St./№ 12 December/Dicembre letnik/anno XII Voščila Portorožanovcev bralkam in bralcem Portorožana Marko Zorman, odvetnik, glavni in odgovorni urednik Portorožana: Nič več in nič manj-kot srečno 2003 vam želim. Dragica Mekiš, socialna delavka zaposlena v Drogi in nova predsednica sveta KS Portorož: December je čas za lepe želje, čestitke, voščila. Portorožanom voščim ZDRAVO, SREČNO leto 2003. Še posebej nami izginile vse 2002 naj bo nekaj nepozabnega, bi v Portorožu srečanje - piknik, tradicionalen, to vložiti veliko truda, bo šlo. Oglasite se s mnenji. Nenazadnje izrabljam IN ZADOVOLJNO novo želim, da bi med stare zamere. Leto posebnega, Zelo si želim, da organizirali ki bi postal Pripravljena sem v vendar brez vas ne svojimi predlogi, priložnost, da se iskreno zahvalim vsem, ki ste me volili v Svet Krajevne skupnosti Portorož. Zame je vaše zaupanje odgovornost in prizadevala si bom, da bomo delovali v prid krajanov in kraja. Mitja Jančar, komercialist v pokoju, glavni distributer Portorožana: Vsem, ki prebirate Portorožana, želim predvsem in samo srečo! Celo leto uživajte v cvetju, kakršno naj bi cvetelo na zelenicah Portoroža ^^ 1 ^ (in s tem opravičevalo ime kraja), brez ^^ ^ hrupnega prometa (če bomo seveda kdaj dočakali obvoznico), brez cenene bobneče glasbe, ki bi ponoči parala ušesa. Da bi lahko slišali slavčka peti... Preveč pa si seveda ne smemo želeti, bodimo z malim zadovoljni! Nada Kozina, planski analitik v portoroškem Avditoriju: Vsem tistim, ki jim čas beži prehitro, želim, da bi dobili ob novem letu tisto, kar si lahko dajo le sami: čas mirovanja. Vsem tistim pa, ki ne vedo kam s časom, pa želim, da poiščejo Občima piraN Comune di pirano Spoštovani občani, drage občanke! V teh dneh prejemate mnoga voščila. Naj bo moja želja tokrat nasvet: ne pozabite nase, imejte se radi, hitite počasi, ljubite življenje. Praznujte! Vojka Stulai; prof. Županja Občine Piran ******* G en t iti cittadini, care cittadine! In questi giorni state ricevendo molte espressioni augurali. I miei auguri questa volta siano un consiglio: non dimenticate se stessi, stimatevi, andate piano. amate la vita. Festeggiate! Prof Vojka Štular Sindaco del Comune di Pirano smisel svojega življenja in se napotijo k uresničitvi. Livija Sikur Zorman, tajnica KS Portorož, urejevalka Portorožana: Kaj lahko naredi posameznik, da bi bil svet boljši? Začne naj pri sebi! Naj bo najprej sam boljši. To je, kot bi zalučal kamenček v vodo. Gladina vzvalovi; valovanje se v koncentričnih krogih naglo prenese po vodi. Podobno je z ljudmi. Če bomo do drugih prijazni, manj sebični, če bomo podali roko manj srečnim od nas, če bomo skromni, pošteni..., bomo okoli sebe - od človeka do človeka - širil pozitivno "valovanje". Poskusite z letom 2003 in vso srečo pri tem! ß^eona2003 Voščila Portorožanovcev bralkam in bralcem Portorožana Valentina Klemše, sekretarka Občinskega združenja Rdečega križa Piran: "Našim bralcem bi v letu 2002 zaželela, da bi čim manj gledali in sedeli pred televizorji in računalniki, da bi bili čim bolj povezani z naravo okoli sebe in znotraj sebe ter - nenazadnje - zdravja in zadovoljstva, ki bi ga znali poiskati v drobnih stvareh: hvaležnosti, skromnosti in brezpogojni ljubezni/ Slavko Gaberc, bibliotekar v Mestni knjižnici Piran. VCasih se sprašujem, koliko ljubezni je lahko v enem samem smehljaju, prijaznem pogledu ali nežnem dotiku tople človeške dlani. So besede sploh potrebne? Tudi sedaj, ob izteku leta, ko vsi panično norimo z obdarovanjem bližnjih, so ta razmišljanja zame aktualna. Vsem prijateljem, znancem in bralcem Portorožana poleg iskrenih dobrih želja v nastopajočem novem letu ponujam v razmislek prav to vprašanje Ш trasmissioni televisive ne sono pieni. Vorrei comunque essere preserve per unirmi al coro di auguri che riceverete da ogni parte. La fine di un anno e' rini- zio di un'altro, e' anche Toccasione di con- siderare Гаппо tras- corsocontuttasin- ^ cerita' e riconos- cere nei nostro stati e abbiamo cio' che i siamo lizzare. In questi non posso liberarmi queste feste hanno loro significato; diventando intimo se siamo fatto dawero tutto promessi di rea-giorni di fine anno dal pensiero che ormai perso molto del solamente giorni dedicati alia Alja Tati, publicistka: k Portorožanu želim, da bi imel še naprej Ш tako širok krog zvestih bralcev. Vsem, I ki ga prebirajo pa, da bi bili v novem T letu prizanesljivi do svojih napak, hkrati ^ pa nikoli ne bi izgubili upanja, da bi bili lahko še boljši. Darinka iuiteriie, učiteljica v pokoju: Zalotila sem se, da sem na društvu upokojencev in na sedežu RK Piran izrazila isto misel, ki me že dalj Casa preganja. V njej je izrazna želja, da bi v obeh družbenih organizacijah bolj sodelovali mlajši upokojenci In prostovoljci. Le z njihovo pomočjo In podporo bosta bolj zaživeli. Prav tem ob novem letu pošiljam Iskrena voščila in vabilo k sodelovanju Sonja Potu Iz Lucije, Portorotanovo naj- boli Sal/ivo pero: Preštevamo zadnje dneve leta, razmišljamo o vsem kar nas je naučilo In se z zaupaniem pripravljamo na sprejem novega (le kakšen bi bH svet brez neuničljivega človeškega optimizma?). V teh dneh veselega pričakovanja našim bralcem in vsem drugim občanom želim, da bi mir in toplina božičnih ter novoletnih praznikov spremljala njihove družine skozi vse prihodnje leto. Cesarina Smrekar ДОКХОД pesnica, vselel aktoma vП9И Skupnosti Can amici. questa volta non vi daro ncette I giornah le rMfto e le febbrile ricerca del modo di poterti passare il piu' aliegramente e dispendiosamente possibile Abbiamo tutto un altro anno davanti a noi: facciamo qualcosa che alia fine del 2003 ci faccia guardare indietro con piu' stima verso noi stessi. E per finire. ancora qualche semplice suggerimento per poter guardare avanti con un po' di otti-mismo: qualche sorriso in piu', un buon giorno detto con sincerita', un interesse reale per cio' che ci circonda e per cio* che vediamo ogni giorno e ci colpisce in modo piu' o meno sentito. Dare una mano a chi ha bisogno, con discrezione e umanita\ Tutti abbiamo qualcosa da donare a chi e' meno fortunato di noi. Lo so che questa e' pura retorica, ma vi assicuro che funziona! Andrej Žnidarčič, publicist: Katera beseda je največja? Je to prijateljstvo, morda ljubezen? Najbrž ne tako velike, pa vendarle pomembne so tudi besede govoriti, povedati. Vsako živo bitje mora govoriti, povedati. Ko srečaš molčečega človeka, se vprašaj: je molčeč ali utišan? Če prvo, prisluhni njegovemu molku, če drugo, Izvabi Iz njega besede. Morda se rodi prijateljstvo, morda ljubezen, torej nekaj največjega." Heldl Miku! aktivistka pri Karitasu iz Portoroža: V novem letu želim vsem mnogo zdravja in medsebojnega razumevanja, predvsem pa, da bi ljudje znali poiskati srečo In zadovoljstvo tudi v "malih stvareh", ki se morda sprva zdijo nepomembne, so pa temelj tega, kar imenujemo človeškost Najti veselje v tem, da sočloveku nakloniš drobno pozornost, smehljaj. mu s potrpežljivostjo prisluhneš in mu odpuščaš Vse to človeka napolni z notranjo srečo, ki izžareva lepoto navzven. Jana Novak, farmacevtski In kozmetični tehnik: Vsem bralkam In bralcem Portorožana želim obilo ljubezni in lepote, ki naj vas osrečujeta vse praznične dni ter spremljata v vsem letu 2003. fortmtmimn tU11___________December 2002 j zahvaljujemo se*čestitamo*voščimo*pozdravljamo it Iskrene čestitke Bojani ŽNIDARŠIČ za uspešno opravljeno diplomo; veliko sreče ter uspehov pri nadaljnjem delu ji želi vse sorodstvo od Pirana do Lucije, še posebej mama. it 29. decembra praznuje svoj 18. rojstni dan Valentina MAGAZIN. Vse najboljše ji iz vsega srca želi babica. it Pred kratkim je diplomirala Ksenija PETAROS, knjižničarka v Mestni knjižnici Piran. Iskreno ji čestitajo njene sodelavke in sodelavci. it 1. decembra je praznovala svoj rojstni dan sestra ILKA iz Kopra. Polno sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva ji želi Biserka s hčerko Matejo iz Portoroža. borz S ZNANJ faii flar-vje, ;ov-hko eno e je AU-elja t za e je iru-2 za www.borzaznanja.mss.edus.si )em в II4 di gennaio compie la rispettabile eta di 91 anni il nostro caro amico Dušan FABJAN di S. Lucia. A lui giungano da Portorose i piu' sinceri auguri di tanta salute e serenita! it La nostra cara arnica Ondina LUSA, colonna portante di tante attivita' sociali e culturali, il 5 di gennaio festeggia il compleanno. PORTOROŽAN se na koncu svojega dvanajstega leta izhajanjazahvaljuje letošnjim sponzorjem in sicer: Casinöju Portorož, Marini Portorož, Palace Hotelom Portorož, Hotelom Morje Portorož, Drogi Portorož. Zahvaljuje pa se tudi najzvestej-šim naročnikom reklamnih oglasov in vsem bralkam in bralcem, kiste se odločili prispevati za svoj časopis. Dagli amici di Portorose un abbraccio e tanti, tanti auguri! it Alan BIDERMAN iz Pirana praznuje svoj rojstni dan 13. januarja. Z veliko ljubeznijo želijo vse najboljše vsi domači. it Ivanu SMREKARJU iz Portoroža, ki svoj rojstni dan praznuje 26. decembra, mu iz vsega srca čestita vsa njegova družina, ki mu želi še veliko zdravih in srečnih let! it Staro leto se poslavlja, novo se rojeva. Ob slovesu starega leta naredimo obračun naše dejavnosti, ki sloni le na prostovoljnem delu. Odbor si je vse leto iskreno prizadeval, da bi svojim članom pomagal do kvalitetnejšega življenja. S ponosom ugotavljamo, da nam je to v veliki meri uspelo. Številni pozitivni odzivi dokazujejo, da je naša pestra in bogata aktivnost le obrodila sadove, kar nam daje moči za nove načrte. Leta ne moremo zadržati, lahko pa se od njega poslovimo z zadovoljstvom, saj smo ga z delom krepko izkoristili, napornim izkušnjam navkljub. V imenu Društva invalidov občine Piran in v svojem imenu želim vsem članom in občanom v novem letu veliko zdravja, ljubezni in osebne sreče. Predsednica DI Hilda Vuga Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47,67409-48), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo. P0RT0R0ŽAN0VCI Dvanajsto leto izhajanja Portorožana se izteka. Časopis ima naklado 3000 izvodov, distribuira pa se v območju občine Piran. Ostal je, kljub skromnim sredstvom, brezplačen. Obdržal pa je -kakor je seveda v danih razmerah zatohle provincialnosti mogoče - neodvisno držo in odprtost za najrazličnejša mnenja in poglede. Da tako dolgo izhaja, imajo največ zaslug vsi, ki pri njemu sodelujejo zastonj, s prostovoljnim delom: tisti, ki pišejo, fotografirajo, ga raznašajo po gospodinjstvih in trgovinah itd., prava mreža sodelavcev. Kdor želi, se ji lahko pridruži... Tiste, ki redno pišejo v Portorožanu, bolj ali manj poznate (vsaj) po imenih - Nada Kozina, Lucijčanka Sonja Požar, Mitja Jančar, Dragica Mekiš, Valentina Klemše, Andrej Žnidarčič, Alja Tasi, Slavko Gaberc, Cesarina Smrekar, Darinka Šušteršič,... - da ne naštevamo vseh. Se jim pa zato ob koncu leta in ob izteku dvanajstletnega izhajanja (ko se ne ve, če bo Portorožan uspel prebroditi kritično dobo trinajstletnega izhajanja) uredništvo, tudi v imenu bralk in bralcev Portorožana, iz srca zahvaljuje. Zahvaljuje pa se tudi tistim, katerih imena se sicer manj pogosto ali pa sploh ne pojavljajo na straneh Portorožana, so pa prav tako pomembni v mreži Portorožanovih sodelavcev - to so raznašalci časopisa, ki ga prostovoljno razdelijo v svojih soseskah in drugje: Majda BRAGHIERI, Ivanka in Božidar CIVIDINI, Vera FUX, Silva KRIŽNIK, Sandro SAMBI, Tomaž KUNST, Cesarina SMREKAR, Vida in Milan TIMIČ, Pina BOŽIČ, Zlata FOJAN, Janja MARN GOLOB, Jasna NEDELJKOVIČ, pa glavni distributer Mitja JANČAR. Cveto Ličen, vodja Hotela Mirna: "Če bi se še enkrat rodil, bi spet postal gostinec!' Cveto Ličen, 46-letni vodja Palacevega profit-nega centra hotel Mirna, je v portoroškem gostinstvu od daljnega leta 1971, torej sodi v generacijo, ki je vzniknila skupaj z novim Portorožem. Ličenova delovna pot je povsem zaznamovana z gostinstvom. Začel je kot vajenec v starem hotelu Palace. Po končani gostinski