Ilustrirani slovenec
Leto II
Tedenska priloga »Slovenca" z dne 3. oktobra 1926, itev. 226.
Stev. 40.
Med sloyenskimi drvarji. Drvarska koča v gozdovih barona Borna na Dolgi njivi pod Košutö,
334
GrSki kralj Jurij,
ki živi sedaj v Londonu in Ivi utegne v bližnji bodočnosti zopet zasesti grtki prestol.
Iz večnih revolucij na Grškem:
Na Grškem izpodriva ena generalska vlada drugo, docim si želi ljudstvo povrnitve prave demokracije. Naša slika nam kaže množico,  ki demonstrira proti politikujooemu vojaštvu. Konec vseh zmed bo najbrž ta, da bo republiko zopet zamenjala monarhija.
Rimska mnsiica, pijana od fašističnih fraz,
manifestira po atentatu na Musüolinija dne 11. p. m. za svojega vo<lite1ja.
Mussolini in Avarescu.
romunski ministrski predsednik, sla podpisala dne U). p. m. italijansko-roiuunsko pogodbo, ki je vzbudila mnogo jiruhu.
Najsrečnejši ženin v Evropi
je gotovo bivaki poljski min. predsednik in zunanji minister grof Szkrszynski, ki se je zaroči s Fordovo hčerko ter bo baje priženil 300 milijonov dolarjev ali nad 16 milijard dinarjev.
Znameniti indijski pesnik Rabindrauath Tagore
je prispel nedavno v Berlin; naža slika nam ga kaže s soprogo pri izstopu na kolodvoru.
335
Jaki Anton,
znani slovenski skladatelj, ki je praznoval 1. t. m. 30 letnico, odkar deluje kot prvi violinist pri naši slovenski operi.
Prva jugoslovanska krlžarka »Dalmacija«,
sedaj naša največja bojna ladja, ki je prispela dne 3. sept. t. 1. v Tivat, glavno oporišče naše vojne mornarice.
Vila našega prestolonaslednika Petra v Kästeln
v Dalmaciji med Splitom in Trogirjem, kjer preživlja vsako leto nekaj mesecev. (Fot. J. Skerlep.)
General Hadžie,
prvi kraljev adjutant in vojni minister v bivši Davidovic-Koroščevi vladi.
SliRe k ..Slovenskemu biografskemu leksikonu''.
Dimnik Slavoj,
(•1887), kartograf.
Dimnik Jakob,
(1856—19'24), pedagoški pisatelj in organizator.
Dimnik Ivan,
(¦1889), šolnik in publicist.
336
Medi našimi do-
lenjskimi polHarJi.
Seia prl Sumberku na Dolenjskem (po risbi Fr. Rojca),
kjer je lov na polhe še jako razvit. Prvi hrib za vasjo na levi je Kozjak. na desni Sumberk, vmes vinorodni Lisec, v ozadju pa grad Hmeljnik in Trška gora pri Novem mestu. — Slika na desni; Ofe .lolel Oiimek, župan na Selih. pristna dolenjska korenina, s svojim plenom v rokah.
Polharska dniKba ponoči pri ognju t gozdu.
Popoldn» nastavijo polharji po gozdovih pasli, zvefer se pa podajo vsi skupaj v šumo. kjer si zakurijo velik ogenj. Tam možujejo ter si pripovedujejo davne zgodbe. — Slika na levi: Stara dalenjitka polija past na bukvi t ujetim polhom.
0«! pelhafjet ostane pri ognju (slika na levi), kjer peSejo krompir, koruzo in možujejo dalje, ostali se pa podajo na »poha)anje< (slika na ^ desni), to je: i bakljami »e razkrope po gozdu jemat iz popoldne nastavljenih pasti medtem Že ujele polhe; to ponove dvakrat do trikrat v teku
noči.
337;
Del razvalin šuraberškega gradu nad Seli.
Pogled skozi razpadlo lino šumberških razvalin
na Kozjak. 7,nan iz Jurficeve povesti »Jurij Kozjak«.
Ljudstvo pripoveduje, lia so »idali  Kozjak in Sumberk  istočasno z enim samim kladivom.
