj Poštne hranilnice, član upravnega odbora Privilegirane agrarne banke in obenem vodja srbskega gibanja okoli lista »Agrarna misao«, organizacije, ki sliči nekako naši Kmetski zvezi, ima pa prvenstveno ideološki značaj, namreč vzbuditi zanimanje za vas in poljedelstvo ter srbskega kmeta postaviti na boljšo gospodarsko podlago in mu izboljšati njegov položaj. Današnji govor dr. Ne-deljkoviča je bil tako izčrpen in se je dotaknil toliko problemov našega kmeta, da pomenja pravi gospodarski in politično-kulturni program. Današnji sestanek ni' bil zamišljen v širšem obsegu, sicer bi kmetovalci napolnili še tako veliko dvorano. Zbrali so se predvsem naši župani in delegatje podružnic Kmetske zveze, ki so zavzeli razpoložljive prostore v dvorani Rokodelskega doma. Med raznimi odličniki 60 sc zborovanja udeležili tudi minister n. r. dr. Kulovec, pomočnik ministra za pošto in telegraf, član odbora Drž. hip. banke, ing. Dobrivoj Ratajc, načelnik osrednjega Higijenskega zavoda v Belgradu dr. Bojan Pire, predsednik nadzorstvenega sveta Poštne hranilnice. Dalje se je sestanka udeležit ljubljanski župan dr. Adlešič, odbor Kmetse zveze, ravnatelj Poštne hranilnice v Ljubljani dr. Vidmar in drugi odličniki. Lepo zborovanje je otvoril g. Strcin, ki je pozdravil predvsem odlične goste iz Belgrada kot prijatelje kmetskega stanu, nato pa domače zastopnike in odposlance. Nato je govoril minister v pokoju g. dr. Fr. Kulovec ki je v svojem govoru naglašal, da dr. Nedeljkovič ni prišel v Ljubljano predvsem kot ravnatelj PIL niti ne kot član upravnega odbora Priv. agr. banke, čeprav imajo slovenski kmetje velik interes ravno pri ravnanju obeh velikih denarnih zavodov, temveč ie prišel kot predstavnik kmetskega gibanja v Srbiji, da bo tu govoril o idejah, ki so enake ideiam Kmetske zveze. Dr. Nedelikovič pozna razmere naše Kmetske zveze in ve. da si ljudje nc morejo sami pomagati. Naš kmet je že oživil svojo pod prejšnjim režimom razpuščeno Kmetsko zvezo in najboljši znak vere kmeta v obnovo je. da je v teku enega leta pristopilo v Kmetsko zvezo že nad 25 000 članov, ki so organizirani v 250 do 260 društvih. Javno življenje mora vse prevzeti misel, da je treba kmetu pomoči in ga dvigniti. Toplo pozdravljen ie govoril nato dr. Milorad Nedelikovič V svojem eno uro trajajočem govoru je razvijal naslednje misli: V Belgradu se je osnoval društvo ki si je postavilo kot nalogo, da dvigne pomen vasi in kmetijstva v naši splošni ekonomski, kulturni, socijalni in finančni politiki. Vas in kinelijslvo naprej, v osrednjo zavest našega javnega življenja in celokupne državne politike — to je geslo osnovaleljev toga društva. V naši državi na ozemlju 218.055 km' (dve sto osem in štirideset tisoč Sest sto pel in petdeset kvadratnih kilometrov) živi nad 15,000.000 (petnajst milijonov) prebivalcev, od teh '/. (štiri petine) to je okrog 12 (dvanajst milijonov duš neposredno od kmetijstva kot glavnega poklica. 01 državne in samoupravne službe (aktivni uslužbenci in upokojenci) živi okio-j t 'A (eden in pol) milijona duš, okrog 440.000 (šliri sto štirideset tisoč) VA (tri in pol) od sto prebivalstva — na prejemkih iz državne blagajne, in kar preostane, okrog en milijon duš, so člani njih družin (to je okrog devet in pol od sto celokupnega števila prebivalstva: Od obrti in industrije živi nekaj čez pol milijona oseb in okrog sedem slo tisoč članov njihovih družin skupaj okrog milijon dve sto tisoč družinskimi člani, torej kakih tri in |>ol od sto celokupnega prebivalstva. S svobodnimi profesijami se preživlja z družinskimi člani vred okrog eden od sto. s hišnimi deli pol od slo. nezaposlenih je okrog dva od sto, ostanek dva od sto pa tvorijo razni drugi poklici. Od produktivno zaposlenega prebivalstva živi lorej nad osemdeset d slo od kmetijstva, ostali pa prejemajo svoj dohodek posredno zopet po večini iz kmetijstva. Od celokupne površine našega državnega ozemlja je danes okrog trideset odstotkov orne zemlje (sedem in pol milijonov hektarjev), tri in dvajset odslotkov livad in pašnikov (šest milijonov hektarjev), okroe pet sto tisoč hektarjev vinogradov in sadovnjakov; trideset odstotkov je od gozdu, ostanek (okrog osemnajst odstotkov) pa je neproduktivna zemlja. Celi dve tretjini naših kmečkih go-spodarstev imata manj kot Iri hektarje zemlje, ki se lahko obdeluje. Razen tega je veliko število kmečkih druž'-(okrog dvajset odstotkov kmečkega prebivalstva, ki nimajo niti malo zemlje, ampak se izdržujejo z delom na tujih posestvih in živijo lorej oni od dohodka žetve nu teh sosednjih posestvih. Vse to priča o velikem pomanjkanju zemlje za naše kmečko prebivalstvo Problem pomanjkanja zemlje postane še ostrejši, ako se upošteva porast našega prebivalstva za kakih dve slo tisoč duš letno. Razen na pomanjkanju zemlje trpijo naša kmečka gospodarstva tudi na pomanjkanju živine in orodja za delo; to pomanjkanje je toliko večje, kolikor manjša je zemljiška posest. Dohodek našega narodnega gospodarstva je cenjen leta 1025 na osemdeset milijard dinarjev oziroma po odbitku uradniških plač in drugih izvedenih dohodkov na šestdeset milijard, 1933 pa samo na 33 (Iri in trideset ) milijard. Dohodki kmetijstva so zmanjšani v tem času na 57.40%. V času krize se je naš državni proračun p<> večal od dese; in jx>l milijard dmarjevv 1924-25 na čez 13 milijard dinarjev, v letih 1930-31—1931-32. Ce se temu dodaja občinski in banovinski davsi. kakor tudi izdatki izven proračuna, vidimo, da so v tem času pobrali javili izdatki čez štirideset odstotkov skupnega našega dohodka, kar je nedvomno prevelika obremenitev, ki vodi k izčrpanju narodovega gospodarstva. Tako velika obremenitev z javnimi izdatki ne sme še naprej ostati, ker bodo sicer pretirana davčna bremna v bodoče načela tudi sam narodni kapital, narodno imovino in vodila k težkemu obubožanju vsega naroda. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov od šest in dvajsetega septembra tisoč devet sto šest in trideset, je zaščitila okrog SOO.OUO kmetov dolžnikov, ki bi jim sicer brez teh olajšav grozila nevarnost, da zgubijo hiše in da svojci povečajo armado nezaposlenega kmečkega in mestnega proletarijala. Ta uredba- je preprečila to veliko gospodarsko katastrofo, vendar pa je razen tega treba pomagati kmetu še z realnim dviganjem kmetijstva, ker bo sicer zopet zagazilo v dolgove. Treba je urediti še organizacijo bodočega poljedelskega kredita, tako da bodo imeli vsi poljedelci. zlasti pa srednji in mali vedno na razpolago dovolj iu jio ceni kredita |iod ugodnimi pogoji za vse svoje življenske in prodticcenfske potrebe; povrh vsega pa je treba intenzivno delati še na tem, da se dvignejo dohodki kmečkega gcsjiodarstva, da ne bi kmet zopet zapadel v dolgove. Vse te okolnosti so dovedle do težkih posledic za življenje večina našega kmeta. Naš kmečki narod se v velikem številu težko prehranjuje Z uradnimi anketami je ugotovljeno, da več ko |io!oviea vsega našega kmečkega prebivalstva stalno iz leta v leto kupuje žito za prehrano in da je prehrana večine našega naroda slaba in nezadostna. Ker jim zemlja ne nudi zadostnega zaslužka, morajo mali poljedelci iskati zaslužka na sosednjih posestvih in s tem povečujejo število dninarjev v našem poljedelstvu. Izčrpani zaradi dela, slaba prehrana in pomanjkanje vsake higijene v hrani, obleki in v hiši. ima za posledico poslabšanje zdravstvenega stanja. V našem narodu boluie okrog 400.000 duš na tuberkulozi, umre jih pa na tuberkulozi okrog 40 - 50 tisoč na leto. Medtem ko se mestu in mestnim poklicem posveča nesorazmerno več pozornosti, je vas zapostavljena gospodarsko, zdravstveno, prometno in socialno-politično. Mi smo doslej preveč pretiravali v urbanistični organizaciji in morimo sedaj to po-pravti s tem, da posvečamo več pozornosti vasi in kmetijstvu. To mora postati splošno narodno prepričanje. splošno narodni. gos|x>darski in kulturni program. Dr. Nedelikovič ie ob zaključku svojega govora izrazil željo, naj bi slovenski kmetje zaupali sedaniemu delu odločujočih mož v državi, ki so prišli na svoja me.sta z željo, da pomagalo narodu iz n;egovc stiske in ki imajo poštene namene Dalje je izrazi! veselje, da je med slovenskimi kmeti, ki imajo že izvedeno svoio organizicijo, in jim če.