šoli je študiral ob delu in postal poslovodja. Leta 1983 je odšel na Bernardin, kjer je dobro desetletje opravljal naloge receptorja - blagajnika, potem pa prevzel vodenje recepcije. Leta 1998 se je vrnil v Palace, najprej za vodjo recepcije, zatem pa je prevzel vodenje hotela Mirna. "Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil za gostinstvo," zatrjuje Učen. "nič mi ne bi nudilo toliko zadovoljstva kot prav gostinstvo. Glede na delo ob petkih in svetkih ter ob deljenem delovnem času marsikdo gleda na turistične delavce kot na žrtvovance. Toda temu zanesljivo ni tako. Ko vse skupaj sešte-ješ, ugotoviš, da je bilo lepih trenutkov precej več kot slabih. Kdor v gostinstvu ni s srcem, kdor mu ni predan s polno zavestjo, preprosto ne sodi zraven." Vsak gostinec bo pritrdil njegovim bese- dam. Ob nenormalnem delovnem urniku ter sitnih gostih je potrebno nemalokrat stisniti zobe in požreti jezo. Sam je vse nevšečnosti sprejel kot dragocene izkušnje, ki mu koristijo pri delu. "Vsa spoznanja skušam s pridom uporabljati pri delu. Sčasoma spoznaš ljudi, veš kako gost razmišlja, česa si želi in česa ne. Danes imajo kakovostno kulinarično ponudbo skoraj povsod, niso pa povsod prijazni. Pomemben je osebni pristop. Gost mora začutiti, da je dobrodošel. To se da doseči z iskreno pozornostjo, z drobnimi uslugami, s primernim videzom personala. Seveda so temelj za tak način dela urejeni odnosi med personalom." Hoteli Palace so se leta 1999 odločili Mirno obnoviti, saj je s svojo skromno ponudbo postala nezanimiv hotel. In gostinsko prekaljeni Ličen je bil več kot pravšnja oseba za uresničevanje osnovne zamisli vodilnih kadrov v Hotelih Palace: Mirno preobraziti v prijeten, od središča Portoroža nekoliko odmaknjen družinski hotel. "Mirna je danes počitniški hotel, kategorije štirih zvezdic, s 76 družinsko opremljenimi sobami, štirimi apartmaji ter sobo za mladoporočence. Vse sobe so aklimatizi-rane, opremljene v najsodobnejšem slogu, s kopalnico, satelitsko televizijo, radiom, telefonom in mini barom. Sobe so ločene za kadilce in nekadilce. Pohvalimo se lahko z bogato kulinarično ponudbo, pripravljamo veliko prijetne zabave, gostu pa ponujamo toliko drobnih ugodnosti, da jih na odmerjenem prostoru ni mogoče vseh našteti. Seveda imajo gosti prost vstop v termal-no-rekreacijski center, ki je biser Palacove ponudbe. Rezultat vseh naših naporov je zadovoljen gost. Beležimo ogromno število 'povratnikov' ter gostov, ki prihajajo na priporočilo prijateljev, znancev." Toda Ličen zagotovo ni človek, ki bi se ob dobrih rezultatih samozadovoljno zleknil v fotelj in pozabil na svet. Zaveda se, da je konkurenca za dobrega gosta vse močnejša, da je gost vse bolj zahteven in da je zato potrebna nenehna "budnost". " Velikega pomena pri ustvarjanju privlačne podobe turističnega podjetja je strokovna usposobljenost delovnega kadra. Eden od načinov, da si na gostinskem in turističnem področju na tekočem, je tudi sodelovanje na vsakoletnem Gostinsko turističnem zboru. Letošnjega v Termah Čatež, 49. po vrsti, si bomo v Palacu dobro zapomnili. Naši delavci so osvojili kar trinajst zlatih ter sedem srebrnih medalj, ter vrsto priznanj in plaket, tako da smo bili daleč najuspešnejša ekipa na zboru. Prav posebej pa smo ponosni na zlato priznanje, ki ga je za sodelovanje in prispevek k umetnosti kulinarike prejel naš vrhunski inštruktor gostinstva in kulinarike Iztok Legat. Hoteli Palace pod njegovim mentorstvom doživljajo pravi kulinarični razcvet." Pogovarjal se je: Andrej Žnidarčič KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ Obala 16, 6320 PORTOROŽ Poziv Območnega združenja Rdečega križa Piran: Oddaja v najem več poslovnih prostorov v svoji obnovljeni stavbi v središču Portoroža (Obala 16, 2. nadstropje). Za dodatne informacije lahko ob delovnikih Pokličete v tajništvo KS Portorož na tel. št.: 05/674-09-47 ali 674-09-48 Da bi zagotovili dovolj krvi tudi v obdo-b|u božično - novoletnih praznikov, Rdeči križ vabi vse občanke in občane med 18. in 64 letom starosti, naj se odločijo za darovanj svoje krvi. Razen ob običajnih terminih (ob torkih, četrtkih in petkih) bo odvzemanje krvi izjemoma potekalo oba ponedeljka pred prazniki, božičnimi oziroma novoletnimi, in sicer 23. in 30. decembra t.i. med 7. in 11. uro na Oddelku za transluziologijo pri Splošni bolnišnici Izola. SILVESTROVO - NOVO LETO 2002/2003 SILVESTROVANJE V PIRANU TARTINIJEV TRG v torek, 31. 12. 2002 od 20.00 ure dalje polnočni pravljični ognjemet Slavko Ivančič z ansamblom Kalamari, zabavni program, novoletno voščilo županje Vojke Štular Gradnikov trg, ob 19.00 uri predstava žongliranja z ognjem "Čarobni svet" NOVOLETNI OGNJEMET V PORTOROŽU (Uvertura, Rimske luči, Umetnost Japoncev, Ognjena pot, Igra svetlobe, Čarobni ognjemet, Veliki finale) PORTOROŠKA PLOŠČAD v sredo, 1. 1. 2003 ob 18.00 uri Od 13.00 do 21.00 ure zabavni program na prostem, z D.J. Lovrom in Ireno Dolinšek, kolo sreče Casino Portorož, Promenadni koncert pihalnega orkestra "Divača" z mažoretkami od 15.00 do 16.30 ure, Slavko Ivančič s kitaro med 17.00 in 18.00 uro, gostinska ponudba na ploščadi in pomolu na ladjah BURJA in PORTOROŽ NOVOLETNI OGNJMET V PORTORŽU SO OMOGOČILI: PORTOROŽ PORTOROSE Slovenija BERNARDIN RESORT CONFERENCE CENTER M HOTELI MORJE f fatcll 4> METROPOL GROUP PORTOROŽ - SLOVENIJA JJ» marina portorož portorose PO OGNJEMETU SE DOBIMO Kavarna slaščičarna Mignon Portorož Pizzeria Figarola & Gregory restaurant Restavracija Riva & Meduza Center Bar Palacef Hotel Marko Portorož, Restavracija Zlato Sidro Fency Marina Portorož, Restavracija Marina Portorož ladja "Burja" in ladja "Portorož" News Cafe Bernardin PRAZNOVANJA V DECEMBRU Ob zgodovinskih dogodkih, kot so judovsko pričakovanje Odrešenika (advent), Jezusov prihod in njegovo rojstvo (po njem se v svetu štejejo leta), obisk modrih z Vzhoda, ki so ob branju judovskih svetih knjig sami predvideli Jezusovo rojstvo in izjemni dobroti škofa Miklavža, so si ljudje ustvarili različne običaje in praznovanja. Mnogi kristjani doživljajo advent kot čas zbranosti in notranje priprave na praznik Jezusovega rojstva. Za ta čas je bilo in je še danes v navadi, da so kristjani hodili k zorni-cam: v zgodnjih jutranjih urah so z baklami v rokah hiteli k jutranjim mašam - zornicam -ali k večernim mašam. V cerkvi jih je pričakal adventni venec s štirimi svečami, ki se prižigajo v štirih nedeljah do božiča in spominjajo na dolgo obdobje pričakovanja rojstva Odrešenika. Eden najbolj vidnih simbolov družinskega praznovanja Jezusovega rojstva je postavljanje jaslic. V13. stol., je kot spomin na Jezusovo rojstvo, žive jaslice uprizoril sveti Frančišek. V navadi je bilo, da so za božič gospodinje pripravile bogato obloženo mizo, pred tem pa so dobro počistile svoje domove, zato so imele pred prazniki kar veliko dela. Enako kot svojo "zunanjost" (domove), so verniki počistili tudi v svoji"notranjosti", s spovedjo. Vsebina praznika Kristusovega rojstva aliM božič" (pomanjševalnica od boga) je božje učlovečenje. Polnočna niaša ali polnočnica je za ljudi prav posebno doživetje. Že zato, ker se dogaja v nočnih urah, ki so skrivnostne. Prastar običaj, ki se je ohranil vse do danes, je, da na božič, novo leto in svete tri kralje blagoslavljamo domove. Simbolika tega obreda je zavarovanje doma pred vsem hudim: pred ognjem, točo in drugimi nesrečami. V molitvi, med kajenjem in kropljenjem, pa se prosi božjega blagoslova, (v Portorožu župnik blagoslovi domove tistih, ki za to zaprosijo). 6. januarja godujejo sv. trije kralji. Ta dan se slavi Mrazglašenje" Gospodovo ali Epifanijo. V Epifaniji so zajeti zlasti trije dogodki, ki so, vsak po svoje razglasili Kristusovo božanstvo: poklonitev modrih z Vzhoda, Jezusov krst v reki Jordan in ženitovanje v Kani Galilejski. B l wr ^^Вм^; t - Jin Iffllllrfllm V 6. stol. je iz vsebine praznika začel izstopati spomin "modrih" z Vzhoda, kakor nam o njih poroča Matejev Evangelij. V Evangeliju beremo, da so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem, kamor jih je privedla zvezda, da bi se poklonili novemu judovskemu kralju. Od tedaj se je vse do dandanes ohranil običaj obiskovanja domov, ki ga gojimo tudi v Portorožu: domove obiskujejo "sv. trije kralji", zbirajo darove za misijone in blagoslavljajo domove, tako da nad vrata s kredo zaznamujejo s tremi križi začetnice imen sv.treh kraljev (Gašper, Miha, Boltežar) ter letnico novega leta.(Če bi želeli obiska sv. treh kraljev, se prijavite v župnišču, v cerkveni avli je lista, kamor se lahko vpišete). In nazadnje naj omenimo sv. Miklavža, ki goduje prvi v mesecu decembru. Prav gotovo je sv. Miklavž v dobršnem delu katoliške srednje Evrope najbolj priljubljen zimski svetnik. S posebnim pričakovanjem ga sprejemajo otroci, saj jih obdaruje: za pridnost nagrajuje, za nemarnost pa prepusti kaznovanje spremljevalcem, parkeljnom. Sv. Miklavž velja za velikega dobrotnika in mogočnega zavetnika. Tako beremo, da je tri hčere siromašnega moža rešil sramotne usode, ko jim je ponoči potisnil skozi okno tri kepe zlata in jim tako priskrbel potrebno doto. Od tod izhaja šega, da otrokom ponoči prinaša darove v nastavljene posode, pa tudi tri jabolka ali orehi, ki simbolizirajo tri kepe zlata. Zaradi tega jabolka in orehi sodijo med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom v noči od 5. na 6. december, v. Miklavž je bil škof v Miri v Mali Aziji in je umrl 1.324. Na slovenskem je od vseh svetnikov prav njemu posvečenih največ cerkva, kar okoli 200. Viri: Praznično leto Slovencev, Božič na Slovenskem Heidi Mikuš Zahvala za prispevke v portoroški "marsovček" Mnogi Portorožani vsak dan kupujete v "našem" marketu - tistem, na avtobusni postaji, v Portorožu (M-Degro. poslovalnica 2) Pritrdili boste, da imamo zelo prijazne prodajalke, ki nas razvajajo kolikor le morejo. Za vse prijaznosti se jim zahvaljujemo in voščimo srečno novo leto. V tem marketu pa ima krajevni odbor Rdečega križa tudi svoj "marsovček Tako namreč imenujemo polokroglo prozorno posodo na stojalu z odprtino na vrhu. skozi katero velikodušno vržemo kakšen kovanec ali bankovec Tega pa ne počnemo le domačini Naiveč denarja se v "marsovčku" nabere prav v poletnih mesecih, ko ie pri nas največ turistov Torej, za naš Rdeči križ prispevalo tudi naši gostje Za "marsovčka" skrbimo člani kajevnega odbora Rdečega križa Portorož Dvakrat do trikrat letno marsovček spraznimo, denarce preštejemo Ne boste verieli kako zamudno opravilo ie to. še posebno štetje kovancev Vendar pa se vsakokrat nabere približno 30 000 tolarjev O zbranem denarju vodimo v odboru evidenco v posebni knjigi, sproti pa ga dodeljujemo našim krajanom, ki ga nujno potrebujejo. Tudi o tem. za kaj porabimo denar, imamo natančen pregled. Zdelo se nam je prav. da vas o tem seznanimo. V letošnjem letu, ki se izteka smo 60.000 SIT namenili naši krajanki z zelo nizkimi prejemki. Nujno je rabila novo talno oblogo v kuhinji, kajti skozi staro, dotrajano je vdiral hlad. zato je bilo gretje neučinkovito in dražje. Nekaj denarja smo porabili za darilca za naše najstarejše krajanke, ki smo jih obiskali ob 8 marcu (o čemer ste lahko prebrali tudi v Portorožanu). Članice portoroškega odbora RK se ob koncu leta zahvaljujejo za vaše prispevke v "marsovčku" in se še naprej priporočajo. Želeli bi si tudi vaših sporočil, kdo med našimi krajani bi potreboval našo pomoč, obisk, toplo besedo. PORTOROŽANOM IN VSEM DRUGIM VOŠČIMO ZDRAVO, PRIJAZNO IN SREČNO NOVO LETO 2003. Krajevni odbor RK Portorož POGLED V 2002 Ljudje si radi postavljamo razne mejnike, ko pogledamo, kaj je bilo narejenega, kaj je bilo dobro, kaj slabše in kaj popolnoma za nič. Takšne inventure so lahko koristne, če nam pomagajo najti (boljše) izhodišče za naprej. So pa tudi zanimive, ker nam osvežijo spomin, včasih pa pogled nazaj osvetli dogodke, osebe in stvari v drugačni luči, zato lahko nenadoma uvidimo, kar smo prej spregledali