Kapelica sv. Katarine na Sumberku
(nekdanja grajska kapela); v stolpiču visita Se dva mala starinska zvona, v katerih je baje mnogo srebra, kar dokazuje tudi njih prelepi glas.
Sela pri šumberku.
Gorenjske naravne lepote so bahave, deloma celo kričeče, dočim ima naše dolenjsko gričevje s svojimi skromnimi vasicami tako intimen in prisrčen značaj, da se mora človeku priljubiti na prvi pogled, zlasti pa še, če spozna naše dobro-voljne Dolenjce. Ta označba velja v polni meri tudi za Sela pri Šumberku, ki so bila časih jako priljubljeno izletižče, dočim je zadnja leta poset žal nekoliko ponehal. Posebno važna privlačna točka je Šumberk, na katerega je iz Sel pičle pol ure in s katerega je diven rwtgled po velikem delu Dolenjske, vidi se Triglav, Kum, Gorjanci itd. Do Kozjaka, iz Jurčičevih povesti znanega gradu je dobro uro, a videti je tam le še grobljo kamenja. Najlažje je doseči Sela (v poldrugi uri) s postaje Št. Vid pri Stični ali Radohova vas, za povratek je pa priiporočljiva Velika Loka (2 uri).
Polšja past (»raušel«),
ki jo nastavljajo pred luknje med skalovjem in v katere love polile žive, dočim jih one pasti na drevesih usmrte.
Rojstna hiša škofa Fr. Barage,
znamenitega slovenskega misijonarja v Ameriki, ki leži v Mali vasi med Seli in žel. postajo Velika Loka.
338
Jurklošter pri Laškem.
Pofjled na kartiizijanski samostan v Jurkloštru 1. 1681.
1'iavkiii- obhajajo v .lurklnštru TOletnico ustanovitve župnije.
Martin Ivane,
prvi  župnik  v .Jurkloštru. ki je služboval tam od 1. 18.5t). do 1. 18H."i.
Starinski gotski zvonik.
ostanek nekdanje kartuzijanske cerkve. (Fot. 1,. Smid.)
Grad Jurklošter pri Lahkem, prezidan 1. 1800.
Nekof je stal na tem mestu kartuzijanski samostan in po učenem menihu .Juriju je dobil baje kraj tudi svoje ime. Levi del gradu tvorita župnišfe in cerkev, v kateri je pokopana nesrečna Veronika Deseniška,   druga žena Friderika, predzadnjega celjskega grofa.
Iz Jurkloštra: zadnja liiša na desni občinski urad in pošta;
kraj sam je tako raztresen, da ga je v celoti le težko posneti.
Vhod v jurklošterski grad.
3'.9
Križem   Slovenije.
Anton Lipovšek,
gereut mariborskega okrajnega zastopa.
Občinski odbor v št. Pavlu pri Preboldu
L Županom \. Slenovcem v sredini.
Blagoslovitev nove motorne brizgalne v Ribnici,
ki se je izvršila dne 29. avgusta t 1.
Zastava »KatoliSke omladine«
v Mariboru, umetnina tamošnjih šol. sester; jired njo sedanji oilbor s p. 1'avlom l'otoniikom v sredini
Triletna Amalija Zdolšek
iz Jurkloštra, ki se je letos, meseca februarja izgubil« v gozdu in kjer so jo našli šele peti dan. v.so obnemoglo. V rokah je držala sladkorček »za staro mamo s.
Učenci obrtno nadaljevalne šgle v Šmartnem ob Paki.
v sredi sede (od leve na desno): blag. šol. wlbora F. Irmnn, učitelj in pre<ls. šol. odbora J. Kranjc, zastopnik obrtne zbornice in stavbenik I). Korošec, ter učitelj F. Rozman.
340
Kulturna slika iz »naprednega'' slovenskega mesta L 1926.
Celjska mestna straža:
Mohorjeva družba in celjski občinski svet.
, Zeta Rožmarinček, po poklicu vlafuga, Zane Bunka, po poklicu tat in razbojnik ter Smohor, po poklicu naj»tarejSi kulturni delavec, nimajo vstop« v naše mesto ..
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.