-tita!. di so vodili slovenski narod tako veliki možic, kakor ie bil dr. Krek in ki ima polnn naslednikov. Omeni! je tudi bojazen slovenskih kmetov, dolžnikov in vlagateljev, da bo ustanovljen s plačili dolžnikov nri PAB le nekak osredn:i fond v Belgradu. iz katerega Slovenci ne bi dobili denarja. Poudaril je. da jc niemti in odločujočim prav vseeno, kdo v Sloveniji vrSi likvidacijo kmcl-skih do'gov in da so pripravljeni ludi prepustiti likvidacijo zadrugam. Sledila je krajša debata, v kateri so govorili dr. Voršič, dr. Basaj, Strnad in Strcin. Govorniki so pozdravili v imenu Kmečke zveze ideio agrarne misli v Belgradu, obenem pa so tudi očrtali mnoge žalostne posledice, ki jih ie kmet.ska zaščita pri nas povzročila našemil zadružništvu in našemu kmetskemu kreditu. Opisali so sedanji obupni položaj slovenskega kmeta, ki sicer ni tako slab kakor položaj srbskega, pač pa se jc bati, da bo po«tal prav tak. Zahtevali so, naj se likvidacija kmetskih dolgov pri nas zaupa zadružništvu in naposled naglarali interese slovenskega kmetskega stanu, da se čimprej obnovi likvidnost naših denarnih zavodov in pa naj se obnovi kmetski kredit. Lepo uspeli sestanek Kmetske zveze ie nato zaključil g. Strcin. Dr. Nedeljkovič in ing. Ratajc sta s svojim .spremstvom popoldne obiskala radovljiški okraj, kjer sta si ogledala predvsem parcelo, namenjeno za dom uradnikov Poštne hranilnice. Maribor, 24. januarja. Neprijetne posledice prepovedi izvoza svinjskih kož Nedavno jo bil prepovedan izvoz surovih svinjskih kož v inozemstvo. Vzrok te prepovedi ni bil motiviran, zadel pa je prav občutno naše kmečko prebivalstvo. Dokler so se kože lahko izvažale, so jih plačevali trgovci kmetu |>o 10 din kilogram, tako da je pri vsakem furežu izkupil 100, 200 din za kožo. Kmetje v Slovenskih goricah in iia Dravskem polju obejijo zaklane prašiče ter kože prodajajo. Ko pa jo prišla prepoved izvoza, je cena nenadoma padla, jako da se danes prodaja skoraj že ne izplačil. Surove svinjske kožo kupujeta sedaj samo dve tovarni. Ker nimata nobene konkurence, lahko cene po mili volji diktirata ter jih znižujeta. Pri telil pa se je ugotovilo, da obe tovarni sedaj pridno izvažata surove kože v Anglijo in Ameriko. Prepoved izvozu za ti tovarni očividno ne velja, pa imata gotovo zelo lep dobiček od izvoza, ko dobivata pri nas kože napol zastonj. Potrebno bi bilo, da se prepoved izvoza zopet prekliče, pu bo s tem našim kmetom |ireeej jiomagano. * Konec stavke. Kakor jo Slovenec poročal, je v rudniku Stanovsko pri Poljčanah zaradi nerednega izplačevanja mezd stopilo okoli 80 rudarjev v stavko. V soboto so se rudarji prostovoljno vrnili na delo ter jim je bilo obljubljeno, dn bodo do 5. februarja dobili vse zaostanke mezd za mesec december, ki znesejo skupaj okoli 80.000 Din, izplačane. Pač pa bo pri lem nekaj rudarjev prišlo ob kruh. in sicer vsi tisti, ki so štrajk organizirali in ovirali ostalim, ki so hoteli nadaljevati z delom. Prevozniki zborujejo. V soboto zvečer je bil v Gambrinovi dvorani občni zbor Združenja pre vozniških obrtov, ki obsega ves teritorij bivše mariborske oblasti. Predsednik g. Ivan Sluga je podal kratek pregled delovnu|u združenja v preteklem letu. Nato jo sledilo poročilo marljivega tajnika g. Antona Krepka Iz njegovega poročila je razvidno, da je združenje, ki obsega Maribor mesto , Maribor desni iu levi breg, Celje mesto in okulico, Ptuj mesto iu okolico, Ljutomer, Mur-sko Soboto, Dol. Lendavo, Slovenjgradee, Prevalje, Konjice, Šmarje pri Jelšah iu Gornji grad skupaj 123 izvoščkov. 55 avtoprevoznikov, 09 voznikov s konji in 20 fijakerjev, skupno lorej 273 članov, Kinematografi v Zagrebu Danes ie povprečna zabava ljudi kinematograf. Ljudje so opustili umetniški užitek v gledališčih, zavračajo individualno, to je osebnostno noto umetnika ter hlastajo iimdalje bolj |>o industrijski hproizvodib. Dandanes se industrializira gledališče. ki ga Ze počasi nadomešča glasovni, jila-stični in barvni film. sega po proizvodih mehanizirane poezije in pa po barvnih odtiskih resničnih umetnin. Svet se pač vrsti in tako opu ščamo sodobniki stare oblike umetnosti ter postajamo čim dalje večja čreda pri uživanju industrializirano umetnosti. Značilen primer za ta razvoj jo bila anketa, ki se je vršila v jielek nu banski upravi v Zagrebu. Na lej anketi so ugotovili. da je v Zagrebu danes 14 velikih kino niatograTov. poleg tega pa grade še dva kino-matografa. 11 |M>djetnikov pa jirosi še za druge koncesije. Prvi. ki so se uprli proti novim koncesijam. so bili kinotnatografski podjetniki, ki so s posebno resolucijo banski upravi dokazali, da ima Zagreb že danes preveč kinotnatografov. Ti podjetniki zahtevajo, da sn v Zagrebu ustavi vsako iiadaljno izdajanje koncesij. Nemški zakon določa, da sme priti na vsakih 1000 prebivalcev po 30 kinonmtografskih sedežev. Isto zahtevajo zagrebški podjetniki za mesto Zagreb in za hrvatsko podeželje. V mestih do 10.000 prebivalcev naj bo samo en kinomatograf, do 25.000 dva. do 40.000 trije, v večjih mestih pa naj se uvede nemški sistem. Koncesije za kinomatografe naj dobijo samo absolventi trgovskih akademij ali njim enakih šol, ki po enem letu prakse poleže poseben izpit. Anketo je vodil načelnik banske ii|irave dr. Aranicki. Izkazalo se je, da filmski zavodi soglašajo z lastniki kinotnatografov v zahtevi, da v Zagrebu ni treba kopičiti kino poleg kina. V središču naroda jo treba dovoliti samo one kinomatografe, ki pomenijo resničen napredek. Na periferiji pa je treba dovoliti kino-matografe, ki so na krajih, oddaljenih od središča. Anketa je ugotovila, da je pretirano zahtevati trgovsko akademijo za koncesijo. Glavno jo smisel, ljubezen do tega deta in pa nujno |k>-treben kapital. Kinomatografi ne smejo biti postranski zaslužek nikogar. Koncesija se no sme oddali nikomur, ki ima že kakšno drugo koncesijo za katerokoli trgovsko ali obrtniško podjetje. Anketa je sklenila, da se bosta organizaciji lastnikov kinomatografov in pa filmskih zavodov složno obrnili na trgovsko zbornico, ki naj izdela skupno stališče ter predloži skupni predlog banski upravi v tej zadevi. — Čeprav Ljubljana še nima take konkurence med kinomalografi. vendar morn biti tudi tu urejeno razmerje med občinstvom in kiuomalografsko proizvodnjo. Ljubljanska kroniha Ljubljana, 24. januarja. Dan všnja nedelja je potekla v znamenju popolnega mrtvila. Drvarnica« na policiji, kakor pravijo jetniki in aretiranci sobi dežurnega uradnika, je bila skoraj ves dan prazna. Le nekaj premra-ženih ljudi in žensk je bilo zjutraj privedenih s ceste. Ti Iji d e niso nič protestirali proti aretaciji, še všeč jim je bilo, da se morejo ogreti v celicah policijskih zaporov. Ves dan je danes bilo ljudem na cestah skrajno mučno. Opotekali so se in lovili ravnotežje. Po cestah ie bila namreč najbolj idealna poledica, na hodnikih pa ni bilo povsod potreseno žaganje ali vsaj pepel. Ljudje so se v tej zimi sicer navadili previdnosti, toda prav čudno ie, da so do popoldne ni pripetila nobena resnejša nesreča in celo reševalni avto ni posredoval nikjer. Na javnem drsališču in na drsališčih po okoliških ba-ierjih. kakor v Rožni dolini, na Rakovniku in drugod pa je vladalo ves dan radostno razpoloženje. Ako Bog ni d il letošnjo zimo smučarjem snega, jim je dal vsaj led. Led pa je bi! včasih, ko .se toliko ljudi še ni smučalo, še bolj zaželen kakor sneg in starejši zimski športniki trdijo, da v Ljubljani že dolgo nismo imeli tako idealne zime, vsaj kar se tiče ledu. V Ljubljani sta bili danes dve večji zborovanji. O zborovanju Kmetske zveze poročamo na drugem me.stu. V dvorani OUZD pa je zborovalo pod vodstvom g. Mihelčiča Društvo praktičnih tehnikov, ki se zadnja leta prav živahno razvija in res lepo skrbi za strokovno izobrazbo ter kulturni napredek svojih članov. Diplomirani so bili na pravni fakulteti v Ljub-liani gg. Otrin Rajko iz Ljubljane in Polič Zoran od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Čestitamo! Samostanska dvorana Sišlta. Drevi ob 8 koroški večer. Pedagoško društvo v Ljubljani priredi danes ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta ljubljanske univerze javno predavanje. Predava prof. Černej Anica o temi »Pedagogika in psihologija«. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni! Ledu letos v Ljubljani nc bo manjkalo. Ker so ribniki iu stoječe vode okoli Ljubljane zamrznile že pred zadnjim snegom, so pričeli led do-važati v meslo že pred novim lotom. Plošče so bile 6—10 cm debele in snažne. Ta led je seveda znatno cenejši nego iz mestne klavnice ali union-ske pivovarne. Na lelo potrebuje Ljubljana 120 do 140 vagonov ledu. V milejših zimah ga je bilo treba dovažati tudi iz Kranjske gore. Sankanje mladine po mestu. Ljubljanski mladini pride zdaj pozimi vse prav, tako tudi za sankanje Strma Tomšičeva ulica, n. pr. kjer se vrši avtobusni in vozni promet s konjsko uprego, je sleherni dan vos popoldan polna sankarjev, ki drve od Poljanske cesto do bivšo prisilne delavnice, da so jim morajo pešci prav previdno umikali. Celo z grička Ambroževega trga vidiš polno gručo otrok, ki drajsa« na sankah od vrha proti Ljubljanici, ne meneč se za vozove in avtomobile. Strašen zločin očeta Blizu Zenice se je pripetilo strašno pre-1 i t jo krvi. Železniški delavec Vaso Korčič, ki jo med vojno bil na fronti in je dalje časa služil kot prostovoljec tudi pri Solunu, se jo vrnil domov kot živčno uničen človek. Bil pa je dober delavec in so ga njegovi predstojniki imeli radi. Vaso je imel sina, hudega pijanca, ki jo očetu kradel blago in premoženje. Vaso jo zato v svoji razburjenosti sklenil, da obračuna s sinom Simoni. Ko je družina jiolegla spat, je oče Vaso vstal ter naperil puško na prenočišče svojega sina. Sitno pa je bil prebrisan ter je prav to noč izginil z doma in položil v svoje ležišče mlajšega sina Jova. Vaso je Jova zelo ljubil, toda pri tem strašnem dogodku ga je ustrelil v glavo, tako da je bil takoj mrtev. Nato je Vaso odšel k sosedu Marku Filipoviču, ki ga je sumil, da mu zapeljuje njegovega sina. Vaso je 1'ilipoviča ustrelil v glavo ter je bil Filipovič prav tako takoj mrtev. Ko se je Vaso vračal domov, ga je srečal neki kmet, kateremu je Vaso |>ovedaL kaj je storil. Kmet je vzdihnil: >Kaj pa njegova otroka, od česa bosta živela?« Vaso se je vrnil v Filipo-vičevo hišo ler tam ubil oba dečka, stara 12 in 10 let. Nato se je Vaso vrnil domov in zažgal novo hišo. Strme je gledal na sosede, ki so ho- torej za 12 manj kakor v lotu 1935. V preteklem letu jo bilo 25 obrti izbrisanih, na novo izdanih pa samo 13. Iz njegovega poročila je bilo nadalje razvidno, dn navzlic gospodarski krizi in velikemu številu avtoizvoSSkov in prevoznikov, zlasli v mestih Maribor, Celje in Ptuj so še vedno oglašajo novi prosilci, ki žele imeti dovoljenja in je iz, tega vzroku bilo združenje priinorano, da se izjavi proli ugodnim rešitvam takih prošenj, da zaščiti s tem stare podjetnike, ki komaj životarijo zaradi velikih davkov, velike konkurence, visokih •cen bencina itd. Od mnogih Intervencij za znižanje težkih bremen je bilo lo malo uspešnih. Združenje ima svoja poverjeništva v Celju, Ptuju, Murski Soboti iu Dravogradu Združenje se je tudi moralo boriti proti šušiuarstvu iu je vedno pravično in nepristransko zastopalo interese svojega članstva. Iz blagajniškega poročila je bilo posneti, da je imelo Združenje v lanskem lelu 41.992.25 Din dohodkov in 32.011.05 Din izdatkov. Proračun za leto 1937 predvideva 33.500 Din dohodkov in islo-toliko izdatkov V imenu občine je zborovalce pozdravil podžupun mestne občine g. Žebot ter jim zagotovil, da bo mestna občina vedno ščitila interese prevoznikov in jih povsod podpirala. Nalo sla bila sprejela dva samostojna predloga, in sicer oni fijakerjev, ki zahtevajo ustavitev nočne avtobusne vožnje s kolodvora ter avtobusne izletniške vožnjo v mariborsko okolico (Radvanje, Pekre itd.) Ker je odbor izvoljen na 3 leta, se volitve niso vršilo. Lejjo uspeli občni zbor je zaslužni predsednik g. Sluga zaključil ob 23. Požar sredi mesta. Danes popoldne je službujoči stražnik na državnem mostu naenkrat opazil, da se vali dim iz hiše št. 1 na Glavnem trgu, kjer ima trgovec g. Mastek svojo konfekcijsko delavnico. Redar je lakoj vdrl v delavnico in opazil, du že tli miza ob peči ter več kosov gotove obleke. Duhaprisolnosti rednrjevi se je zahvaliti, da je bil požar takoj zadušen, vendar pa je škoda precejšnja. Skoda znaša okoli 10.000 Din. Nezgoda avtomohilista. Ugleden mariborski trgovec se je ponoči okoli I vračal s svojim avtomobilom v Košako. Zaradi poledenele cesto mu je j)red hišo na Aleksandrovi cesti 45 zaneslo voz v tam stoječi hidrant, ki se je od prevelikega sunka odlomil in je voda v velikih množinah tekla po cesti. Takoj je bil poklican mostni vodovodni mojster, ki je zaprl dotok vode. Avto je bil pri tem tako luido poškodovan, da so ga morali z avtolaksijeni zapeljati v garažo trgovca. teli pogasiti požar ter je vsakega nagnal z nabilo puško. Sedel je tako vso noč, toda ko je hiša pogorela, se je vrnil v svojo staro hišo ter se z isto puško, s katero je storil toliko zločinov, ustrelil v glavo in je bil takoj mrtev. Strašno dejanje Vasa Korčiča je torej zahtevalo ."> smrtnih žrtev. Kako Belgrad rešuje vprašanje svoje bolnišnice Belgrad, 24. jan. AA. Snoči se je v prostorih uprave državne bolnišnice od 17 do 21 vršila zelo važna konferenca med ministrom za socialno politiko in narodno zdravje Dragišo Cvetkovičem in šefi obče državne bolnišnice. Na tej konferenci je minister za socialno politiko in narodno zdravje v daljšem ekspozeju opisal stanje naših bolnišnic v vsej državi in še posebej opozoril na težavni položaj, ki je nastal v obči državni bolnišnici v Belgradu. Govoril je o programu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje o novem osnovnem zdravstvenem zakonu, po katerem se imajo mnoga pereča vprašanja, spričo katerih je zastalo pravilno poslovanje bolniške službe, spraviti z dnevnega reda. Po ekspozeju g. ministra se je razvila diskusija, v katero so posegli vsi prisotni zdravniki in v kateri sta se obravnavali predvsem dve vprašanji, ki se nanašata na občo državno bolnišnico: zboljšanje sedanjega stanja s sredstvi, ki so na razpolago, in načrt bodoče obče državne bolnišnice. Ugotovilo se je, da se je prej storilo mnogo napak in da se je delovalo nesistematično in da so zato bili rezultati prilično slabi. O bodoči državni bolnišnici je bilo sklenjeno, da se sestavi delovni načrt za dolgo vrsto let in da se z izrednimi sredstvi, predvsem pa s sredstvi, ki se bodo zbirala v novem bolniškem fondu, prične načrtno graditi državna bolnišnica v Belgradu, ki spričo svojega sedanjega stanja ne more zadoščati osnovnim potrebam ne glede na število zgradb, strokovnih instalacij in vseh drugih sredstev, ki so potrebna za pravilno poslovanje tako velike in važne zdravstvene ustanove. Zdravniki so prejeli prisrčno na znanje izjave ministra Cvetkoviča in njegove pravilne nazore o bolniški-sanitetski službi, ki je bila vse dosedaj tako zapostavljena. Rektor dr. Samec v Belgradu Belgrad, 24. jan. m. Danes jc prispel semkaj rektor ljubljanske univerze dr. Maks Samec v zadevah ljubljanske univerze. Ob 50 letnici Srbske kr. akademije znanosti Belgrad, 24. jan. m. Srbska kr. akademija znanosti je danes ob priliki 50 letnice svojega oi)-sloja priredila v saborni cerkvi zadušnjco v spomin svojih ustanoviteljev in pokroviteljev. Prisotni so bili odposlanec Nj. Veh. ktnlja, letalski polkovnik Sondermayer, minister Stosovič, dr. Niko Subotič, minister dr. Krek in številni drugi odličniki. Obrede je opravil patriarh Varnava ob asistenci škofov. Belgrajski velesejm Belgrad, 2-1. jan. m. V dvorani trgovske zbornico je bilo danes zborovanje Društva za organizacijo belgrajskega velesejma. Na zborovanju so sklonili, da prično z zgradnjo sejmskega prostora na lovom bregu Save takoj, ko nastopi lepo vreme. — Sejmski prostori bodo zavzemali površino 10.000 do 18.000 kvadr. metrov.' Sprejet je bil tudi ptoračun v višini 7.700.000 din. Manjšinski tish v Vojvodini Po podatkih dnevnika "Dan> (Novi Sad, glasilo senatorja Duke Popovičn) imajo Jugoslovani v Vojvodini samo en dnevnik, omenjeni «Dan» (v cirilici), Madjari jia imajo štiri dnevnike, Nemci pa dva. Tednikov imajo Jugoslovani 20, od katerih nekateri niti redno ne izhajajo, Madjari in Nemci jih imajo okrog 60, med njimi več listov, ki izhajajo [Hi večkrat na teden. — Vsekakor nič razveseljiva bilanca za narodnostno iu kulturno sliko Vojvodine. JVedel/shl šport Smučarske tekme v Planici Planica, 24. januarja. Včeraj so se pričele danes pa nadaljevale tekme naših smučarjev v skrajnem kotičku naše Gorenjske, v Planici. To tekme so bilo izbirne za sestavo naše reprezentanco, ki bo zastopala barve našo države na raznih mednarodnih tekmovanjih. Državne jirvenstvene tekme, ki bi se morale vršiti te dni v Mariboru, so bilo zaradi skrajno neugodnih snežnih razmer odpovedane in so se namesto teh vršile, v Planici samo izbirne. Prvi dan Prvi dan sta bila na sporedu teka na 18 in 10 km, v katerih je zmagal I Ii rijan Kanji Leon. Medlem, ko se je za tek na 18 km jKijavilo 25 tek-.novalcev, sla se pojavila na startu za tek na 10 km samo dva. In še tu je manjkal naš prvak Sinolej. Na III km je bil prvi Knap Leon v času 3:02:38, drugi, Mrak, je precej zaostal. TEK N A 18 KM (20 KM) Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Knap Leon (SK Ilirija) 1.28.49. 