ali kar nam je bilo prej zastrto ali (ne)vidno. Tako smo se tudi pri Portorožanu ob koncu leta odločili preleteti (nekatere) dogodke, ki so se zvrstili v tem letu in s katerimi smo se, vsaj na hitro, ubadali tudi na naših straneh. Kako smo vstopali v letošnje leto? temo. Kaj sploh to je? Je (bila) v našem naci Začnimo pri-lanskem koncu, ki je bil hkrati onalnem interesu prodaja koprske banke ita začetek leta 2002, pri bučnem, že tradicionalnem silvestrovanju na Tartinijevem trgu v Piranu. Predvsem mlajši so ga sprejeli za svojo fešto: ob rock glasbi, pokanju raket in petard, razbijanju steklenic in polivanju penine... Eni pravijo, da so takšne zabave kaza- telj stanja današnjega duha, mladi pa so manj kritični. Pravijo, da jim je lepo, ker so skupaj, poslušajo glasbo, ki so jo vzeli za svojo, všeč jim je, da je bučno - še mraza ne čutijo - in že imajo žur (naj tu odmislimo alkohol, extazy in podobne umetne činitelje dobre volje, brez katerih se mnogi sploh ne znajo (več) zabavati in sprostiti). Portorož, ki je bil na letošnjega novega leta dan (pre)poln, pa je oživel s popoldansko prvojanuarsko prireditvijo na ploščadi Prekomorskih brigad, ki so jo v Turističnem združenju Portorož sklenili ponoviti. Gostje, ki so se lani odločili pričakati novo leto pri nas, so lahko v krajih, ki so jih gostili, našli še kaj drugega razen hotelov, izbrane sil-vestrske večerje in druge hotelske ponudbe. Društvo zakladov svetega Jurija je v piranskih cerkvah pripravilo jaslice, ki so jih izdelali priznani umetniki in ljubitelji. Ogled jaslic - vsake so bile doživetje zase - je bil hkrati sprehod po piranskih uličicah, od cerkve do cerkve. Novoletno rajanje v Portorožu pa je predstavljalo priložnost za druženje, srečevanje gostov in domačinov, priložnost, da si nazdravijo, da so skupaj. Upamo, da *зо tako tudi tokrat, na prehodu v leto 2003. Nacionalni interes, pastorek na Slovenskem? Že ob koncu dvatisočprvega leta smo se na Slovenskem, predvsem ko so se začenjale prodajati domače banke, spraševali o nacionalnem interesu. Politiki, publicisti, kulturniki, gospodarstveniki in nenazadnje navadni ljudje smo se več mesecev ubadali s to vročo lijanski, ali pa je to poteza, ki bo dolgoročno koristila italijanskim? Je sprejetje zakona o varovanju industrijske lastnine, ki je oškodoval domače farmacevtske tovarne in koristil bogatim - ameriški vladi in ameriškim multinacionalkam - doprineslo k nacionalnemu interesu? Mar velike svetovne korpo-racije sploh zanima kar koli drugega, razen denar in še več denarja? Koliko, na primer, je velikim farmacevtskim nadnacionalnim kor-poracijam sploh mar umiranje ljudi v Afriki zaradi aidsa, ker si ne morejo privoščiti dragih zdravil, cenejših, generičnih, pa jim ne pustijo proizvajati? Bo Slovenija znala ubraniti, svoj, nacionalni interes pred takšnimi in podobnimi trusti, ki imajo na leto nekajkrat večji prihodek, kot je enoletni bruto nacionalni prihodek Slovenije? Kdo v Sloveniji je pravzaprav nosilec nacionalnega interesa? So to politiki (poslanci v državnem zboru, predsednik države...), kulturniki (pisatelji, slikarji, filmarji...), gospodarstveniki ali vsi - ves narod, ki ima pač takšno vodilno elito, kakršno si zasluži? Ločeno zbiranje odpadkov, korak v bolj urejeno družbo Spustimo se z višav visoke politike trdno na ulice naše občine, ki jih je dolžno večinoma čistiti občinsko javno podjetje Okolje Piran. Konec lanskega leta je Okolje na hitro zapustil dotedanji direktor Robert Časar, katerega sta zamenjala kar dva vršilca dolžnosti direktorske funkcije: Dario Barrile (prej zaposlen pri koprskem Stavbeniku) in Sebastjan Jeretič uresničevanjem lani sprejetega občinskega odloka o odvozu in ravnanju s komunalnimi odpadki. Zaradi nove metodologije obračunavanja odvoza smeti se je cena za nekatere močno povišala, kar je sprožilo precej hudo-vanja med ljudmi (namesto po kvadratnih metrih površine stanovanja oz. poslovnega prostora so uvedli novo merilo - količino odpadkov). Letos je končno Okolje po vsej občini postavilo tako imenovane ekološke otoke, kjer poteka ločeno zbiranje odpadkov (stekla in papirja, pogrešamo se zabojnik za plastiko, pločevinke...). Tako smo, kljub negodovanju nekaterih, ki se jim zdi vsak strošek za smeti popoln nesmisel - zares nekaj naredili za naše okolje. Letošnja selitev iz Pirana Piransko osnovno šolo Cirila Kosmača je Ministrstvo za informacijsko družbo opremilo s sodobno računalniško-komunikacijsko tehnologijo, s čemer je postala tako imenovana e-šola, ki jo lahko brezplačno uporabljajo tudi zunanji obiskovalci. Upravna enota Piran -državni uradi in njihovi uradniki - pa so se (tedanji in na novo izvoljeni član občinskega sveta). Po nekaj mesecih se je dvovladje končalo tako, da je prvi postal direktor, drugi pa član uprave komunalnega podjetja. No, novo vodstvo je pospešeno nadaljevalo z (tudi oni!) iz Pirana preselili v Lucijo, v drugi del novo zgrajeni del Trgovsko poslovnega centra. Pirančani so lakonično ugotavljali, da so spet nekaj izgubili, Lucijčanom pa se sploh ne zdi, da bi njihov kraj z državnimi organi kaj prida pridobil. Razen - da so se tudi v Luciji začeli otepati problema premalo parkirišč. Cip-cap za ciplji S ciplji je vselej križ, tako je bilo tudi letošnjega januarja, ko so pobegnili iz zaliva. Menda pa so jih objestneži preganjali celo' s petardami! Lani se je za lov na ciplje pri- ist взр javilo 32 ribičev (jih mar imamo toliko??); le 16 pa jih je ustrezalo pogojem, ki jih je postavila država. Čigava stvar je ohranjanje kulturne dediščine? Pirančanom pa pred nosom uničujejo tudi kulturno dediščino. To se je zgodilo na primer ob obnavljanju prve občinske hiše (kasnejšega sedeža gastalda v času oglejske oblasti) v Piranu, ob vratih v mestnem obzidju (Porta Mugla) na Turši-čevem trgu. Preklada nad vrati je brez petih starih grbov (mestnega iz leta 1272 in štirih piranskih podestatov). Če nas bo kdo popravil in nam sporočil, da so se grbi medtem vrnili i: na svoje mesto, bomo zelo veseli - w - -f —ti- Kulturne komemoracije in pusti Portorož brez pusta Februar je za Slovence po tradiciji mesec kulture, čeprav smo naš kulturni praznik postavili - kako simptomatično (!) - na dan Prešernove smrti. Najbrž je zato večina proslav v čast temu prazniku (in žal tudi druge proslave s pretirano patetično retoriko) bolj podobnih svečanim komemoracijam kot izražanje veselja, ker smo kot narod -čeprav maloštevilen - v objemu germanskih in romanskih (agresivnejših) nacij uspeli obstati. S to našo arhaično dvojino vred. Pustni festival pa smo v Portorožu že vsaj dve leti pokopali, tako so se tudi letos pusta šle samo Belokriške maškare, v Piranu pa se je ^^oirasnl traiovi ? ----- bortfure vse za vašo obleko na enem mestu V kemični čistilnici MARE poskrbimo, da bo vaša obleka obdržala lep izgled. Poleg strokovnega čiščenja in likanja Vam opravimo tudi manjša šiviljska popravila. Oblačila Vam vedno zaščitimo pred molji. V trgovini MARE Vam nudimo največjo izbiro gumbov na obali, zadrge, čipke ter vse kar si šivilja lahko zaželi. Da bo Vaš izgled popoln lahko izbirate med elegantnimi nogavicami Levante in Mura. £tfa 2002 zapira svoja vraia. Vud nami ji novo Ufa 2003, ki nam prinaša novt utivi. Пај oat o Ufa, ki prihaja sprmlja tdravjt. radosi in vesti ji. Vtstl Boiic in mino novo Ufa vam ftti koUkiiv I© Liminjanska 78 - 6320 Lucija Tel.: 05/677-97-90, fax: 677-97-91 milliters Servis in prodaja računalniške opreme I] > t i iMDVflD teto 2ШЗ r ^ P; leni d.o.o. Portorož I .intinjunekn 96 Irl: 05/6778-100 fnvOVft77.V225 POMOČ-ASSiSTA NCErNON STOP VLEČNA S L UZDA - M A NJŠA POPRAVILA R VST J A ZORAN s. p. PARECAG 106/a 6333 SEČOVLJE П GSM 041-62 86-47 bol| ali mani za otroke in nphove starše pustovanie dogajalo v novem mladinskem Epicentru. Sicer pa - kako neki bi bil nastaiaioći u* pustni veseli teden v Portorožu sploh lahko preživel in celo Vsem voznikom in voznicam motornih vozil želim, srečno in varno vožnjo v letu 2003 ^ rasel, če pa je pri vodilnih v turizmu naletel na omaluvažujoč sprejem. (Naj samo za ilustracijo povzamemo izjavo enega, pred leti vodilnega portoroškega hotelskega direktorja: - "Nas zanima karneval v Benetkah in ne pust v Portorožu", ki v marsičem pojasnjuje tudi današnje stanje v Portorožu. Samozadovoljno zapiranje vsak za svojimi hotelskimi zidovi, zunaj njih pa puščava). Tranzicijski oplajevalci Letos se je v Sloveniji dodobra zamajalo zaupanje v dobronamernost vodilnih funkcionarjev organizacije Rdečega križa. Še kar nekaj časa in dela bo treba, da se bo vrnilo. To, kar so prostovoljke in prostovoljci kot pridne in skromne mravljice dolga leta skrbno zbirali, so - z izgovorom, da oplajajo - »dobrodelni« menežerji grobo, na en mah pognali. Za enkrat se za te "oplajevalce" le kopičijo ovadbe. Rešimo soline, a kako?!? Na dan pred letošnjim svetovnim dnevom močvirij (ta je 2. februarja) je Občina Piran predstavila mednarodni projekt Vse o soli (All about salt), v katerega se je vključila leta 1998, sodelujejo pa še oba zavoda (za naravno in kulturno dediščino), Muzej Ser-geja Mašere Piran ter koprsko Ornitološko društvo Ixobrychus. Vsi sodelujoči- od nara-vovarstvenikov, občinskih ter državnih uradnikov do županje - so na posvetu peli hvalnico solinam, poudarjali njihov pomen za občino skozi zgodovino in vse do današnjih dni ter se zaklinjali, da jih je treba ohraniti za vsako ceno. Čeprav nihče ni vedel, ne kako ne kje za to dobiti denar. (Največ upanja so polagali v bogato družbo Mobitel, ki je odkupila nerentabilno podjetje Soline in kasneje pridobila od države koncesijo za upravljanje s solinami.) Kaj naj počnemo s tem naravnim bogastvom, ki ga je oblikovala človeška roka in bi brez tega poseganja postalo divjina? V kakšni meri naj človek (še) posega v soline, da ohrani njihovo enkratnost? Ali naj jih kar prepusti naravni poti? Kako in koliko bo predvsem na solinsko favno vplivalo širjenje letališke steze? Povrhu je županja predstavila skladiščenje materiala izkopanega ob gradnji garažne hiše pri piranskem pokopališču kot občinski doprinos k sanaciji solinskih nasipov. Naj omenimo, da omenjena rešitev - odvoz materiala v soline - pri Sečoveljčanih ni požela kakšnega posebno navdušenega aplavza. Trgovine, trgovine, trg... Letošnjo zimo so na trati pri tenis igriščih pod Metropolom začeli graditi tudi večnamensko športno dvorano, ki pa se je zaenkrat izkazala predvsem kot enonamenski trgovski objekt. Upamo, da imajo investitorji v rokavu še kakšen as. Najboljša poteza: odstranitev tabel z zelenice Na pomlad je piranska županja predstavila zamisel za novo ureditev zelenice sredi štiri-pasovnice skozi portoroško središče, s katero bi kasneje nadaljevali v Lucijo. Vsi, ki smo se bolj ali manj naključno odzvali vabilu na predstavitev, smo si z zanimanjem ogledovali lepo pobarvane projekte, nastale v ljubljanskem podjetju Populus. Verjetno si je mar- sikdo mislil: "Lepo, da hočejo na občini nekaj narediti z zelenico sredi ceste! Vendar - ali je to v Portorožu res najbolj pereč problem, ki se ga je treba lotiti tako korenito?!?" Le predstavnici Hortikulturnega društva sta rešitvi, ki se je oslonila na park pred starim hotelom Palace, odločno nasprotovali. Hortikulturno društvo Portorož je zato pripravilo okroglo mizo, na katero je povabilo tudi strokovnjake, ki so utemeljevali, zakaj nova zamisel ni (najbolj) posrečena. Pa so bile njihove pripombe povsem spregledane. Tako je jeseni nastala nova podoba portoroške zelenice sredi ceste, ki je morda res elegantna, a kaj, ko človeka ob pogledu nanjo obide potrtost, da bi najraje v tolažbo prižgal svečko... Najbolje pri novi ureditvi pa je, da se je znebila odvečnih tabel (reklamnih, (kvazi)informativnih...) Drag javni potniški promet Da ne pozabimo: vozovnica občinskega avtobusnega prevoza - opravlja ga koprsko podjetje I & I, ki mu je piranska občina že pred nekaj leti podelila koncesijo - se je letos