2. Klančnik Lojze (SK Mojstrana) 1.28.49. 3. Jakopič 01 listi (Sni. ki. Ljubljana) 1.36.32. 4. Mrak Franc (SK Ilirija) i.37.01!. 5. Klančnik Gregor (SK Mojstrana) 1.37.51. 6. Itabič Miha (SK Mojstrana) 1.39.47. 7. Močnik Cveto (Sm. ki. Ljubljana) 1.40.29. Admira: Jugoslavija 4:0 (2:0) Belgrad, 24. jan. m. Dobra in obsežna časnikarska reklama je kljub zelo hladnemu vremenu privabila na današnjo mednarodno tekmo okrog 4000 gledalcev, ki so bili očvidci izvrstne igre. Sam rezultat ne daje prave slike, kajti igra sc jo odigrala na snežnem terenu ter Jugoslavija ui zaslužila tako visokega poraza. Domačini so bili spočetka na jioljii dobri, toda pred golom so bili neodločni in slabi ter niso znali izkoristiti stoodstotnih šans pred golom. Dunajčani so pokazali pravi dunajski nogomet. Njihova igra jo bila polna tehničnih fines iu ju občinstvo nadvse zadovoljila. Zlasti lepo je bilo njihovo podajanje in odvzemanje žog ter zares gentleuiensku športna igra. Že takoj j to prvem golu, ki jo padel v osmi minuti prvega polčasa, sc je moglo videti, da bo Jugoslavija poražena, kajti njeni igralci so postali zelo nervozni in so deiali napako za napako. Dunajčani pa so mirno iu ležerno nadaljevali svojo lepo igro. Jugoslavija jo sicer izsilila ducat kolov, loda vsi so ostali zaradi nesposobnosti napada brez uspeha. Drugi polčas se jo pričel brez odmora in že v peli minuti se jc tretjič zatresla mreža Jugoslavije. Gostje so še nadalje ležerno napadali in v 26. minuti jc desno krilo iz same gol-linije neubranljivo postavilo končni rezultat 4:0. Po tem golu so bili Dunajčani zadovoljni z doseženim rezultatom ter sc niso več trudili, da bi dosegli šc boljši rezultat. Pred koncem igre je desno krilo Perlič imelo priliko, da dii vsaj častni gol, toda nervozni igralec je poslal žogo iz ne-posrednje bližine čez prečko. — Sodil je g. Vasa Štefanovič zelo objektivno. Belgrad, 24. jan. m. Radi izvrstne igre Admi-re proli Jugoslaviji je vodstvo BSK sklenilo z vodstvom Admire tekmo, ki se bo odigrala na praznik sv. Save na igrišču BSK. Avstrija:Francija 2:1 (i:t) Pariz 24. januarja, o. Nogometna tekma med Francijo in Avstrijo je končala z zmago Avstrije v razmerju 2:1 (1:1). Gledalcev je bilo 60.000. Trening hokej tehma Iliriia I: Ilirija II 9:4 (4:3, 3:1, 2:0) Ljubljana, 24. januarja. Uanes so se nam zopet predstavili ilirijanski hokej igralci, ki so nastopili v dveh garniturah: beli proli zelenim. Ker ni mogla Ilirija za danes dobili nobenega nasprotnika in pn da ne ostane ljubljansko občinstvo brez hokej programa, si je pomagala na ta način, da je postavila pred javnost obe svoji garnituri. Sicer tekme med domačimi nasprotniki ne vlečejo, zlasti pa ne llied nasprotniki enega in istega kluba, vendar se je nabralo na drsališču prav lepo število gledalcev, ki so zasledovali posamezne faze borbe. Današnja trening tekma ni nudila onega, kar vidimo običajno pri tej igri. Je bil pač samo trening, na drugi strani pa med domačimi igralci, ki so itak vedno skupaj. Beli so bili v veliki premoči, kar so tudi izrazili v gol diferenci. Tudi današnja tekma je bila propagandnega značaja, zato je bil vstop prost. Želimo samo, da bi kaj kmalu zojiet videli ilirijansko hokej sekcijo v borbi s kakim dobrim nasprotnikom. Mednarodna hiljardna tekma Maribor, 24. januarja. V sobolo zvečer se je v kavarni Jadran odigrala prva mednarodna hiljardna tekma med najboljšimi igralci graškega biljardnega kluba in izbranimi zastopniki luesla Maribor. Ob 18 je bil ofirijelni sprejem gostov v kavarni Jadran , ob 20 pa so pričeli s tekmovanjem. Pred pričetkom iger je v imenu mariborskih biljardistov pozdravil goste stari organizator in odlični igralec Maribora g Florjan Bender. Za pozdrav se je »glivalil predsednik Gradčanov g. Allmer DoJočrli* so se jiro-tivniki in tekmovanje je pričelo na dveh mizah naenkrat Kot prvi jiar sla nastopila Poš (M) in Stern (G). Kulinirnuejši Gradčan je zmagal s 300: 232. Na drugi mizi pa je uspelo Koserju (M) doseči lepo zmago nad odličnim Leinsveber (G) z 250:230. Ena najzanimivejših iger pa je bila med Hobacherom (M) in Cze\vniczevskytn (G). Tu je v kolosalneni stilu izvrstni Gradčan končal partijo v dveh serijah, m sicer je bila prva serija 256, druga pa 211 poenov. Zmagal je v razmerju 500: 39. Kot četrli par pa sla nastopila Jug (M) iu Bork (i>), Iu je zmagal Bock z 250:180. Videlo se je ob tej priliki res lepo in izšolano igro, ki jo je niosoče doseči le ■/. dolgotrajnim in sistematičnim treningom in težkimi tekmovanji. Graško moštvo je bilo zelo dobro in mnogo močnejše od domačinov, ki so jim pozna sicer dobra šola, vendar pa imajo premalo rutine /a lake nastope. Edino ločko Ju Maribor je pridobil Koser s sililo pazljivo in niunicinzno igro. s katero ie spravil nasprotnika 8. Fanedel (SK Maribor) 1.44.18. 9. Petrič. Anton (SK Kaleče) 1.44.43. 10. Šrnmel Bogo (Sm. ki. Ljubljana) 1.44.47. Drugi dan Suee jc bil dober, sicer pu megla, da se jo jedva videlo skakalce. Gledalcev je bilo razmeroma malo Reprezentanca pu se bo določila na prvi seji JZSZ. SAMOSTOJNI SKOKI 1. Pribošek F. 52K. m, 52JŠ _>. Klančnik K 51 'i m, 52*ž 3. ISevc Edo 48 m, 51 •t. Jakopič A. 45 m, 50 5. Novšak A. 54) ii m, 55 p (i. šrainel B. 54 p m, 51 7. Prešeren F. 37 m, 37 8. Klančnik O. 40 pni, 11 'A 9. Zupan Ivan 51 pni, 51 10. Zupan A. 35 p ni, 33 p ■fs:i m. 1 m. 210.8 t. 210.5 1. ni, m, m, 51 K- m, 203.8 t ni, 52 m. 203.2 I m, 5454 m, 182.5 t m, 52 m, m, 40 m, m, 41 m, m, 52 m, 129.1 m, 33)4 m. 80.1 167.5 162.7 139.4 REZULTATI ZA KOMBINACIJO 1. Klančnik Gregor...... 2. firamol Bogo....... 3. Fanedel......... SKOKI IZVEN KONKURENCE 383.2 točk. 379.4 točk. 251.5 točk. govori o Nemčiji Nobene dvostranske pogodbe Zaenkrat gospodarska in holonijalna pogajanja Novšak Albin 60,'ni, Pribošek 58 ni, Zupan Ivan 57 ni, Bevc 51 m. iz koncepta. Poš je imel očitno tremo, dočim sla Jug iu Hobacher igrala veliko pod normalno svojo igro in tudi zaradi spretnosti Gradčanov nista jiri-šla dovolj do igre. V nedeljo dopoldne sta dva najboljša zastopnika Gradca odigrala med seboj ekshibicijsko igro. Oba, Czeziiiczevskv in Halampus sla ob lej priliki zadivila številne gledalce. Partije je nudila obojestransko silno zanimivo igro, polno najrazličnejših variant in sunkov, amerikanskih serij, doublc in triple sunkov itd. Pojioldne se je turnir nadaljeval. Ob tej priliki so sklonili mariborski biljar-disti ustanoviti svoj klub, v okviru katerega bo omogočeno ljubiteljem lega lepega športa igro gojiti na strokovni podlagi. Za lurnir, ki gn je priredil pripravljalni odbor za ustanovitev mariborskega biljardnega kluba, jo vladalo izredno veliko zanimanje ter je bila kavarna »Jadran nabito polna občinstva. Prva rti uda turnirja je končala ob 23. Igra Čezminevski—dr. Harambus jc končala 7. zmago prvega v razmerju 600 : 332. Dr. Harambus ima sicer v serijah rekord v Gradcu, vendar pa je topot slabo igral. Popoldne se je turnir nadaljeval. Popoldne sta na prvi mizi nastopila Bender (M.)—Gppolzen. Bender je izgubil v razmerju 362 proti 500, vendar pa je Bender napravil največjo serijo, in sicer 81 pointov, dočim je njegov partner v eni seriji napravil samo 67 pointov. Partija Polučan (M.)—Samnicki (G.) je končala 7. zmago Gradčana v razmerju 95 : 300. Partija Lepej (M.)—Seidl (G.) je končala r. zmago Gradčana z 250 : 195. V partiji Mešiček |M.)— Kreulzig (G.) je končala igra z zmago slednjega v razmerju 250 : 130. Zmagovalec je dobil lepo plaketo, ki jo jc daroval prireditelj turnirja, kavarnar g. Serec. Po turnirju je. bil banket, na katerem so bili izrečeni lepi nagovori. Turnir je končal z popolno zmago Gradčanov ob 19. Zagreb. 24. jan. b. Concordia Maraton 2:0 )hovkcv tekma). Zagreb. 24. jan. b Gradjanski- SK Bata 3:1 (0:1). ^ ^ O Gorjušah, Gorjušanih in in smučarskem tečaju PZ Komaj Potrt leta je. odkar so bili ustanovljeni jiri podružnicah Počitniške zveze smučarski odseki, a skrbni orsanizaciji je pripisati, da so le sekcije v kratkem času dosegle velik uspeh. Glavni cilj letošnjega udejslvovanja je bilo organiziranje smučarskega tečaja med božičnimi ficičilnicami, kar si' je |iojiolnoma posrečilo. Saj jo z znatno pod"oro dravske oblasti PZ iu Higijenskega zavoda bilo omogočeno 57 dijakom, da se gredo izpopolnjevat v najlepšem zimskem športu, v smučanju. Tečaj se je vršil na Gorjušah in primernejše mesto bi bilo težko dobiti. Gorjuše ležijo na visoki I ila not i in so od vseli strani obdane od položnih in strmih vrhov. Izvrstni tereni so tu. Z Gorjiiš so krasni izleti: proti Rudnemu polju, na Pokljuko, na Mrzli studence, na Galetovcc ali na Ogorcljek. izbiro torej dovolj. Dasi je nadmorska višina komaj 1000 m, je snega za smučanje tu skoraj vedno dovolj. Sonce ima v tej višini tudi že svojo zdravilno moč in ob jasnem vremenu se nudi očem diven pogled na Julijske Alpe, nad katerimi ponosno kraljuje očak Triglav, s svojim zimskim plaščem še lepši kakor jioieli. Dostop na Gorju Se je prav ugoden in mogoč s treh strani: iz Nomn.ja, Soteske in Bohinjske Bele Najdaljša pot znaša komaj poldrugo uro. Vse lo so sami pogoji za zimsko, pa ludi letno letovišče. Žal so li kraji še premalo znani ljubiteljem zimskega športa. V takem okolju se jo vršil tečaj. Tri uro dopoldne in dve pojioldne je pri intenzivnem delu že nekaj in v resnici smo se dobro naučili raznih likov i u korakov. Kar pa je vredno še več, je, da smo prebili one urice v krasni zimski naravi. Nepozaben je pogled nu snežno ravan, ki se lesketa v soncu, nn lesene koče, ki tvorijo prijelno ozadje, na gozdove in na zasnežene planine, ki zapirajo pogled v daljavo. Težko je izraziti vso lo krasoto. Sonce je bilo toplo, da smo slekli vroče jopiče, pozabili nu zimo, mraz in so svobodno kretali na svežem zraku. V naravi se človek sprosti, tu izginejo vse tegobo, ki ga obkrožajo doma, narava iti ii je tovarišica in bolj kot kje drugod občuti veličino božjo. Po dnevnem .delu smo poslušali pred večerjo predavanja, ki so nas seznanila skoraj o vsem, kur mora smučar vedeti: o opremi, tehniki smučanja, krmarjonju, prvi pomoči v gorah, poučili smo dalje o zgodovini smučanja, posebno še našega domačega, iu še o raznih drugih stvareh. Jedli smo v koči .Slalom kluba«, ki pa je bila premajhna za tako množico. A morda je bilo ravno zaradi lega v njej tako domače iu |>rijazno, du smo ponesli odtod niarsikak lep spomin. Na svetili Treh kraljev in naslednji dnn sim tekmovali v smuku, slalomu in patrolnem teku. Ne zalo. da prekosimo tovariše, da dosežemo izvr Lyon, 24. jan. c. Na današnjem velikem shodu ljudske fronte je govori! predsednik vlade Leon Blum. Okoli njega ic sedelo sedemnajst ministrov, članov njegove vlade. Bila sta navzoča tudi Del-bos in Viennot, ki sta prišla iz Ženeve. Leon Blum je naiprej govoril o problemih francoske notranje politike, v zunanji politiki pa je takole označil stališče Francije: Franciju st zavedli, da jc najvažnejši problem evropske politike problem zbližanja med Francijo in Nemčijo. Francija jc pripravljena storiti vse, da se to zbližanje med Francijo in Nemčijo izvede ne samo na gospodarskem, ampak tv.di nu političnem potju. Vendar pa pravi Blum, da Francija z Nemčijo ue more skleniti nobene dvostranske pogodbe. Francija se v tal.i pogodbi nc bi smela izločiti v vlogo nemočnega opazovalca dogodkov v Evropi. Teh dvostranskih pogodb Franciia tudi nc more sklepati zaradi tega nc, ker je članica Zveze narodov, ki hoče bili zvesta dolžnostim in načelom pakta Zveze narodov. Vendar pa nas to ne more ovirati, da ne bi hoteli iskreno sodelovati pri ureditvi Evrope. Dobro se zavedamo, da vprašanja med Nemčijo in Francijo ne morejo biti tnka, da bi šlo med obema državama za ta ali oni gospodarski trg. To bi bilo proti čutu dostojanstva francoske republike in Francija razume, da imujo tudi druge države upravičeno enako mnenje o tej zadevi. Preden pa moremo preiti na kako zbliževanje z Nemčijo, postavljamo jasno naslednje načelo: Nobena pogodba sc nc more skleniti, nc da bi bilo sklenjeno, da se omeji oboroževanje v Evropi. Ker pa dobro vemo, da se to oboroževanje ne more čez noč ustaviti brez škode za cclotno gospodarstvo, izjavljamo, da smo pripravljeni izvesti vzporedno razna gospodarska in kolonijalna pogajanja. Na temelju teh predlogov hoče Francija izvesti spravo. Zemunska vremenska napoved za 25. januar: oblačno po vsej kraljevini r manjšimi vedrinami nad severovzhodnim delom. Deževalo bo v primer skih krajih, snežilo globlje v zaledju Kosava ob Donavi. Temperatura bo nekoliko porastla v za-padnih krajih in na jugu, padla pa v ostalih pre delih. Generali vladajo v Tokiu Tokio, 24. januarja. AA. Glavni generalni štab je objavil v nekem komunikeju svojo stališče glede ua demisijo svojega kabinetu predsednika vlade llirote. V tem komunikeju je naglasil pol robo takojšnje reorganizacije narodne obrambe. V leni komunikeju pravi med drugim: Prepričani, da je nemogoče kakršnokoli sodelovanje s politiki, smo sklenili osvoboditi se konservativnosti ter odkloniti sleherni kompromis. S svojimi lastnimi sredstvi in možnostmi bomo izvršili temeljilo obnovo japonske politike. Vojni minister general Tornuči je objavil naslednje pojasnilo o svojem odstopu: Proces v Moskvi Spričo globokega nasprolslva med vojnimi in parlamentarnimi oblastmi se zavedam svoje -labo-sti, da zagotovim disciplino v vojski in reorganizirani narodno obrambo. Moji i.-lavki je sledila kolektivna ostavka vlade. Agencija Domej pravi, da je general Temini izročil /e predvčerajšnjim svojo ostavko, listala pa je tajna, ker se ie llirolu nadejal, da ho dosegel politični kompromis ia nato pripravil Tera učija do te«a. ila jo umakne. Menil je, da bo tudi ■ miknda pridobil vi jiri-tiinek na ra'piislitei jat | liiinenta. Vsi obtoženi so priznali United Press* poroča iz Moskve, da -c je proces proti »zarotnikom proti Stalinu« začel včeraj opoldne. Sodnijska obravnava je v takoimeno-vani »dvorani smrti«, ki je .svo|e dr.! sluiu ko' plesna dvorana v palači nekega ruskega plemiča. Angleški poslanik lord Cliilstcn je dobil dovoljenje, da se udeleži obranavc. Glavni obtožmei so trije: Radek, Sokolnikov in Pjalakov. Vseh obtožencev jc 17. ki so tudi vsi odklonili vsako obrambo. Državni tožilec znani |io|jski žid Višinski obtožuje Radeka, Pjatakova, Sokolnikov.i ia Serebr-jakova. da so zagrešili zločin veleizuaie špijonaže v korist tujim sovražnim državam, saboi:i/.e sovjetskih javnih naprav in pripravljanja terorističnih dejanj proti sovjetski državi in njenim vodi'eljem Ostali so obtoženi, du so glavnim krivcem pri teh zločinih stregli in pomagali. Iz obtožnice izhajajo naslednje naravnost neverjetne obtožbe: Glavni obtoženec Pjalakov je baje imel v decembru 19 )5 v Oslu sestanek s T r o c k i j e ni, kjrr sla sklenila, da je treba povečati teroristična dejanja in končno pobiti glavne voditelje sovjetske države ter tako pripravili pot za Trockijevo diktaturo. Trocki da je z odposlanci h i i I e r j e v s k e narodno socialistične stranke sklenil pismen sporazum — tukaj zveni obtožnica čislo pravljično v katerem sta sc obe stranki zavezali, da bosla vzajemno rušili sovjetski režim. Trocki se je celo obvezal, da bo po zrušitvi sovjetske države odstopil Nemčiji gotove dele ruskega ozemlja (Ukrajino) na drugi strani pa puslil nemškemu kapitalu svobodo i!a se udcjslvuje i>o Rusiji. Ia sporazum je bil pozneje sprejet in podpisan tudi od nemškega ministra in Hitlerjevega namestnika Hess a. Nadalje pravi obtožnica, da je Irocki pisal Radeku (v decembru 1935), da je na vsak način treba preosnovali socialni ustroj sovjetske Rusije na ta način, da se kapitalislicmiii državam da možnost, da se udejstvujejo v Rusiji Trocki pripoveduje v tem pismu o svojih sporazumih s Hessom in pristavlja. da je bilo ludi sklenjeno odstopili Japonski tiliomorsko obalo / Vladivoslokom. Ukrajino pa bi dobila Nemčija. Nadalje, da se jc obvezal slaviti Nemčiji ua raz|iolago |ielrolej in izkoriščanja sibirskih zlatih rudnikov. Končno se je obvez.