podražila: od 210 na 240 tolarjev (seveda se je mogoče voziti ceneje, če kupimo v predprodaji karto na avtobusnem postajališču oziroma na drugih prodajnih mestih ali če jih kupimo več v snopiču, itd...). Kakor koli že: ta cena v nobenem primeru ne vzpodbuja prevažanja z javnim potniškim prometom, kar bi, predvsem poleti, ko se najbolj otepamo s pomanjkanjem parkirišč, razbremenilo naše ceste. Pa še zrak bi manj onesnaževali! Smo pa letos končno dočakali, da je začelo obratovati novozgrajeno avtobusno postajališče v Luciji, pri čemer pa je postala očitnejša № Portorož - Obala 14B, tel. 05/674-41-49 J v centru Portoroža nasproti starega hotela Palace k Menjalnica v ■ ODPRTO VSAKDAN OD 08. DO 18. Šifra NEDELJA OD 09. DO 15. oG*n> yell lepa рла^мсикигје, v letu 3.003 pa uApeitov In isveae-. ^ zanikrnost osrednjega avtobusnega postajališča v Portorožu. Zaradi njega je domačine pred tujci, ki sprašujejo po voznem redu in drugih informacijah o javnem prevozu, sram. Še posebej, ker takšno stanje ni od včeraj. Vleče se že vsaj dvajset let in več. Pravzaprav je iz leta v leto slabše... Cirkus Palace Hotel Palacev cirkus se nadaljuje tudi letos. Najprej je Občina Piran zmagoslavno razglasila, da odstopa od 99-letne (z dejstvi dokazano, da škodljive) pogodbe za portoroški stari hotel Palace. Druga stran - fantomski najemnik, družba Imperial Palace - pa ji je pomahala pod nos z neslavno pogodbo, v kateri je past: enostranska prekinitev pogodbe bi občino lahko stala enormne denarje. Farsa se je nadaljevala novembra, tik pred lokalnimi volitvami, ko sta se pred- Slaščičarna izbranih sladic PORTOROŽ in Pekarna LUCIJA vam želita radostno praznovanje in vas vabita, da se posladkate z njunimi dobrotami tudi v letu 2003. stavnika Imperial Palace pred starim hotelom pojavila z ekipo gradbenih delavcev, češ da se bodo lotili pripravljalnih del za obnovo objekta. Županja je nadnje poslala svoje moštvo komunalnih redarjev in varnostnikov, ki so preprečili akcijo. Pri Imperial Palace so takrat celo mahali s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem... Pričakuje se novih cirkusantskih točk. Arte di m...a Strunjančane, pa ne le te, je pomladi vznemiril pri nas nov pristop v kulturi: požig križa na vrhu griča, kjer je nekoliko nižje tudi romarska cerkvica Marija od prikazanja "Kulturni performans", ki ie imel namen šokirati, je dosegel svoj cilj. "Umetniki", ki so mu botrovali, pa še v najbolj avantgardnih krogih niso poželi kakšnega posebnega odobravanja Obujanje spomina na Porečanko Aprila smo se tudi v naši občini spomnili, da mineva sto let, odkar je po ozkotirni železnici Poreč - Trst stekel prvi vlak Rezultat vsega tega zanimanja za Porečanko (Parenzano) je da so pri Okol|u - eureka1 - začeli razmišljati o ponovni zgraditvi nekdanje lucijske železniške postaje (t|a naj bi se preselila tudi KS Lucija) ter nekaj več kot kilometer kolesarske poti po nekdanji železniški trasi ob toku Drnice v Sečovljah Za praznik dela gladovna stavka Za prvi ma| je Pirančane nemalo presenetil mož pred občinsko palačo, ki ie na transparent napisal, da se ie odločil za gladovno stavko zaradi kratenja človekovih pravic Za ta skrajni korak se |e Drago Piiek odločil, ker njega in ženo ter še nekai stanovalcev Hoteli Palace mečeio iz hiše na Stari cesti 12 v Portorožu t y BENCINSKI SERVIS Portorož odprto od 6. do 22. ure • gorivo in drugi naftni derivati • gospodinjski plin • mini market • BAR Enota v Piranu • kurilno olje za gospodinjstvo • gorivo za plovila Informacije na tel. št. 672-71 -30 in 041/884-571 VOŠČIMO VESEL BOŽIČ TER ŽELIMO SREČNO IN ZDRAAVO LETO 2003! 10 portoroian H»12 December 20021 № (hotelsko podjetje Palace je lastnik objekta, v katerem je svojim zaposlenim pred leti dodelilo bivališča). Tranzicij-ska kolesa so tudi stanovalce Palacovega objekta na Stari cesti brezčutno pregazila, kot še mnoge pri nas... 550 let samostana na Bernardinu Maja so na Bernardinu s slavnostno mašo obeležili 550 obletnico samostana (tega ni več) s cerkvico svetega Bernardina (ostale so le ruševine in zvonik), ki so jo za to priložnost nekoliko restavrirali. Načrtov, kako bi jo naredili privlačnejšo, je še veliko (na primer stekleni paviljon nad cerkveno ladjo). Nov razcvet? V portoroških hotelih Morje so uredili nov kongresni center, s katerim so želeli pritegniti nov tip gostov: poslovneže, visoko izobražene strokovnjake, izobražence. Pa so kongresni centri, luksuzne hotelske sobe, bazenski kongresi, itd. res prava formula, ki bo sprožila nov razcvet portoroškega turizma? Bo Istrabenz v Portorožu imel glavno besedo? Julija je občina Piran na javni dražbi v Portorožu prodala devet zazidljivih zemljišč, za katera je iztržila zavidljivih 393 milijonov tolarjev, čeprav niso nekatera niti najmanj privlačna s pogledom na sosednje hotele. In kdo so kupci teh zemljišč, za katera so nekateri odšteli tudi več kot petdeset milijonov tolarjev? Štiri, v soseščini Palacevih hotelov, je odkupilo podjetje Istrabenz, že večinski lastnik portoroških Hotelov Morje in Palace Hotelov. Nazadnje pa so v Istra-benzu od ljubljanskega podjetja Ars inženiring odkupili še zemljišče nekdanjih hotelov Orion in Helios pri nekdanji tržnici Kaštel. Turizem torej za koprski holding ni več zgolj priboljšek, temveč postaja, poleg nafte in plina, njihova strateška dejavnost. Kot kaže, bodo imeli "Istrabenzovci" v naslednjih letih glavno besedo pri krojenju usode portoroškega turizma. Ribiška diplomacija Proti koncu poletja so se v Piranskem zalivu kot za stavo vrstili "incidenti" , ki so jih povzročali - naša stran pravi, da hrvaški, njihova pa da slovenski - ribiči. Slabo je, ko se diplomacija od zelenih miz preseli "na teren" (v našem primeru na morje), kjer lahko razgrete glave sprožijo (najmanj) tudi pesti. Višek dogajanja pa je bil tridesetd-nevni pripor, ki si ga je privoščila za slovenskega državljana in piranskega občana Joška Jorasa odrediti hrvaška država. Tudi letošnje poletje so se prebivalci središča Portoroža pritoževali nad hrupom iz gostinskega lokala Feniks, ki se je razlegal globoko v nočne ure. Razgrajačem pa, kot kaže, noben pristojni organ - ne policija ne inšpekcijske službe - nočejo (ali ne morejo) priti do živega. Palača Trevisini je, obnovljena postala okras Pirana Trend: garaža Predvolilni čas je prinesel tudi začetek gradnje garažne hiše pri piranskem pokopališču, za katero je marsikateri član prejšnjega sestava piranskega občinskega sveta glasoval v prepričanju, da se Občina Piran nikoli ne bo lotila tega tveganega posla. In vendar postaja zdaj luknja na Arzah iz dneva v dan globlja. Nazadnje so bile lokalne volitve, ki niso skorajda niti za las spremenile razmerja sil v občinskem svetu. Županja ostaja trdno na svojem stolu, tako da si ni obetati nobene sveže sapice niti v vodilni uradniški ekipi piranske občine. Je pa zato spet tu praznični december z vsemi svojimi prazniki, ki jih bomo vsak po svojih željah in močeh zapolnili z vese-Ijačenjem, nazdravljanjem, obdarovanjem in dobrimi željami. Kar trije dobri možje nas obiščejo decembra: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Če vas ni obdaroval prvi, pa imate še dve možnosti. Zaželite si kaj! Livija Sikur Zorman VOZOVNICE IN KRIŽARJENJA Vse na enem mestu ! Pri nas lahko rezervirate najugodnejše letalske, trajektne in železniške vozovnice. Kot ekskluzivni zastopnik vam ponujamo zelo popularna križarjenja in hotele po vsem svetu. Pokličite: (05) 67 10 777 CRUISE & FERRY CENTER g.i.z. - LIMINJANSKA 94B, LUCIJA (nasproti TUS-a) Enostaven dovoz in lasten parkirni prostor za stranke. Pričakujemo vas od 8.00 - 18.00 ure. www.cruise-ferry-center.com Lepo praznovanje in srečno leto 2003! KUL-(T)-URA Vlado Sav: Romanja domov 23. decembra je bila v piranski galeriji Gasspar predstavljena knjiga esejev Vlada Sava Romanja domov. V njej se predstavi kot človek, ki se je preselil v naravo, da bi tako odmaknjen laže razmišljal o današnji družbi. Z njim potujemo, enkrat smo v zapuščenem zaselku ob Dragonji, v istrskih hribih, pa na Cresu, od koder zre čez morje na Istro. Tam v samoti gospoduje stvarstvo - živahno je na nebu, med drevjem in v vodi. Mestni človek se v tem svetu počuti gol, nebogljen. Hoče se naučiti preživeti kot naravno bitje, brez civilizacijskih pripomočkov, ki so ga pomeh-kužili in zasvojili, ga odtujili materi naravi in samemu sebi. Njegovi učitelji so drevesa, ptice in srne, ki najdejo vse, kar rabijo za preživetje, okoli sebe. Vlado se je znašel in še več - ve, da je odromal domov. Iz te šole v naravi, božanskem kraljestvu, skočimo z Vladom v mesto in vidimo stvari drugače: strmimo nad početjem meščanov, zdijo se nam kot marionete na nevidnih vrvicah, kako hitijo in hlastajo, iz dneva v dan. Dan se zanje (za nas) zaključi, ko upihnejo luč, ne ko sonce zaide, jedo, kolikor je na mizi, po delu ne obmirujejo, da bi razmislili, ampak sedejo pred televizor in otrpnejo. Vlado nam piše iz svoje opazovalnice, razmišlja o sebi, družbi in bogu. Prinaša nam veselo oznanilo, pravšnje ob novem letu: ljudje, življenje je lepo, le dojeti ga morate tako. Če hočete biti srečni, se odpovejte navlaki iz trgovin, poenostavite si življenje, srkajte energijo iz vesolja in zrite sočoveku v oči. To so vrelci moči, ne kar je v loncih in steklenicah, ne v tehniki. Premislite, kaj resnično rabite, in kaj vse se vam to le zdi in zaradi česar se podite za zaslužkom. Vlado nas vabi. Ne obljublja raja, ve, da nismo ptice. Opominja nas, da smo naravna in družbena bitja. Rad bi nas videl vesele. Njegova knjiga je hvalnica stvarstvu in sporoča: hej, ljudje, življenje je kruta stvarnost a hkrati čarobno darilo. Oboje. Nada Kozina 30 let galerije Meduza Slikarji darovali svoja dela za Varno hišo Letošnjega 9. decembra so s svečano otvoritvijo prenovljenih prostorov obeležili 30. obletnico koprske galerije Meduza v Čevljarski ulici. Meduza, ki je veliko kasneje, leta 1991, dobila svoj podmladek tudi v Piranu (Meduza 2), je bila v nekdanji Jugoslaviji prva prodajna galerija. (Prvo galerijo z enakim imenom so sicer na piranskem Prvomajskem trgu odprli že leta 1984, vendar so jo čez dve leti zaprli). Prvi direktor Meduze je bil Toni Biloslav, kar je - kot direktor Obalnih galerij Piran - še po tridesetih letih (pod okrilje Obalnih galerij je Meduza prešla leta 1976). Obletnico so v Meduzi obeležili tudi z javno dražbo likovnih del, ki jih je podarilo štirideset slovenskih umetnikov. Izkupiček od prodaje so namenili projektu Varna hiša, ki bi bila zatočišče za zlorabljene in pretepene ženske in otroke našega območja. L.S.Z. 10 let knjigarne Libris Razen trideset let galerije Meduza v Kopru, je še ena obletnica pomembna za rast kulture v vsej Slovenski Istri in sicer deset let koprske knjigarne Libris, ki je pred nekaj leti odprla svojo trgovino tudi v Piranu, na Tomšičevi ulici. Piran bi bil namreč brez Librisa -brez knjigarne. Pri Librisu se tudi z organiziranjem številnih predstavitev knjig in njihovih avtorjev, pa literarnih večerov trudijo za dvig bralne kulture. Ves čas pa so razpeti med kulturnim poslanstvom ter tržnimi zahtevami, ki pojmujejo knjigarno kot povsem običajno trgovino. Pregled kulturnih dogodkov v letu 2002 V letu 2002 je bilo v piranski občini toliko kulturnih dogodkov, da je bilo nemogoče vse doživeti. Tako pravijo tisti, ki jih kultura zanima in jo radi doživljajo "v živo" in so se zato pripravljeni odpraviti ven. Tudi v Koper, Trst in drugam - tja, kamor se nam ne zdi daleč, če se napotimo po nakupih. Pa takih ljubiteljev kulture ni veliko. Večini ljudi se v prostem času ne ljubi kaj dosti. Raje sedijo doma pred TV, veliko je takih, ki dodatno služijo tudi v prostem času, hodijo po trgovinah, ali pa rečejo "ne utegnem". So tudi taki, ki jim je dolgčas in tožijo, da je na svetu pusto. Posebno grenko je spoznanje, da je med obiskovalci kakovostnih prireditev zelo malo mladih. Zato se sprašujem, ali je vse to vrvenje