-l. da bo Rusija nevtralna, kadar bo Nemčija zasedla po-donavske dežele, Ja|ionska pa Kitajsko. Sokol n ikovu očita obto/nica, da je svoj diplomatski položaj izkoristil iu je po Trockijcvili navodilih vodil pogajanja s tujimi državami za zrušitev sovjetske dr/avc. Trockisti so hoteli Rusijo potegniti v vojno s kapitalističnimi državami, ker so računali, da bi samo na ta način prišli na oblast. Obtožnica navaja, da so bili obtoženci v ne|>o-srednih stikih z nemškimi in japonskimi špijom, katerim so redno izdajali važne državne tajnosti. Končno so organizirali »čelo škodljivcev-, ki so imele nalogo pripravljali sabotažna dejanja, eksplozije po rudnikih in kemičnih tovarnah, /clez- (■'ten čas. Le, da preizkusimo sami sebe, koliko smo se v tečaju naučili in kaj Imi še treba vadili doma. Seveda p:i so bile oba dneva le tekme |>red-niet naših pogovorov. Kar važni smo so zdeli samim sebi, češ, poglejte tekmovalce. Govorili smo le o startnih številkah, o rezultatih in smoli, ki sc je dižala tega ali onega. Zadnji dan je bi! namenjen izletu, šli smo proli Pokljuki in se uslavili na Ogoreljku. Še nekajkrat smo poizkusili svoje dilcc na strmini, jiotein pa smo sc morali vrniti. Izlet jo kar prehitro minil, a vendar sino za nekaj lii|>ov pogledali za zastor, za katerim so skrilo nešteto le|iote zimskih zaletov. Upajmo, du jih bomo drugič, še bolje spoznali. II koncu še besedo o GorjuSanili. Slovenski kmet je gostoljuben in prijazen in če kje, velja to prav gotovo na Gorjušah. Za' mal denar dobiš prenočišče iu dobre, lečnc, domače hrane. Kmetje so pridni in delavni, a vzlic temu revni. Kajti tu ni debele, rodovitne zemlje, ki bi dajala človeku obilnega pridelka, le tenka plast jo jo, trdo jo jo treba obdelovali in iztrgati vsako ped pri rodi. Domačini se pečajo največ 7. lesom, ki 'jn 7, velikim trudom spravljajo v dolino. Toda zaslužek je lo maihon in dostikrat ni dati kaj v lonec. Dn zasluzijo kak dinar, izdelujejo skoraj v vsaki hiši laziti: predmete, ki jih prodajajo turistom: pipe, cokle, uslnike in drugo. Kako prav bi bilo, da bi li podjetni ljudje zaslužili kaj s tujskim prometom, I,i se lio prej ali slej zaradi lepili krajev prav gotovo razvil! niske nesreče itd. I„ 1034 so celo poskusili ministrskega predsednika M o I o I o v a ko se jc vozil po Sibiriji, ubiti. R ,1 d e k je obljubil I ročki ju. da I10 dal vse voditelje ruske komunistične stranke pobiti. II koncu pravi obtožnica, .la -o pred pr, iskovahiim sodnikom v>i o h t o / c n <• i v-.i dejanju, s katerimi jih obtožnica obremenjuje, mi glasno priznali, in se priznavajo t 11 d i kri t i 111.c Strašna vest iz Nemčije V februarju konec haioliških šol London, 21. jan. TG. Mornitigposl pi-r i/ Rima, dn je sedaj gotovo, da bodo v Nemčiji Se v teku mesera februarja zaprte i,i> zasebne ka toli-ki' šob'. Med nemškimi kardinali iu -knfi. ki so bili na ohi-ku prt svetem »felu, jli je nekaj, ki se Imenujejo katnkomhlsti-- in ki zahtevaj,) naj se katoliška cerkev ne spušča več v nobeni' kompromise ampak naj sprejme kalnimi hoj brc/ »triihn. Morniiiepiist pristavlja, da lio -veli oče. v primeru, ila sc katoliške šole zares zii|ir<'ii>. i/ javil -vnj mirni 111111 piissiiinus . odklanjamo' V Španiji zatišje Salainaiica. 24. januarja. AA. Uradno poročilo o |iolo/.njili 11:1 bojiščih pravi: Na frontah 5., 6., s. divizije, kakor tudi nn fronti pri A vili in Sonji, se ni pripetilo nič. posebnega. Na madridski fronii je bil napad zavrnjen v vseiičiliškem okraju. Na Ironij južne vojske so se izvršile včeraj neke o|ie racije, N: 1 š-i so ua|iadli Sero dela Cruz v pokrajini Graiiade. Na bojišču je ostalo ubitih 12 nnS|>rol-nikov. Nacionalisti so zaplenili tudi večjo množino vojnega materijah. Južno Aljamcne se nadaljujejo operacije naše vojske, ki so se pričelo že pred včerajšnjim. Razen izgub nnspiolnikn. o katerih smo včeraj že jioročali, so naši stuiitejci našli še 55 irupel republikanskih vojakov. Kolona, ki ojie lira na fronii jiri Ociei, je prizadela nasprotniku velike izgube. Na fronti pri lluesci sinil odbili več napadov, zlasti pa napad nn Alenieiidonijo, Vil lo I ranco in Porcunero. Uradno poročilo rdeče vlade trdi. da so re publikanski bombniki napadli nacionalistično luko Cadix. / vseh nacionalističnih bojnih ladij, ki .-.1 bile zasidrane v Inki, so pričeli grmeti protilctal ski topovi. Rdečim letalcem se jc jiosrečilo |>oto-jiiii eno bojno ladjo. /. južnega bojišča poročajo, da nacionalistične čete pod poveljstvom generala (Jueipa dc Liano poskušajo s|>lošen napad na Mn lago s scverozapadne strani. Izvršilni odbor SDS Zagre. 24. jan. b. Danes se je scsial i/vrsilni odbor bivše SDS, katerega seji je prisostvovalo Ki članov. Predsednik Adama Pribičeviča ni bilo radi bolezni Izvršilni odbor jc razpravljal o da nasiljem jiolitičiiciu položaju ter sprejel gotove sklepe o delu stranke med narodom. Konferenca je trajala ves dan in se bo jutri nadaljevala. jutri Belgrajske vesti llidgrnd. 21. januarju. 111. V skupščini je dane nadaljeval svoje delo finančni odbor. Pretresal je proračunski predTog v jHidrobnoslih. Prisostvovala sla finančni minister dr. Lelica in minister brez portfolja Djordjevič. Pretresali so proračun vrhov ne državne uprave v podrobfiosli. K temu je go vorilo več govornikov, me<| njimi Vojn Lazič, Mila Diinitrijevič, inž. Kabalin in dr. Košir, nakar j' bila seja zaključena. Nadaljuje se jutri ob 10 dop. No vi grobovi Umrla jc včeraj zjutraj ob 2 v Alarlinji va-i pri Mokronogu daleč naokrog znana Vrabcev,1 mati gospa Terezija Vrabec. Pokojna je bila vzorna krščanska mati, ki je vzgojila 3voje otroke kar najbolj vestno. Svoje krščanske dolžnosti je vršila zgledno iu zato ji je Bog naklonil niilo.-t, da je doživela 81 let. Njeni sinovi kakor ludi hčere so dosegli lepe položaje, med njimi je tudi hčerka gospa Iva Slroiaušek ugledna trgovka v l.jubj.ini. Pogreb nepozabne krščanske /ene bo v torek ob 1 j dopoldne iz .Martinj vasi n:i /upiio j>okojv.li : c v Mokronogu. Koroški slovenski kmetje in njihova stanovska organizacija Enkrat so imeli koroški kmetje priložnost, da | so še v stari dobi demokratično urejene Avstrije volili svoje zastopnike v kmeti sko zbornico, kjer so imeli možnost posebne interese svojih volilcev in svojega okraja primerno zastopati, saj je bila zbornica edina zastopnica kmetijskega prebivalstva. Borba pri teh volitvah, ki so bile novembra leta 1932, je bila med že tedai močno narodno socialistično navdahnjenim Landbundom in krščansko kmečko zvezo zelo ljuta iz katere so izšli, kakor je bilo že iz splošnega položaja razvidno, prvi kot zmagovalci. Nepričakovan pa je bil uspeh slovenskih kmetov, ki so tedaj dokazali, da je zemlja, ki leži južno od Prave, slovenska, da jo obdeluje slovenski kmet, slovenski posel, kajti sodnijski okraji Pliberk. Doberlavas, Borovlje in Rožek so pokazali pretežno slovensko večino. Toda koroško kmečko prebivalstvo se uspehov teh volitev ni moglo dolgo veseliti. Že leta 1933 jc bila ustanovljena Koroška kmečka zveza kot stanovska organizacija kmeti skega prebivalstva v okvirju Domovinske fronte. Imenovala je v teku časa svoje krajevne in občinske ter okrajne voditelj, ki nikakor niso bili izvoljeni zastopniki kmetijskega stanu, ter pričela pobirati člane za novo stanovsko organizacijo. Leta 1935 je prevzelo imenovano deželno vodstvo Koroške kmečke zveze tudi posle in vodstvo Kmetijske zbornice, četudi je šele začetkom leta 1936 postala edina politična in strokovna stanovska organizacija kmetijskega stanu. Onemogočeno je bilo s tem vsako delovanje na demokratični podlagi razvitih stanovskih organizacij. Izgubile so prav za prav svojo eksistenčno upravičenost, četudi jih državna oblast ni direktno razpustila. , . . V teku političnega preustroja pa ie nastalo veliko momentov, ki so državnemu vodstvu narekovali, naj pokaže svojo demokratično obliko in dokaže, da ima tudi v avtoritarnem režimu ljudstvo pravico do soodločevanja in možnost, da izrazi svoje zahteve in težnje. Pogoj zato je bil seveda in ie Še ostal, da vsak s svojim pristopom izjavi pripravljenost za aktivno sodelovanje. Edini stan, ki je prišel za ta eksjienment v poštev, je bil ravno kmečki stan, ki je že po svoji naravi za to najbolj primeren. Tako je prišlo, da so posestniki in kmetijski delavci dne 25. oktobra lanskega leta volili svoie zastopnike v občinske odbore. Volilno pravico so imele samo osebe avstrijskega državljanstva. ki so dopolnile 21 leto bili na dan razpisa volitev, to ie bilo dne 29. avgusta člani stanovske organizacije, Koroške kmečke zveze, in Domovinske fronte, ter niso bili predkaznovani ali pod sodniškim