na kulturnem področju le zaviranje voza, ki drsi v globel, nesmiselno oživljanje civilizacije v zatonu? Ali pa morda že raste nova generacija, ki bo z veseljem sprejela naše vedenje, prepoznala kulturne vrednote in jih obogatila s svojo močjo. Zaradi teh je treba vztrajati. Piranska občina je turistična in tudi zato je pri nas živahno. Človek gre lahko na koncert, v gledališče, na literarni večer, kongres, v cerkev, muzej, knjižnico, kino, akvarij, galerijo, na igrišče, v telovadnico, morje, v bazen, igralnico, na sprehod ali izlet, na vaško veselico, se vozit z barko ali letalom... Seveda, tudi v trgovino, na banko, k frizerju, torej po nujnih opravkih. Večina jih hodi v službo ali v šolo. Kar je seveda neizbežno. Zmanjka pa nam moči za tisto, kar ni nujno. Ali ste pomislili, da bi nam prav ne-nujno utegnilo vliti novih moči? Morda pa bi nam tisto, kar ni nujno, dalo novih moči? Dioniz in muze vabijo. Portoroški Avditorij, osrednja kulturna ustanova, se lahko pohvali, da bo do konca leta imela okoli 100.000 obiskovalcev in skoraj 400 dogodkov - prireditev, filmskih predstav in kongresov. Ne samo v portoroški dvorani in na letnem prizorišču, tudi v Tartinijevem gledališču in Tartinijevi rojstni hiši, v Minoritskem samostanu, na Tartinijevem in Prvomajskem trgu, na kopališču ... Ne samo v Piranu in Portorožu, tudi drugod po Sloveniji in celo v zamejstvu. Za glasbenike je največji izziv letno prizorišče: kdo je tako dober, da privabi 1800 obiskovalcev, kolikor je sedežev? Aprila smo v piranski občini počastili Tartinijev rojstni dan, julija in avgusta so potekali že 24. Piranski glasbeni večeri, imeli smo Svetovni klavirski kongres, Melodije morja in sonca, Dneve orgel v Istri, Imago Slovenije, koncerte zabavne glasbe. Decern- 053 13 j RMSKtsJ bra je tradicionalni božični in novoletni koncert in na koncu še silvestrovanje na Tartinijevem trgu. Gledališke predstave so bile v slovenščini, italijanščini in bosanščini. Pozna se, da je bilo letos v Kopru ustanovljeno gledališče, posebno komedije so vselej razprodane. Otroški program so izpolnili mladi piranski plesalci, baletniki, igralci in glasbeniki, med njimi Flipice svetovnega slovesa. Tudi filmski program je bil pester, ogledali smo si nove slovenske filme, italijanske, umetniške iz raznih držav, pa filme za otroke in seveda uspešnice, ki jih gleda ves svet. Stari slovenski filmi so se poleti vrteli na prostem, na Prvomajskem trgu v Piranu. Kongresov je vsako leto več, a večina v novih hotelskih dvoranah. Tudi kongresniki imajo radi glasbo. Piranski dnevi arhitekture so potekali v Tartinijevem gledališču. V Piran se pripeljejo imenitni gostje iz tujine, zrejo v Tartinija, se čudijo ozkim ulicam in sledijo besedam vodnika, ki jih preseli v srednji vek. Ex tempore, velika mednarodna slikarska kolonija, je tudi letos privabila množico slikarjev, Tartinijev trg se je spremenil v galerijo, slikarska stojala so stala po vseh galerijah - v Mestni in Pečaričevi, galeriji, v Meduzi, Studiu Gasspar, Duki, v Čokoladnici brez čokolade, v Mariji Snežni, v Minoritskem samostanu. Še občinska palača je postala ena sama galerija. Iz mestne knjižnice so oktobra knjige potovale čez Tartinijev trg na počitnice v baročno hišo nad gostišče Žižola in se čez mesec vrnile v polepšani dom. V Žižoli je goste zabaval igralec Matjaž Javšnik s prijatelji igralci in glasbeniki. Vedra glasba je donela iz kavarn -mestne, gledališke in nove v palači Trevisini, pa tudi z gostinskih in hotelskih teras. Ponavadi preglasna. Na solinarski praznik je dišalo po pečenih sardelicah in vinu. Pomorski krst vsako leto pričara srednji vek, materam krščen-cev pa zastaja dih, ko spremljajo svoje sinove (vse več je tudi hčera), kako nerodno plavajo v vrečevini. Vasi, na obronkih šavrinskih hribov, negujejo svojo tradicijo, čipke iz skrinje. Obujajo vaške praznike, posvečene svetnikom, na njih zaigrajo in zapoieio. se veselijo ob trgatvi in na martmovo. direndaj je v torklah. lepo na literarnih srečanjih, napeto na balinarskih turnirjih, na moru in briškoli. pozornost zbuiajo mladi raziskovalci, pa slikarji m pisatelji Najbogatejši urnik Ima Tartinijeva rojstna hiša. Na vratih dvoranic se vl|udno izogibalo drug drugemu obiskovalci koncertov in predavanj. ljubrtel|i kitare, poslušalci pravl|ic. modni ustvarjalci, udeleženci likovne šole, pevci, obiskovalci Tartinijeve spominske šole. knjižnice in čitalnice, člani gledališke skupine, ljubitelji ročnih del... V cerkvah je živahno, to vedo tisti, ki hodijo k maši ali k verouku, domačini, ki razkazujejo gostom cerkve kot kulturno dediščino, otroci od vsepovsod, ki tu doživljajo šolo v naravi, turisti, ki prihajajo sem na duhovne vaje, pa tu še zaigrajo ali zapojejo. Letos je bila v Piranu spet odprta dvorana na župnijskem vrtu. Miklavž je v njej obdaroval vse otroke, ki so prišli. Glasbena šola je pripravila Tartinijev festival, na katerem so se predstavili mladi glasbeniki iz Slovenije in od drugod. Mladinski pihalni orkester je letos prejel občinsko nagrado za svojo prizadevnost in uspešnost. Lepa beneška hiša, v kateri domuje glasbena šola, je bila pred kratkim obnovljena. V pomorskem muzeju so odprli novo arheološko sobo in organizirali sredozemski kongres pomorskih muzejev. V tistih dneh je bila v mandraču privezana lepa stara dvojambornica, plavajoči muzej iz Španije. Ko zazebe, odpre vrata Maonin klub na Arzah in vabi na glasbene večere za sladokusce, redno imajo v gosteh Vlada Kresiina in Zorana Predina. Pregled bi bil bolj popoln, če bi dodali, kar se dogaja v mladinskem domu Epicenter v Piranu, v šolah in študentskih domovih, v hotelih, krajevnih skupnostih in turističnih društvih, v študijskih krožkih, v mestni knjižnici in Kosmačevi hiši, na univerzi za tretje življenjsko obdobje, v raznih društvih in klubih pa še kje. Tudi po domovih. Vemo za tisto, kar poteka na ulicah in dvoranah, kar vabi ljudi. Med nami pa živijo tudi taki, ki v samoti in tišini ustvarjajo. Za svojo dušo in za naše. Nobena sila ne zatre ustvarjalnosti, ne revščina ne birokracija ne globaliza-cija. Lahko zavira in zatira, lahko sežge. Kultura je feniks. Če je delo učlovečilo človeka, mu je kultura dala transcendenco. Nada Kozina Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran Piransko društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran je bilo v letu 2002 zelo dejavno. Pripravilo je razstave kipa Jakova Brdarja in mašnih plaščev, "Križev pot po piranskih cerkvah" in "Jaslice v piranskih cerkvah", sodelovalo je pri Ex-tempor-e, organiziralo predavanje dr. Ferdinanda Šerbe-Ija z naslovom "Zgodovina in čaščenje križevega pota", ogled multivizije UbaldaTrnkocyja "Stvar-jenje - greh - odrešenje" in dobrodelno dražbo starin za obnovo cerkve sv. Jurija. Društvo je izdalo večjezične zgibanke "Piranski gotski križani", "Križev pot po piranskih cerkvah", "Župnijska cerkev sv. Jurija Piran in sprehod po piranskih cerkvah" in "Župnijski muzej sv. Jurija". Pripravilo je še strokovno ekskurzijo v Verono z ogledom mednarodne razstave jaslic in sodelovalo pri obisku delegacije iz pobratenega mesta Indianapolis iz ZDA. Zdaj pripravlja projekt obnove piranskih kapelic. Javna dražba starin - ki smo jo imenjali zgoraj - je potekala ob koncu novembra v stari dvorani na župnijskem vrtu. Naprodaj je bilo skoraj 200 najrazličnejših kosov, med njimi so bili svečniki, lestenci, okvirji, stoli, mize, omare, slike, zvonci in skrinje. Ti predmeti so ležali v zakristijah piranskih cerkva. V dolgih stoletjih se je nabralo veliko opreme. Darovali so jo številni verniki svojim duhovnim očetom, h katerim so se zatekali po nasvet ali tolažbo. Krasila je cerkve, v katerih so se zbirali ob nedeljah in praznikih, ob najsrečnejših pa tudi najbolj žalostnih trenutkih svojega življenja. Izklicne cene predmetov so bile nizke, saj je oprema stara in potrebna obnove. Piranski župnik Zorko Baje in Prijatelji zakladov sv. Jurija upajo, da so prišle dragocenosti v dobre roke. Kupnina v vrednosti 1.700.000 SIT bo šla za obnovo cerkve sv. Jurija. Nekaj predmetov je nekdo kupil za obnovo kapelic po piranskih ulicah. Takim so včasih rekli "dobrotnik". Te besede že dolgo nismo slišali. Navada je zamrla in z njo beseda. Z dobrimi deli jo lahko spet obudimo. Letošnja razstava "Jaslice v piranskih cerkvah" je že tretja. Poteka po piranskih cerkvah: sv. Peter, sv. Rok, Marija Zdravja, sv. Štefan, sv. Janez Krstnik. Marija Tolažnica, Marija Snežna, sv. Frančišek, v Minoritskem samostanu in v lapi-dariju cerkve sv. Jurija. Letos sodelujejo na razstavi tudi koprski gimnazijci. V cerkvi sv. Petra so razstavljene jaslice iz cerkve sv. Ane v Kopru, ki so jih konzervirali in postavili dijaki 2. d razreda Gimnazije Koper pod vodstvom Mire Ličen Krmpotič in s sodelovanjem Fulvie Zudić. V drugih cerkvah razstavljajo akademski kiparji Marjan Tršar iz Ljubljane, Viktor Konjedic iz Kranja in Janez Lenassi iz Pirana, akademska kiparka Fulvia Zudič iz Pirana, jasličarji Ana Češarek Iz Ljubljane. Robert Letica in Riko Butuči iz Pirana. Razstava bo odprta do 6 januarja 2003. Nada Kozina 14 jjOftejwtoi 12 Dcccmber 2002] RAZSTAVE • Galerija KRKA - ZDRAVILIŠČE STRUNJAN: od 4. decembra do 8. januarja je na ogled razstava slikarja in grafika Stojana Zafreda, doma iz Divače, ki se je uveljavil pri nas in v tujini pod okriljem mednarodnega združenja slikarjev, ki rišejo z usti in nogami. Zafredovo delo je nekaj posebnega, psihična podlaga je primarnega pomena. Že od mladosti je tetraplegia njegova fizična aktivnost je zelo omejena, zato likovno ustvarja z usti, kar pomeni, da nastaja sled čopiča oziroma risala s premikanjem - gestikulacijo glave. Ob stiku z Zafredovimi slikami je človek, verjetno nezavedno in nehote, preveč obremenjen z načinom njihovega nastanka. Pričujoča razstava grafičnega cikla v Zdravilišču Strunjan predstavlja serijo dvanajstih podob oziroma listov v tehniki serigrafije. Za Sto-janovo samosvoje slikarstvo, prav tako za grafiko, je značilno več razvojnih obdobij, ki odražajo neprestano spopadanje z novimi likovnimi izzivi. V materialnem svetu razpet med vrati pekla in nebes, je Zafred iskal in našel svojo ustvarjalno pot v specifični figu-raliki, ki se včasih spogleduje z abstraktno formo. Prvotno tesnobo, strah pred belino neskončnosti, praznim prostorom (horror vacui) in drugimi strahovi, ki so ga spremljali po odhodu iz bolnišnice (1970), priklenjen na invalidski voziček, je vztrajno premagoval z vsakim novim delom. Vso svojo mladostno energijo in neizmerno voljo po življenju je usmeril v čarobni svet likovne umetnosti. Njegov čas posvečen slikanju je bil kakor ura brez kazalcev. Dnevi in tudi številne neprespane noči so bili prekratki, da bi slikarskemu platnu izrazil vse, kar mu je rojilo po glavi in burilo bujno domišljijo. Nedvomno je Stojan Zafred z zadnjimi grafičnimi stvaritvami znova potrdil visoko mesto, ki ga zavzema v sodobni slovenski likovni umetnosti. (Slavko Gaberc) • Galerija ATELJE DUKA, Partizanska 2, PIRAN od 12. decembra razstavlja svoja dela umaški slikar Milan Marin, ki ga v Piranu poznamo po večkratni udeležbi na velikem Mednarodnem ex-tempore Obalnih galerij, kjer je avtor prejel tudi več odkupnih nagrad. Marinova dolgoletna ustvarjalnost se tematsko odpira kot odziv na okolje, v katerem ustvarja, saj je njegov osebni opus vezan na krajinsko sliko Istre. Istra je v njegovih podobah zaživela v smislu odprtega polja, prostora in pa značilne arhitekturne vedute s tendenco prehajanja v detajl. • MESTNA GALERIJA PIRAN: od 13. decembra do 31. januarja razstava Italijanski avtoportreti. Po uspehih, doseženih na Beneškem bienalu leta 1999, je razstava Italijanski avtoportreti v Sloveniji predstavljena v novi preobleki: umetniki so isti, vendar so izdelali nova dela, ki se lotevajo iste tematike. Razstavo sta uredila Aurora Fonda in Antonio Arevalo in je predstavitev generacije italijanskih avtorjev, ki se