nadzorstvom Po zelo previdni cenitvi bi moralo samo na Koroškem biti okrog sto tisoč volilcev, volilnih upravičencev pa je bilo po uradni izjavi 42.5C0, volitev pa se je udeležilo po uradnih poročilih okrog 32.000 oseb — po izjavah narodnih socialistov pa samo 26 000. Predsedniki občinskih krajevnih odborov so volili okrajne odbore. Predsedniki okrajnih odborov pa so člani deželnega vodstva, ki volijo še 3 zastopnike zadružništva, 11 zastopnikov kmetijskih delojemalcev, fioslov, drvarjev in uradnikov, ter 2 zastopnika gozdarskih veleposestnikov. Nas predvsem zanima, v kakem položaiu se nah&ja v tej zvezi naša narodna manjšina na Ko-roškem, ki obstoja samo iz kmečkega prebivalstva. Zavedajoč se razvoja, ki ga je napovedal bivši kancler Dolltuss že marca 1933 leta na zborovanju v Beljaku, je bila slovenska kmečka zveza prva, ki je korporativno pristopila k novi stanovski organizaciji ter po svojih organih pridno sodelovala f Župnik Jožef Kukačha Dne 13 januarja jo umrl jxi kratki bolezni, zadet od kapi, borijanski gospod Jožef Kukačka. Rajni so jo rodil 12. marca 1865 v Budjevicah na češkem. Kakor voč njegovih rojakov je vstopil po končani gininaziii v celovško bogoslovnico in bil leta 1898 (13 a< g.) v mašnika jiosvečen. Pastlroval jo v Koprivni (kjer počiva njegova mali), v Kaza-zah, Ukvali, odkoder se je zatekel v vojni vihri na Suho, nato v šmarjeti v Rožu in od leta 1921 do 1<)34 v Grobinjskeiii Kloštru. Kar tri župnije je oskrboval rajni v vojni in povojni dobi, v vseh je doživel le malo dušnopastirskega veselja, pač pa veliko vojne in povojne podivjanosti. Tako je v (irobinjskeni Klošlru kar mladostno oživel, čim so so poglasovanjske razmere lo za silo ublažile, in z mladeniškim ognjeni se je lolil pastirovanja v tej obsežni in težavni župniji. Vojna in povojna doba ni pripustila potrebnih |ioprav na obširnem Klo-šlerskem župnišču. Lotil so je tega gospodarskega dola. Najlepši spomin pa si jo postavil, ko je bodril nadebudne dečke k študiju za vzvišeni duhov-ski poklic. Bilo ie to ob času, ko je slovenska Koroška kričala [io svojih duhovnikih. Ponižni in po-1,o/.ni gosjiod jr imel pri tem plemenitem prizadevanju velik uspeh Iz dotedaj zaspanega in »ne-študentovskega Klošlra se je oglasilo |>rav lepo število dijakov. Saj pa tudi ni gledal pri njih na drugega, kakor na to, imajo li poklic ali ne. Gmotno jih je podpiral, kolikor jo mogel. Ni mu bilo usojeno, da bi videl stopati katerega svojih varovancev k oltarju, a s svojo priprošnjo jih podpira io nadalje. In kakor jo bil vsaki svoji župniji zvest in moder služabnik, kateri je odmerjal svoji družini duhovno hrano ob pravem času, a pri toni imel veliko srca tudi za njeno časne skrbi in potrebe, tako bo tudi sedaj njen zvesti priprošnjik. Na Trati pri tllirijnh jo 25. januarja 1914 umrl mož ki je bil znan daleč preko Roža. Bil je lo gospod' Lov ro Zablačan, pg. vCingoIe na I ra i. Rodil se jo bil pri Dremlju v Glinjah in ker je bilo pri propagandi za razširjenje stanovskega združenja. S tem korakom so dosegli, da so bili imenovani krajevni voditelji po večini bivši izvoljeni slovenski kmetje, medtem ko so nasprotniki ali razvoj sabotirali ali pa so bili desinteresirani. Zadnji dan pred razpisom volitev pa so na iniciativo temnih sil, ki so hotele na vsak način napraviti zmedo v vrstah članov in kaliti mirni razvoj, vpisali nern-čurski lokalni voditelji na tisoče in tisoče upravičenih in tudi neupravienih oseb, ki niso nikdar pokazale zanimanja za vstop in tudi niso plačali sami potrebnega članskega prispevka, samo zato, da so imeli 25. oktobra volilno pravico. Ta nakana gotovih celovških krogov je v polni meri dosegla svoj uspeh, ker je uničila moralo vseh tistih, ki so že leta in leta redno vplačevali članarino, zaman stavili svoie zahteve, četudi so s 6vo;im vstopom že pred leti pokazali svoje aktivno stališče do stanovske ureditve države. Slovenci so izgubili pri zadnjih kmetijskih volitvah vodstvo v krajevnem zastopu v sledečih občinah: Zvabek, Galicija, Globasnica, Žitara vas, Borovhe, Bistrica v Rožu, Medborovnica, Svetna vas, Slov Plajberk, Bilčovs, Št. Jakob v R. in v Vernberku. V občinah, kakor v Globasnici, v Bil-čovsu, v Svetni vasi itd., je še danes pretežna večina prebivalstva zavedno slovenska in je samo navedenimi udarcu iz nasprotnestrani pripisati, da so Slovenci izgubil zaunanie do pravice, veselje do sodelovanja pri preureditvi države in nado do uresničenja njihovih upravičenih zahtev. Kako se je slika v slovenskem ozemlju spremenila, kaže naslednja statistika o številu izvoljenih zastopnikov Okraj Pliberk Doberlavas Velikovec Borovlje Celovec si. Rožek Primorske vesti Vol. 1. 1932 Vol. 15. 10. 1935 Sk Slov Nem Sk. Slov. Nem. 36 21 15 52 23 29 48 27 21 76 26 50 48 12 36 100 10 90 42 27 15 60 24 36 84 27 57 136 33 103 42 20 22 64 29 35 36 9 27 60 12 48 336 143 193 548 157 391 Skupno Medtem ko je bilo od 56 občin, ki so vključene v navedeno statistiko, novembra 1932 še 54 odstotkov izvoljenih pripadnikov narodne manjšine, iih je bilo dne 25. 10. 1936 samo še 28.5 odstotkov. Da to ni normalen razvoj, temveč da so bile pri tem sile na delu, ki uporabljajo vsako priliko in vsako metodo, in naj bo še tako nesramna, da uničijo steber narodne manjšine v svojih temeljih, je popolioma uvidevno. Izgubili so Slovenci vodstvo v doberlavaškem, rožeškem in v borovelj-skem okraiu. V deželnem vodstvu Koroške kmečke zveze imajo Slovenci kot svoje zastopnike predsednika pliberškega okrajnega vodstva, enega zastopnika poslov in vsiljenega zastopnika slovenskega zadružništva. Kajti zadnii bi moral biti predlagan sporazumno z Zvezo koroških zadrug. Toda ta ni dobila nobenega poziva za nominiranje kandidata, četudi je v postavi predvideno. Vzeli so koroškemu slovenskemu kmetu zadnje mesto, na katerem bi on mogel primerno zastopati interese svojega stanu in svojega okraja, prevpiii ga bodo povsod klici po »svobodni in ne-deljeni Koroški«, postavili ga bodo pod še hujši gospodarski boikot, oropali so ga zaupanja v moralo in pravico — toda glave on ne bo klonil, dokler ga bo še živela mati Zemlja. več otrok, je moral žo mlad z doma. Že v 60 lotili ga najdemo v odlioru takratnega od rajnega Einspielerja ustanovljenega Slovenskega pol. društva za Borovlje in okolico. Ustanovil je Čitalnico v Glinjah, bil pri ustanoitvi požarno hrambe in |io-magal tudi ustanoviti pevsko društvo »Drava*. Ali največje njegovo delo je ustanovitev Hranilnico in posojilnice v Glinjah leta 18X9, ene najstarejših posojilnic na Koroškem, kateri je bil načelnik do smrti. Naj v miru počivata! Za okrajnega šolskega nadzornika Cclovcc-dežela je imenovan strok, učitelj Hans Skorianz. — Po poročilu »Freie Stimmen« so v Ljubljani vsled pomanjkanja nemških učencev ukinili zadnji nemški razred. — Odrejena je reforma pouka na ueite-ijiščih. Pouk bo trajal 6 let, absolventi se bodo lahko vpisali na filozofsko fakulteto. Poštni por-lo v inozemstvo bo postopoma znižan na višino lota 1934. — V minulem lotu je menjalo na Dunaju 1630 hiš svoje lastnike. — Zaradi jionoverb je bil izročen sodišču Janez Schottl iz Vetrinja. — V hotelu Lassnig v Št. Rupertu pri Celovcu jo; začelo goreti in je ogenj napravil škode za 2 italijanska sodišča od lela 1927 do 1935 izrekla samo za politične prestopke. Na robijo od 1 do 5 let je bilo v tem času obsojenih 1581 oseb, ali skupaj na 5534 let. Na robijo od 5 do 10 let je bilo obsojenih 580 oseb ali skupno na 4407 let. Na robijo od 10 do 15 let 177 oseb ali skupno na 2123 let rolii je. Na robijo od 15 do 20 let 77 oseb, kar znaša skupno 1237 let. Na robijo od 20 do 25 let 40 oseb, ali sku|>no 1057 let. Skupno je bilo tedaj obsojenih 2455 oseb na skupno 14.453 let. Loto 1936 ni zapopadeno v gornji statistiki. Tudi smrtne obsodbe niso vštete. Ravno tako ne konfi-nacije in internacije, ki ne spadajo pod pravi pojili . roliije«. Novo elektrarno gradi pri Tolminu »Jadranska električna družba (SADE), ki ima svoj sedež v Benetkah Elektrarna bo stala v bližini Sv. Lucije. Dela so se že začela in se grade galerije pri Selu, nadalje tudi v koritu Soče same pri Kobaridu. Elektrarna bo proizvajala 30.000 konjskih sil energije in bo služila za elektrifikacijo okraja, predvsem pa za elektrifikacijo železnic. Dela bodo trajala okrog tri leta in bodo zaposlila stalno 4000 delav-vec. Stroški so proračunani na 45 milj. lir (okroglo 100 