šele uveljavlja. Umetnike so spodbudili s temo avtoportreta, predmeta, ki je bil vselej pomemben in se je pojavljal v različnih oblikah umetniškega izraza. Sodobna panorama, nudi z novimi izraznimi sredstvi dodatna izhodišča za izražanje predstave, ki jo ima posameznik o lastnem jazu. Tako si lahko na razstavi ogledamo instalacije, denimo videoposnetke, digitalne slike in fotografije, pa tudi tradicionalne slikarske upodobitve, obogatene z okusom časa, ki zaznamuje vsako obdobje. [3T~| UNID d.o.o. Piran #mladinski servis # Internet storitve,web design Zupančičeva 14, 6330 Piran tel./'fax 05/673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož tel./fax 05 / 674-70-18 http://www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si Vesele Božične praznike in vso srečo v 2003. letu! S3 Ji» cx marina portorož portorose 1 SB CK MARINA PORTOROŽ d.d. Cesta solinarjev 8, 6320 PORTOROŽ tel.: 05 6761 100 / 6761 200, fax: 05 6761 510 e-mail: marina.portoroz@marinap.si Restavracija Marina tel.: 05 6761 317 e-mail: restaurant@marinap.si Tenis tel.: 05 6761 232 Vsem občanom, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto 2003. KUL-m-URA Miklavževanje v Portorožu Knjižni prvenec Tatjane Ploj PRIPOVEDI 0 STARODAVNEM PIRANU IN NJEGOVIH LJUDEH Vsestransko nadarjena piranska zgodovinarka in raziskovalka Tatjana Ploj je svoje someščane v prazničnem decembru razveselila s samozaložniško knjižno izdajo enajstih pripovedk. Prva pravljično obarvana pripovedka (Figovo drevo) nas popelje v leto 1333, v čas kratkotrajnega "butalskega spora" med tedanjimi Pirančani in Izolčani; nato sledi avtoričin izlet v leto 1555, ko je v Sečoveljski zaliv priplaval kit glavač. Ta dogodek je domiselno obdelan v pripovedi Morska pošast. Z enako fabulativno spretnostjo in tankočutnostjo so nanizane tudi vse druge pripovedke, ki s svojimi pretanjenimi lirskimi sekvencami spominjajo na nežno valovanje večnega morja. Gradivo in navdih za svoje ustvarjalno delo je Plojeva našla v zaprašenih dokumentih Mestnega arhiva v Piranu. Lahko bi dejali, da je odgrnila "zaveso časa" ter se z neverjetnim žarom vživela v starodavni način življenja, v šege in navade vsakdanjih in prazničnih dni, skratka v vsakdanjik takratnih Pirančanov. S svojo raziskovalno žilico, hkrati pa s senzibilno pesniško dušo, je posegla v srce in ožilje srednjeveškega živahnega mesta, ki so mu krojili podobo mornarji in ribiči, solinarji in kmetje, obrtniki in trgovci. Knjigo krasijo čudovite ilustracije (slike na svili in steklu), ki so jih poleg avtorice prispevale Polona Oblak, Karmen Jagodič, Ivanka Ploj in Valentina Klemše. Ne nazadnje velja omeniti, da so vse pripovedi bogato začinjene z avtoričino uporabo značilnih narečnih izrazov, predvsem pa se v njih zrcali paleta človeško ganljivih čustev, neizmerno hrepenenje po sreči, odprtem srcu in neskončni svetlobi ljubezni, usmiljenja in odpuščanja. Pričujoča knjiga starih piranskih pripovedk ni namenjena zgolj mladim bralcem, saj z izrazito humanistično noto večdimenzionalno posega tudi v naš sedanji prostor in čas, torej tudi v svet odraslih. Žal pa se tega niti tokrat niso zavedali potencialni sponzorji in donatorji. Slavko Gaberc NOVOLETNO POČITNIŠKI PROGRAM DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADIH In MLADINSKEGA EPICENTRA na Rozmanovi 7 v Piranu • ponedeljek, 23. in torek, 24.december: ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKE URICE, ob 16.00 uri ZIMSKE DELAVNICE, ob 18.00 OGLED FILMA • petek, 27. december: ob 10.00 uri vas na Tartinijevem trgu pričakuie BUS VESELJA, ob 14 00 uri RAČUNALNIŠKE URICE, ob 16.00 uri ZIMSKE PRAVLJICE IN DELAVNICE, ob 18.00 uri OGLED FILMA • nedelja, 29. december ob 15.30 uri bo na Tartinijev trg prišel dedek Mraz • ponedeljek. 30. december: ob 10 00 uri PLAY STATION, ob 14 00 uri RAČUNALNIŠKE URICE, ob 16 00 uri ZIMSKE DELAVNICE, ob 18 00 uri boste lahko gledali film • torek, zadnji dan leta (31.12 ): ob 10.00 uri PLAY STATION, ob 14 00 uri RAČUNALNIŠKE URICE, ob 17 00 uri NOVOLETNA ŽURKA V EPIJU. na Gradnikovem trgu bo ob 19 00 uri OGNJENA PREDSTAVA, ob 20 00 uri - PRAZNOVANJE NA TRGU Kot vsako leto je 6. decembra v portoroškem župnišču otroke obiskal sv. Miklavž. Miklavževanje je bilo nepozabno, saj so otroci nižjih veroučnih razredov pripraviii dobrodošlico za vse, ki so prišli pozdravit Miklavža. Zaigrali so prirejeno igrico o muci Copatarici. Sv. Miklavž s svojim spremstvom angelov, manjkali pa niso niti parkeljni, je nato otroke nagovoril, jih kaj povprašal in opomnil, nazadnje pa je vsem razdelil darove. H.M. Voščilo župnije Portorož Leto 2003 je papež Janez Pavel II. razglasil za leto rožnega venca. 15-stim skrivnostim rožnega venca je dodal še 5 skrivnosti luči. Zato želim.kot župnik portoroške župnije posvečene Rožnoven-ski materi božji.vsem prebivalcem radost mladosti, luč v odraslosti, pogum v trpljenju in poveličanje v večnosti. Franc Prelc Da bi bila Lucija bolj Mondena Lucijo je decembra obogatila nova galerija Mondena, ki jo vodita akademski slikar Milan Todić in Natalija Sakelšek. V Mondeni prodajajo slike priznanih, uveljavljenih umetnikov, unikatne glinene izdelke, kipce, keramiko in nakit, razglednice in risbe... Okvirjajo tudi slike, svetujejo pri likovnem opremljanju prostorov, restavrirajo in popravljajo slike, kipe, ipd... Kot zanimivost naj povemo, da je bila pred Mondeno v istem prostoru (na Obali 112) prav tako galerija. Tolar na tolar se polni »marsovček« krajevnega odbora Rdečega križa Portorož. 16 parUnaian št* iz December 2002 ( DROGA ŠE NAPREJ USPEŠNA Novoletno srečanje za jubilante piranskega Društva upokojencev Na zadnji letošnji tiskovni konferenci je Skupina DROGA, ki jo sestavljajo devet neposredno in dve posredno povezani gospodarskih družb, s skupaj 652 zaposlenih v Drogi s sedežem v Izoli in 33Ü zaposlenih v ostalih družbah, predstavila letni poslovni načrt za prihodnje leto. Predsednik uprave in generalni direktor Skupine Droga, GOSPOD Matjaž Čačovič, je poudaril, da vstopajo v leto 2003 s prenovljeno marketinško vlogo in pripravljenimi kon-cernimi akti (Skupina Droga naj bi v bližnji prihodnosti namreč postala koncem), kar je podlaga za uresničitev zastavljenih ciljev. Z letom 2003 pričenjata mandat v upravi nova člana Robert Ferko in Nermin Salman, ki bosta zamenjala sedanja Vlada Drožino in Aleša Škrabo. Zamenjava predstavlja, po Čačoviče-vih razlagah kroženje potencialnih strokovnjakov - managerjev in obliko usposabljanja za prevzemanje zahtevnega vodenja koncema. V iztekajočem letu so v družbi uspeli ohraniti večinski tržni delež kave in čajev na domačem trgu, na trgih bivše Jugoslavije pa večinski delež' paštete. V prihodnjem letu si bodo prizadevali za bistveno povečanje tržnega deleža paštet tudi na slovenskem trgu. Znano je, da so za Drogo največja potencialna tržišča na tleh bivše Jugoslavije - na prvem mestu ZRJ, navkljub še vedno prisotnim političnim in gospodarskim trenjem. Sicer se "Drogovci" pripravljajo tudi na izzive, ki jih prinašajo nujne spremembe z vstopanjem Slovenije v Evropsko unijo. Droga je tako že prisotna Švedskem s podjetjem DROGA LIVSMEDEL. Načrtujejo še vstop na trge Severne Evrope, pa tudi v Anglijo. Velik izziv za podjetje pa so tržišča Bližnjega in Srednjega vzhoda. Oktobra so na proizvodnih linijah v Izoli izdelali prve kokošje paštete Argeta Halal, narejene skladno s standardi muslimanskih držav. Uspešno poslovanje priznanega slovenskega prehrambenega podjetja daje možnosti za nadaljnje naložbe. V letu 2003 bodo te v višini 2,869 milijard tolarjev, največje v novi tovarni v Izoli. Sedemstodevetdeset milijonov tolarjev bo vredna najsodobnejša proizvodna linija za čaje, povečana zmogljivost proizvodnje paštet pa bo stala 496 mio Sit. ж Predsednik uprave Droge Matjaž Čačovič je spregovoril tudi o rizičnih vidikih, med katerimi bi utegnila imeti največje posledice najhujša kokošja kuga v Italiji, kjer je Droga večinski lastnik podjetja za kokošje meso. Upajo, da se bo vse izteklo brez hujših posledic, potem bodo tudi rezultati in dobiček taki, da bodo lastniki podjetja zadovoljni. Dragica Mekiš Pri piranskem Društvu upokojencev nikakor niso zapečkarji. Na martinovanje so se letošnjo jesen odpravili v enega najbolj znanih vinorodnih okolišev, v Goriška Brda. Decembra, ko že vse praznuje, pa so za svoje najstarejše jubilante organizirali družabno srečanje. Na družabni večer, ki so ga aktivisti društva pripravili v restavraciji na Belem Križu, so povabili 38 članov: tri devetdesetletnike, pet petinosemdesetletnikov in trideset članov, ki so praznovali svojo osemdesetletnico. Odziv je bil velik, k čemur so prispevali tudi tisti, ki so jubilante pospremili na srečanje. Jubilante so pozdravile gospa županja, predsednica Društva upokojencev, gospa Alba Godnič in gospa Rozi Kandus, tudi sama jubilantka. Slavljence je društvo obdarilo s priložnostnim darilom in nageljni, posebne pozornosti pa so bili deležni devetdesetletniki: Josip Toič, Ana Štolfa in Franc Vatovec. Slednja dva sta se srečanja osebno udeležila, medtem ko je tretjega 90-letnika Josipa Toiča v imenu Društva upokojencev obiskala gospa Darinka Šušteršič. Društvo upokojencev bo slavljence, ki se zaradi bolezni ali iz drugih razlogov srečanja niso udeležili, obiskalo na njihovem domu. Era elektronike Ste se kdaj vprašali, koliko razno raznih anten, oddajnikov, ipd. se lahko postavi na en sam objekt? Na šentjanskem vodnem rezervoarju se jih na primer gnete (vsaj) šest: oddajnik Rižanskega vodovoda, naprave Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije, svoje ima tudi Elektro Primorske, pa še radio Tartini in radio Capris. Sožalje V svojem devetdesetem letu je novembra umrl Ferdinand PIKŠ s Poti pomorščakov v Portorožu. Vsej njegovi družini izražamo najgloblje sožalje: Krajevna skupnost Portorož in Portorožan. Letovali so v Rogaški Slatini Društvo invalidov občine Piran je tudi letos, v oktobru, omogočilo svojim članom enotedensko letovanje v Rogaški Slatini (z brezplačnim prevozom v obe smeri), kjer so imeli možnost rekreiranja v bazenih in na sprehodih, gibljivejši pa kar na nekaj urnih pohodih. Ob koncu bivanja so jih v hotelu prijetno presenetili s spominskim darilom. Takšna letovanja so za invalide pomembna, saj se na njih stkejo mnoga nova znanstva in celo prijateljstva, pa tudi za krepitev telesne kon-dicije in zdravja. Ana Jakič POT V NEZNANO ali kaj nas čaka v EU in doma? Sloveniji se bližajo novi časi, časi napredovanja in brezskrbnosti, saj nas bo financirala Evropska unija in branil (zlo)glasni NATO. Konec je težkih časov, prihaja veselje, ki ga krepijo vsakodnevne novice o izjemnih pogajalskih uspehih naših politikov, se posebno zunanjepolitičnih, katere dosega izjemni Dimitrij Rupel, ki smo ga izvolili v parlament prav v naši občim. Da o dosežkih Drnovška, Buta in ostalih politikov, sploh ne govorim. Zagotavljajo nam miren spanec v naši prihodnosti, saj so za vse že poskrbeli oni. Vendar se ne morem, da se ne bi spraševal, kakšna je druga plat medalje, ki nam jo obešajo za vrat. Rupel in Drnovšek sta nam uspela zago- slabše razvite države od naše pri pogajanjih Tako bosta Češka toviti mesto v globalno največji antiterori-stični organizaciji NATO, kar je nujno za našo varnost pred morebitnimi vojaškimi napadi (čeprav nihče ne govori o ceni obrambe pred morebitnim napadom, ki bi dvignil cene za okoli 1,5%, če bi seveda napad na Slovenijo bil ali ga ne bi bilo). Kje neki je končal tisti svetovni mir, idila brez vojn, ki ga vsi obljubljajo? A zdaj so nas, malo državo, povabili med velesile in samo referendum nas (še) loči do vstopa. Pa čeprav ankete kažejo, da smo Slovenci večinoma proti vstopanju v NATO, bi ne bilo pametno zavrniti prijaznega povabila, kajti utegnili bi se zameriti ZDA, ki bi kaj hitro našle tovarne za biološko in kemično orožje tudi v Sloveniji. (Črni scenarij bi lahko bil - enaka usoda kot se obeta Iraku