milj din) Družba je kupila vsa potrebna zemljišča ob Soči, kjer bo zgradila jez za umetno jezero Komunisti so preplavili zadnie dni več krajev v Istri s propagandističnimi letaki, na katerih pozivajo prebivalstvo, da naj ohrani svoje simpatije za špansko rdečo vlado in naj nikar ne pošiljajo denarja za španske nacionaliste. Oblasti so zelo strogo nastopile in so zopet v teku stroge hišne preiskave. To se imajo bedni istrski domačini zahvaliti komunističnim agentom, ki se v varnem zatišju dobro imajo onstran meje. V konkurz so šla zadnje čase številna podjetja in posamezniki v Julijski krajini, kot sledi iz pisanja tržaških listov. Samo v decembru preteklega lota je goriško sodišče objavilo naslednje kon-kurze: Delovna zadruga Julijske krajine, ki se je bavila z gradbenimi deli, s sedežem v Gorici, Tovarna Gaetano s sedežem v Gorici, Trgovina Špe-zot in Sončan s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, s sedežem v Gorici. Industrijski konzorcij Falegmani in ž njo združena delovna zadruga »Ma-riano del Friuli«, Štrukelj Ludvik iz Sv. Lucije, Alojzij Bergo v Gorici, Ubald Gerin iz Sv. Lucije, Fenizija Valent in Ivan Perič v Šent Petru pri Gorici. — Na goriškem sodišču loži za mesec januarij zopot dolga lisla konkurznih predlogov, ki bodo kmalu rešeni. Poplava konkurzov resno skrbi odgovorne kroge. Jugoslovanski državljan Alojzij Krnsol iz Ljubljane, rodom iz Hotedršce, je bil kot poročajo iz Idrije, aretiran od obmejnih carinskih straž, ko je pri Grižah prekoračil italijansko državno mejo brez veljavnega jiotnega lista. Prepeljali so ga v Črni vrh, kjer je bil predan sodnim oblastem, da njegov prestopek preiščejo. Krusol jo baje tihotapil saharin iz Italije, tobak pa iz Jugoslavije. Nezavestnega so pobrali visoko v gorovju na snegu ležečega kmeta Rudolfa Vižintina, starega 25 let, ko so kmetje preteklo nedeljo zjutraj šli v Kanal. Prepeljali so ga nato v goriško bolnišnico, kjer je bil deležen zdravniške nege. Orožništvo jo dobilo nalog, da preišče vzrok te nesreče, ker obstoja domneva, da je bil Vižintin napaden, ker čuti v spodnjem delu telesa velike bolečine in ima tudi na glavi težje rane. Vižintinovi znanci pravijo, da ranjeni ni imel nobenih političnih nasprotnikov. Pa kdo ve... Granata jc raztrgala Štefana Perziča in Ivana Šorlija, stara prvi 24, drugi pa 3-1 let, ko sta v gozdu pobirala staro železje, ki izhaja še iz svetovne vojne, ter sta nepričakovano zadela na granato ter sta jo začela navrtavati, da bi iz nje po-prala smodnik. Naenkrat pa je granata eksplodirala in oba smrtnonevarno razmesarila. šorli je takoj umrl, še predno so ga pripeljali v bolnišnico, njegov tovariš, ki ima težke rane jki vsem telesu in so mu že iztekle oči, se bori s smrtjo. Voda jc naplavila tru|)lo 60 let stare Terezije Pelernelj v Šent Vidu. Mimoidoči so našli r!eno truplo zarito v mlinsko kolo. Za enkrat ni mogoče ugotoviti, kako se je nesreča zgodila. Starka je bila znana daleč naokrog. Ker je po tihem šel v Jugoslavijo, je bil po poročilih tržaških listov od goriškega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Anania, obsojen Vence-slav Pavšič, doma iz Šempasa, na strogi trimesečni zapor in na denarno globo 2000 lir (41X10 Din). Sodnik je strogost kazni utemeljil s tem, da je treba takšne prestopke, ki postajajo vodno bolj pogosti, preprečiti s strogimi kaznimi, ki bodo vzbujalo strah in s tem dobro vplivale na one, ki se nahajajo v podobnih skušnjavah. Težko ranjena kmeta Rudolf Brijavca in Angela Legoviča so mimoidoči pobrali na cesti pri Kašteliru. Obojiea jo ležala v mlakah krvi. I.egovič je par minut potem, ko so na našli, izdihnil. Ko ju je komisija preiskala, so ugotovili, da je imel Legovič rane od lovske puške in da mu je bilo tudi grlo prerezano. Brljavec je imel samo rano od puškine krogle in od šibrov. Preiskava ni mogla dognati tajinstvenosti tega dogodka, toda zdi se, da sta drug na drugega streljala in se z nožmi obklala, dokler nista obležala nezavestna na tleh. Iz Abesinije sc je vračal 26 letni mladenič Lju-bomir Traka, doma v Idriji, pa ga je na potu domov zajela smrt Vozil se je z »Aquileo«, pa je zbolel in so ga težko bolnega izkrcali v Napulju, kjer je v bolnišnici umrl. Fašistični tajnik je družini, ki je izgubila svojega sina in bodočega hrani-telja, izrekel sožalje Na nabor ni hotel priti Jožef Švajgelj iz Štanjela na Krasu, pa so ga orožniki pobrali in je bil obsojen na pol leta strogega zapora, FOTOAMATER Živimo v dobi slik Politiko, znanost, šport, družabne dogodke, vso doživljamo in hočemo doživljati ne samo v tiskanih poročilih, temveč tudi v sliki, ki je najrealnejši in najbolj življenjsko resničen dokument trajne vrednosti in bolj prepričujoč kot napisana ali izgovorjena beseda. — Ogromna večina slik jo produkt amaterskega dela. Iz prastare, v slehernem človeku ukoreninjene želje po upodabljanju človeka in njegovega okolja, se je razvilo fotoaniaterstvo v neslutone razsežnosti. Mnogo je pripomogla k toniti tudi fotografska industrija, ki je s por Uvijo in izpopolnitvijo fotografske aparature no skrajne jireciz-nosti, dovršenosti in priročnosti ter z izpopolnitvijo negativnega in pozitivnega materiala napravita fotografiranje dostopno najširšim masam vsoti slojev. Milijonom ljudi je dana s fotografsko kamero nova možnost izražanja in upodabljanja neštetih živo pisanih variant življenja v polnosti, kot je ne zmore nobena druga tehnika v upodabljanju. Nas je razvoj fotonmaterstva našel premalo pripravljene. Cez noč smo dobili množico fotografskega naraščaja, ki smo ga morali zaradi neznatnega števila strokovnih organizacij in v popolnem pomanjkanju strokovnega tiska prepustiti samega sebi, da se — ali z lastno voljo in ambicijo pretolče s trudom do neke jiovprečnosti, da ostane večno snmo z »ostro sliko zadovoljen začetnik, ali pa da vrže kamero razočaran v kol. Sicer pa do neke mere vsaj primitivno tehnično Motiv iz Škofje Loke znanje v fotografiji razmeroma lahko priueljivo (še lažje je seveda pristaviti svoj lonček za mal denar na strokovno ognjišče fototrgovca in se specializirati po reklamnih navodilih tovarn na j>ro-žilo fotografskega aparata, kar večina ludi dela). Težje je pa vprašanje, kako priti ven sam iz za-četništva in dalje preko povprečja no samo v tehniki, temveč, tudi v pogledu umetniške vrednosti slik. V tem oziru rabi ambiciozen začetnik vsekakor vodstva starejše, izkušene roke, ki jo pa naši amaterji po večini pogrešajo, kajti manjka jim potrebnih številnejših medsebojnih društvenih vezi in ojx>re strokovnega tiska. Še danes jc namreč v celi državi le troje ali četvero delovnih strokovnih klubov, ki pa imajo vsi svoj sedež v večjih mestih (Ljubljana, Zagreb, Belgrad, Maribor) in so torej za amaterje, ki živijo v podeželju radi odročnosti liolj podrejenega pomena. Smo brez strokovne revije, kajti edini slovenski strokovni list jo pred dobrini letom izdihnil. Tudi naša strokovna literatura je sramotno revna in pomaga novincu komaj preko abecede v fotografski tehniki. Dn nekoliko povežemo naše po mestih in podeželju živeče, organizirane in neorganizirane Fo-loamaterje v neko skupnost in jim damo možnost, da si iz raznih nepriiik in težkoč pri fotografiranju pomagjo s strokovnimi nasveti in preizkušenimi navodili, smo sc odločili za redno rubriko pod naslovom Foloamater, v kateri bomo vsak ponedeljek prinašali kratke članke iu nasvete za praktično delo pri snemanju in v temnici. Priključili ji bomo posvetovalnico, ki bo amaterjem brezplačno na razpolago z ordinacijo in predpisi zora-vil zoper vse bolezni steklenih in celuloidmh negativov in p*" in prosimo amaterje, da se jo pridno poM».Mujcy Pisali bomo ludi o amaterski kinematografiji, ki ima tudi pri nas že precejšnje število navdušenih pristašev. Seveda je la v glavnem vezana še vedno na primeren bančni konto (če ni pod zaščito!), ne toliko po aparaturi, ki razmeroma ni draga, pač pn po visoki ceni filma samega. Prinašali bomo seveda tudi zanimivosti iz delovanja naših strokovnih klubov in objavljali njihova poročila in obvestila. Upamo, da bomo z tiovo rubriko ustregli številnim našim fotoamaterjem in jim olajšali pot do napredka. Občni zbor. Ljubljanski fotoklub bo ime! svoj redni letni občni zbor 29. januarja ob '.'O. v svojih prostorih v Levstikovi ulici. Poleg običajnega dnevnega roda tio na sporedu tudi ustanovitev kinematografske sekcije.