januarja.) Seveda je to samo hipoteza. Vendar smo ujeti v zanko, ki si jo sami zatiskamo oz. jo zatiskajo naši politiki v imenu ljudstva. Zveni še kar ironično, vendar prava ironija šele sledi. Naši evropski pogajalci so razglasili za svoj izjemni uspeh višino finančne podpore, ki naj bi jo Slovenija od EU dobivala prva tri leta po vstopu, kar znaša gromozansko vsoto 86-ih milijonov evrov. Zamolčali pa so, da so bile uspešnejše od Slovenije, in Poljska prejemali višjo podporo od nas. Poljska, natančneje, eno milijardo dvestotisoč evrov, pa še zakonov jima ni bilo treba tako drastično spreminjati in prilagajati evropskim, kot smo morali pri nas. Torej, kdo je na boljšem? Poleg tega pa nam kronično primanjkuje nacionalne zavesti, kar so govorili prav vsi letošnji predsedniški kandidati in kar nas bo tudi pokopalo ob vstopu v EU, saj se bo slovenski narod porazgubil in zbledel pod močnimi asimilacijskimi pritiski načrti drugih držav (kot na primer Italije, ki si ji še zmeraj cedijo sline ob misli na Slovensko Primorje in Istro). Slednje - Istre - naj bi bilo del tudi slovenske. A naš zunanji minister ni imel dovolj avtoritete niti za rešitev spora o meji v Istri. Kako šele so ga obračali okoli prsta ob pogajanjih za vstop v EU ali NATO. Raje niti ne pomislim! Prava zmešnjava je nastala tudi glede slovenskega kmeta, saj ob vstopu v EU ne bo smel več toliko pridelati. Določili nam bodo količino pridelka za izvoz (kvoto), ostalo bomo morali uvažati. Reševanja tega problema se je vestno lotil naš Franci But. Ta je vse more- bitne probleme, ki bodo nastajali pri uveljavljanju količine proizvodnje mleka rešil vnaprej z neprestanim odkrivanjem nevarne snovi v mleku krav naših kmetov. Zato morajo zdaj zapirati ogromno mlečnih poti. Vendar - zakaj te (nevarne) snovi niso nikogar motile v preteklosti? Slovenskemu kmetu grozi izumrtje. Če se bo to zgodilo, bomo postali odvisni od drugih, kajti kdor je brez lastne hrane jo mora kupovati. Prodajalec pa lahko navija cene do neba, saj je kupec od njega popolnoma odvisen. Do tega spoznanja so prišli tudi v sosednji Avstriji, kjer so zavarovali svojega kmeta (in se - na srečo - odpovedali tudi Haiderju. Vendar ni vse tako črno, kot zgleda, kajti o vstopu v EU bomo lahko potovali brez potnih listov. Veliko olajšanje a ne? Za konec bi omenil še delo policistov, ki zelo radi nadlegujejo študente na vlaku in celo kaznujejo, ker na primer niso začasno prijavljeni v kraju študija. Ko pa bi ti študentje rabili njihovo pomoč ob napadu nasilnežev (eden jo je odnesel z zlomljenim nosom), pa policija nima časa, ker mora najprej nadeti nagobčnik psu, poklicati centralo, itd... medtem pa so seveda napadalci zbežali. Matej Rodela Da se bo vaš denar oplajal, poiščite nasvet pri strokovnjakih borzno posredniške družbe PFC llntcrfin PriMoriki Finontm CiiMir hitrim v Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00 ki vam želijo, da bi se med prazniki znebili vseh srbi in si nabrali novih moči za uspešno leto 2003! / V portoroški cerkvi je gorelo Tretjega decembra je v portoroški cerkvi zagorelo. Požar se je vnel pod cerkvijo, v prostorih Karitasa. Požar je povzročil veliko neprijetnosti in dela, pa tudi nekaj škode, predvsem na zidovih, oknih, vratih in na oblačilih, ki so bila namenjena pomoči potrebnim. Večina oblačil je bilo shranjenih drugje, zato Karitas deluje redno naprej vsak prvi petek v mesecu (od 9 -11 ter od 15 -17 ure) ko deli oblačila, hrano in druge potrebščine. Prav v tem času pa se je odprla tudi prva skupna hiša, ki je določena za Karitas cele Slovenske Istre in sicer v starem župnišču v Bertokih 38. kjer bodo koordinirali delo vseh 17 župnijskih Karitas na tem območju. H.M. KOZMETIKA - PARFUMERIJA Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ... Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto V гУ? f^tttnin i. Naročite se lahko po telefonu 674-84-20. Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže. Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20 V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza. Л EüROMib d.o.o. IMPORT - EXPORT Ferrarska 38, 6000 Koper Tel./fax: 05/6310-460, tel.: 05/6391-144 Blago vam ne le prodamo in dostavimo, temveč vam ga tudi vgradimo! Prodaja: sanitarne keramike, keramične ploščice in porcelan grees, kopalnic in tuš kadi (emajl in keramika), lepila in fugirne mase, tuš kabine, WC kotlički in deske, vodovodne armature, grelci vode, gumi prirobnice, zaključne letve. Zaključna dela v gradbeništvu: polaganje keramičnih ploščic in grees-a ter električnih in vodovodnih instalacij, manjša gradbena dela. ODPRTO: vsak dan od 8. do 16. ure sobota od 8. do 12. ure S rečno 2003 Prodajna razstava za Karitas V piranski galeriji Hermana Pečariča so 18. decembra odprli prodajno razstavo slik, nastalih med likovno kolonijo Umetniki za Karitas, ki je že osmo leto v mesecu avgustu potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Razstava del, ki so jih umetniki velikodušno podarili Karitas v dobrodelne namene, je, pred Piranom, gostovala že v številnih galerijah po Sloveniji. Izkupiček od letošnje prodaje slik je Karitas tokrat namenil istrskim brezdomcem,. Na piranski otvoritvi razstave pa je prvič v javnosti nastopil godalni trio KID (to so začetnice imen mladih glasbenikov), sicer gojencev piranske glasbene šole. Dragica Mekiš, nova predsednica portoroškega krajevnega Sveta Devetčlanski na zadnjih volitvah izvoljeni Svet Krajevne skupnosti Portorož (Boštjan Andrejc-Buši, Janez Bukovšek, Mira Cerin, Mitja Jančar, Andraž Eller, Davor Kopilovič, Janez De Reggi, Dragica Mekiš in predstavnica italijanske manjšine Manuela Roječ) se je 17. decembra sestal na svoji prvi, ustanovitveni seji in za predsednico izvolil Dragico Mekiš (za to funkcijo sta kandidirala Mekiševa in nekdanji podpredsednik portoroškega krajevnega Sveta, Andraž Eller). Na predlog novoizvoljene predsednice je Svet nato izvolil še novega podpredsednika. To je zdaj Davor Kopilovič, najmlajši član Sveta KS Portorož. V lucijski krajevni skupnosti je bi! za predsednika sveta izvoljen dr. Peter Bossman. razstave so se med drugimi udeležili koprski ranska županja Vojka Štular in direktor Obalnih PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za Portorožana pa so tokrat darovali: Dora KANTE-PREMRU 3.500 tolarjev, Darko VOLK 1.000 tolarjev, Jože ŠTRANCAR 3.000 Sit, Biserka ZABUKOVEC 2.000 Sit. družina s Koprske ceste 3.000 Sit, Štefka OGRIN 2.000 Sit, Sonja DEVIC 2.000 tolarjev, Lidija BARRILE 1.000 tolarjev, Mafalda PAHOR 2.000 Sit in Kristina BRATOŽ 4.000 tolarjev. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP-Urad Koper št. 01290-6450836431 s pripisom "Za Portorožana". Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana. Mercator Degro d.d. vas najboljši sosed Vam žeti vesele praznike in srečna 2003 20 I Božo Tabar, predsednik NK Portorož-Piran: "Piransko gospodarstvo nima posluha za šport!" Cilji so še vedno najvišji - napredovanje v Piranski nogometaši so prvi del prvenstva v tretji slovenski ligi - zahod sklenili na sedmem mestu. Začetek je bil odličen, v nadaljevanju pa so močno popustili in končali v spodnjem domu. Predsednik kluba Božo Tabar zatrjuje, da je bilo kar nekaj tehtnih razlogov za padec forme. Moštvo so pestile poškodbe, deset-kalo pa ga je tudi preveliko število prejetih rumenih in rdečih kartonov. Po odličnih poletnih pripravah pod taktirko trenerja Marina Kraglja, se je na jesen pokazala še ena vrzel: slabša telesna pripravljenost nekaterih ključnih igralcev zaradi študijskih in drugih obveznosti. Gusarska noč NK Portorož-Piran je nedavno pripravil zelo odmevno Gusarsko noč v hotelu Histrion na Bernardinu. Udeležilo se je je 450 ljudi, med njimi selektor slovenske reprezentance Bojan Prašnikar ter znani nogometni mened-žer Tone Horvatič. Prireditev je sponzoriralo več podjetij, zlasti so hvaležni Strunjančanu Mladenu Knezu oziroma njegovemu podjetju Full Point Koper. Veselo srečanje je popestrila znana pevka Doris Dragovič. "Naše spomladanske ambicije so še vedno napredovanje v drugo ligo. Štirinajst točk zaostanka za vodilnim sežanskim Taborom drugo ligo ni neulovljivih. Do začetka nadaljevanja se nameravamo okrepiti. Potrebujemo veznega igralca, libera in napadalca. O prestopih se že pogovarjamo z našim morebitnim sponzorjem. Žal mi je, da je prenehal z igranjem veteran Andrej Kariš, bil je pravi lider, ki je držal ekipo skupaj." pravi Tabar. Poglavitni problem piranskega nogometnega kluba je pomanjkanje denarja. "Večji gospodarski dejavniki v občini Piran za nas nimajo posluha. V pogonu imamo kar osem starostnih kategorij, s čimer se lahko pohvalijo le prvoligaški klubi. Samo članska ekipa mesečno stane 550.000 tolarjev. Zlasti boleče je, da je del stroškov tudi nepotrebnih. Znano je, da mora klub ob določenem številu prejetih kartonov na tekmi seči v blagajno. Ne vem kako naj prepričam igralce, da igrajo manj ostro, zamerim pa tudi sodnikom, praviloma neizkušenim, ki za vsako malenkost sežejo po kartonu. V takšnih razmerah smo tembolj za podporo hvaležni portoroški igralnici in Občini Piran, zahvaliti pa se moram tudi Branku Dju-kiću, direktorju Diskonta Petra Lucija, ter Sil-vanu Ruminu, direktorju podjetja R avtodeli Lucija, ki sta sponzorirala opremo vsem klubskim trenerjem. Kot predsednika me gor drži le še prijateljsko vzdušje v klubu ter dejavno sodelovanje staršev mladih nogometašev.." Andrej Žnidarčič Božični turnir mladih v Luciji V lucijski dvorani je bil v izvedbi NK Portorož-Piran ter podjetja Mediteran d.o.o. božični nogometni turnir mlajših selekcij. V kategoriji U-6 so sodelovale tri ekipe, zmagalo je prvo moštvo Kopra pred Portorož-Piranom ter drugo ekipo Kopra. Najboljši igralec je bil domačin Matej Pavlovič, najboljši strelec Domen Črnigoj, najboljši vratar pa Tine Toplikar (oba Koper A). V kategoriji U-8 je sodelovalo šest ekip. Zmagalo je moštvo Britofa, ki je v finalu ugnalo Koprčane z 1-0, tretji je bil Koper B, ki je po enajstmetrovkah ugnal Dekani z 2-1. Za najboljšega igralca je bil izbran Luka Stepančič (Dekani), najboljši strelec je bil David Matič (Koper), najboljši vratar pa Jan Kern (Britof). Tudi v kategoriji U-10 je sodelovalo šest ekip. V boju za tretje mesto so Pirančani ugnali drugo ekipo Dekanov s 3-1, v finalu pa je moštvo Mladi upi Markovec ugnalo prvo moštvo Dekanov s 3-1. Najboljša igralca sta bila Matej Zemljak (Port.-Pi.) in Janej Jelenič (De), najboljša vratarja sta bila Denis Posa-vec (Port.-Pi.) in Alen Hadžič (Mladi upi), najboljši strelec pa Aleksander llič (Mladi upi). Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli pokale, statuete in medalje, ekipe pa so prejele tudi žoge znamke Erima. Piranske rokometašice januarja na Portugalskem Na nedavno končanem ženskem evropskem rokometnem prvenstvu na Danskem je sodelovala tudi Slovenija, ki je zabeležila dve zmagi in tekmovanje sklenila v drugem krogu predtekmovanja. V reprezentanci je nastopilo kar pet igralk M-Degroja Malizie Piran: vra-tarki Nada Tutnjič in Sergeja Stefanišin ter Špela Cerar, Nadiža Pleško, Mihaela Ciora. Vse igralke, razen Tutnjičeve, so sicer igralke ljubljanskega Krima in so v Piranu na posodo. "Ljubljanjske okrepitve so pravzaprav pozitivno vplivale na celotno prvoligaško tekmovanje. Prvenstvo je postalo bolj izenačeno. Kri-movke, ki so bile še lansko leto premočne, so nas jeseni premagale s komaj tremi zadetki razlike, pa še to po sreči. Pirančanke so jesenski del (brez zadnjega kroga, ki bo odigran spomladi, op.p.) končale na drugem mestu z enim samim porazom." je povedal Julij Pinter, direktor kluba. Varovanke trenerja Aleša Filipčiča so zdaj z mislimi v "Evropi", 10. januarja namreč potujejo v portugalski Lagos, kjer jih čakata dve srečanji tretjega kroga pokala Evropske rokometne zveze EHF. Pinter: "Po porazu v drugem krogu lige prvakinj proti francoskemu Metzu smo se uvrstili v pokal EHF. Po informacijah, ki jih imamo o igralskih sposobnostih Portugalk, imamo lepe možnosti za napredovanje. Zelo si želimo tega uspeha, ki bi še povečal ugled ženskega piranskega rokometa." Andrej Žnidarčič Športna dejavnost društva invalidov Vse dejavnosti na področju športa in rekreacije, ki so jih v piranskem Društvu invalidov (sedež ima na Stari cesti v Portorožu) načrtovali za leto 2002, so potekale po njihovem načrtovanju. K sodelovanju so pritegnili številne člane, ki so se s številnih regijskih in državnih tekmovanj vselej vračali z vodilnimi dosežki. Nadvse uspešni pa so bili športniki-invalidi v Postojni, kjer je ob mednarodnem dnevu invalidov piranska ženska balinarska ekipa dosegla prvo mesto, moška pa drugo mesto (sodelovalo je deset ekip). Veronika Fuks Vsem državljankam in državljanom čestitamo ob dnevu samostojnosti naše države, 26. decembru. Portorožan ŠPORTNI PORTOROŽAN Ženske, novo leto se bliža! Gabriel Franca na svetovnem prvenstvu v karateju Kot edini primorski reprezentant je nedavno na svetovnem prvenstvu v karateju nastopil tudi piranski tekmovalec Gabriel Franca. Po odlični uvrstitvi na evropskem prvenstvu, kjer je delil sedmo mesto, in osvojitvi naslova državnega prvaka, se je tokrat uspel uvrstiti na sedemnajsto mesto. V Madridu, prizorišču svetovnega prvenstva, se je od 21. do 24. novembra zbralo preko tisoč tekmovalcev iz 85. držav. V Gabrijelovi kategoriji nad 80 kg je tekmovalo 55 karateistov. V prvem krogu je premagal tekmovalca iz Bangladeša, v drugem pa izgubil z Dancem. Nadaljni razplet dvobojev mu ni bil v korist, saj ni imel možnosti repasaža. "Danski tekmovalec je bil precej bolj izkušen, meni pa so man/kale predvsem taktične priprave. Tehnično in fizično se lahko pripravljamo po klubih, taktiko pa bi morali trenirati v reprezentanci, kjer se zbere veliko izkušenih tekmovalcev Žal pravih reprezentančnih priprav nismo imeli Kljub temu je bil nastop na svetovnem prvenstvu zame pomembna izkušn/a Nastopil sem pred več kot desettisoč gledalci Spanci so nori na karate in bilo je ogromno navijanja." |e po vrnitvi iz Španiie povedal Franca Ob pomanikaniu reprezentančnih priprav ie tako večino treningov opravil kar v klubu. Trener Društva za borilne veščine Piran. Milenko Railič pravi, da ima niegov varovanec veliko vol|e in vztrajnosti, ki sta potrebni za dobrega karateista "Prej je bil vsestranski športnik, ko pa se je odločil za resen trening karateia. so rezultati prišli zelo hitro." je povedal Railič Franca, sice/ absolvent ladiiskega strojništva. se bo še naprci udeleževal mednarodnih turnirjev Naslednio pomlad pa ga čaka nastop na evropskem prvenstvu Alja Tasi Priprave na praznične dni so lahko zelo naporne, tako da se nam lahko pripeti, da jih bomo prespali. Posebno ženske. Ko v frizerskem salonu ob bučni glasbi res ne moremo ne razmišljati ne brati česa pametnega, listamo po ženskih revijah. Ženskih, ker tako piše na ovitku in ker tako mislijo uredniki. Odpreš na stran, kjer so recepti za sladke in slane dobrote: penasto umešajte jajčka in maslo, dolgo stepajte testo, tako dolgo, da se loči od posode in kuhalnice, olupite mandlje,... meso naj stoji dva dni v paci, nato potolcite, popecite, zalijte s konjakom... Potem je družabna kronika: slavni in bogati ljudje v novih oblačilih na svečanih pogostitvah. Na naslednji strani so nasveti o zdravi prehrani: jej presno zelenjavo, posebno zdravo je surovo kislo zelje, pij vodo, pojdi na svež zrak... Potem reklama: pašteta na belem kruhu, klobasa in krompirček z majonezo. Obrneš list in bereš, kako lahko sama okrasiš hišo, zaviješ darila, izdelaš voščilnice... Spet obrneš in imaš prispevek o hujšanju in o celulitisu. O gibanju in o upočasnitvi življenjskega ritma. Na novi strani so napotki, kako dobiti fanta. Potem, ko si ga pri-skrbiš, pa še, kako do orgazma. Obrneš list in zagledaš ritke. Naslov prispevka: Slovenske zadnjice v teleobjektivu. Potem je stran, ki te nagovarja k nakupu udobnih sedežev. Prednje je postavljen televizor in mizica z dobrotami. Obrneš stran in glej jih, mladenke v novih oblačilih. Nadene jih lahko vsaka, ki je lažja od 50 kilogramov: s časopisne strani se ponuja moškemu kot šop kosti, zavit v pentljo in nasajen v špičake. Z zapeljivo držo in pohotnim pogledom. Svetovalka obeta: seksi boste kot še nikoli, glamurozno zapeljiva. Ne oseba, človeška samica. Nova stran ti pomaga izbrati darilo: uvožena kozmetika, nakit, rokavice... To si lahko privoščiš, če si prihranila zadnje tri mesečne plače. Stran o pripravah na silvestrovo. Da se naličiš, moraš v drogerijo. Za ustnice rabiš tekoči puder, svinčnik in šminko. Za oči senčilo, bleščilo, maskaro, klešče za trepalnice, črtalo. Prav pridejo barvne leče. Moderen je videz zadimljenih oči. Če te pečejo v zakajenem prostoru, imej s sabo kapljice. Za kožo rabiš tonik, mleko, vlažilno kremo, več odtenkov pudra - tekočega in suhega - korekturni svinčnik, dišave. Lase pobarvaj, nekaj pramenov s posebno barvo. Nohte obrusi, namaži z zaščitnim lakom, nato še z barvnim.Letos so baje v modi vijolični odtenki. Kozmetika, nakit in obleka morajo biti barvno usklajeni. Po novoletnih nakupih se splača skočiti v ... (ali kako drugo trgovino z oblačili - imen ne bomo navajali; op.ured.), v kateri je ob nedeljah vse 20 % ceneje. To se pozna posebno pri nakupu krzna in nakita Na zadnii strani je horoskop, ki ti obeta nova poznanstva, te svari pred zapravljanjem ali ka| namiguie. Če sešteieš ves čas. ki ga porabiš za peko in kuho, nakup daril, okrasitev hiše. lepotičenje in druga nuina opravila, si nared za praznovanje novega leta enkrat februarja Zato moj nasvet: priprave na silvestrsko noč lahko skrajšaš, če se sprehodiš na primer do Fiese. se potem oprhaš in namažeš z oljčnim oljem. Nada Kozina 22 portoroion it. 12 Dcccmbcr 2002 \ ŠOLA ZA STARŠE V Zdravstvenem domu Piran že leta poteka tako imenovana materinska šola, ki je v zadnjih letih pridobila nov naziv "ŠOLA ZA STARŠE". Z novim imenom so se spremenile oz. posodobile tudi vsebine programa, nazadnje junija letos z novimi priporočili Ministrstva za zdravje. V piranskem zdravstvenem domu so zadovoljni, ker so v svojem programu uspeli obdržati deset tečajev na leto (vsak mesec, razen med poletnimi počitnicami). Nosilke večine so višje medicinske sestre, ki delajo v patronažni zdravstveni negi, z dolgoletnimi izkušnjami na področju nege dojenčka. Prav tako vztrajajo z zgodnjo zobozdravstveno preventivo, saj je za zdrave zobe otroka treba misliti že med nosečnostjo, ko se plod še razvija. In katere so novosti? Že v prejšnjih letih so se pojavile potrebe po uvajanju psiholoških vsebin v starševski tečaj. S sodelovanjem psihologinje v zdravstvenem domu so pripravili program, ki zajema nekatere od psiholoških vidikov, kot na primer: psihološki pomen dojenja in prvo leto otrokovega življenja. Nemogoče pa je zajeti vse. Sodeluje diplomirana medicinska sestra iz dispanzerja za mentalno zdravljenje. PROGRAM: Vsebina Izvajalci Termin 1. Uvod in namen tečaja, predstavitev izvajalcev programa, telovadba VMS Fizioterapevtka Prvi torek v mesecu ob 17. uri popoldan 2. Nega dojenčka VMS Prvi četrtek v mesecu ob 8. uri dopoldan 3. Potek nosečnosti VMS Drugi torek v mesecu ob 8. uri dopoldan 4. Izgled novorojenčka, kopanje Zobozdravstvena preventiva VMS Zobozdravnica Drugi četrtek v mesecu ob 8. uri dopoldan 5. Porodne dobe in porod VMS Tretji torek v mesecu ob 8. uri dopoldan 6. Nekateri vidiki psiholoakega razvoja otroka Dipl. MS Tretji četrtek v mesecu ob 8. uri dopoldan 7. Prehrana dojenčka in dojenje VMS Četrti torek v mesecu ob 8. uri dopoldan 8. Žena po porodu in kontracepcija VMS Četrti četrtek v mesecu ob 8. uri dopoldan Sola za starše je brezplačna, tako za nosečnico kot za partnerja, ki se je odločil sodelovati. DODATNA PONUDBA - novost v programu - je vodena telovadba za nosečnice: Na prvem srečanju bo višja fizioterapevtka, mag. Maja Fortunat, predstavila program telovadbe za nosečnice in priprave na porod. Po dogovoru bodo vaje pod strokovnim vodstvom potekale enkrat tedensko v prostorih zdravstvenega doma in sicer od januarja 2003 dalje. Prijave in informacije po telefonu na 031 579 252. Vadba bo začela, ko se bo oblikovala skupina zainteresiranih nosečnic. Ker predstavlja vadba nadgradnjo rednega programa, je predviden prispevek udeleženk. Torej, vsak prvi torek v mesecu (če le ni praznik) ste na uvodno srečanje vabljene vse nosečnice! Dobile boste vsa nadaljnja navodila. Prisrčno vabljeni tudi partnerji! Tadeja Bizjak Za dodatne informacije smo vam na voljo: Alenka Sukič,VMS, na tel. št. 041 731 458, ZD Piran - informacije na tel.št. 677 33 20, Tadeja Bizjak, dipl.MS, glavna medicinska sestra ZD Piran na tel.št. 677 33 23. * VMS: višja medicinska sestra Malčki z bučami Otroci, ki obiskujejo vrtec Morje v Luciji so jeseni priredili svojo Bučarijo. Jesen so spoznavali v gozdu, parku, na igrišču in sprehodu po dežju... Jesen so prelili tudi na risbe, ko so se kot pravi umetniki šli svoj ex-tempore. Na koncu so imeli v vrtcu pravi jesenski praznik s pečenim krompirjem, jabolki in kostanji, glasbo in plesom na jesensko pisanem listju. V vrtec so prinesli tudi buče vseh vrst, barv ter velikosti in se z njimi povrhu še fotografirali v spomin. j i Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/640-11-10, fax: 05/640-11-11 OBALA V MALEM nepremičnine immobili www.slfra-nepremlcnine-sp.si Veselo in srečno v leto 2003 X i f r o NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIS, STANOVANJ, PARCEL, ° 1 1 1 d IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI O novi podobi portoroške zelenice ter objekti na Stari cesti Če je nekdo dvajset let in več v Portorožu, bi moral biti pravzaprav že imun za raznorazne veleumne poteze odgovornih. Pa se še vedno zgodi kaj takega, da imunost popusti. Zadnja taka veličastna poteza je bilo "olepševanje" zelenice sredi štiripasovnice. Ni samo pisec v zadnjem Portorožanu opazil/(-a) podobnosti s pokopališčem. Kogarkoli sem povprašal za mnenje, je imel podobne asociacije. Skoraj vsem je pušpan in beli drobir priklical pokopališko vzdušje. In kje so vrtnice? Obstaja vsaj 9 sort vrtnic in prav te - vseh mogočih vrst - bi morali posaditi povsod po Portorožu. Vrtnice bi dajale kraju vzpodbuden milje, pa še reševale bi čast njegovemu imenu: PortoROŽ - PortoROSE. Nekateri, ki sem jih pobaral za mnenje, so rekli, da bi iz svojega žepa prispevali denar za vrtnične sadike in tudi sam bi prispeval, če bi kaj zaleglo. Zasadijo pa naj jih kar delavci "Gianijeve skupine", ni treba hoditi po medvedje usluge v Ljubljano. Bi pa bilo treba pri nas polepšati marsikatero drugo zelenico, na primer zeleno površino pred Trgovsko poslovnim centrom Lucija: trata je sicer lepo zelena, a vse skupaj deluje nekako sterilno. Že nekaj estetsko oblikovanih stojnic za sadje in zelenjavo bi prostor popestrilo. V 10. številki Portorožana sem v intervjuju Andreja Žnidarčiča z gospodom Markom Lenčkom iz Hotelov Palace zasledil vprašanje, ki me tudi osebno zadeva: "Kaj se trenutno dogaja z objektom na Stari cesti 12?" (v Portorožu - op. uredništva). Lenček odgovarja: "Objekt propada, poteka pa postopek izpraznitve. Zaposlenim delavcem, uporabnikom objekta, je uprava ponudila ugodne kredite za nakup nadomestnega stanovanja. Težava je v tem, da je večji del teh uporabnikov sposoben najeti kredit v višini, ki ne zadostuje za nakup dovolj velikega stanovanja." In zdaj se postavlja vprašanje, kako prebroditi to oviro? Kdo bo stanovalcem objekta Stara cesta 12 (in Stara cesta 12A; na tega se kar pozablja, čeprav tudi v njem še zmeraj živi kar precej ljudi) pomagal? Vladimir Škerjanec Stara cesta 12 A, Portorož O Hawkingu Nekatere pri Portorožanu je očaral Anglež Stephen Hawking (naj omenimo, da je zaradi hude bolezni že dolgo priklenjen na invalidski voziček) s svojimi teorijami o nastanku in usodi vesolja, zato smo citirali misli iz njegove knjige Vesolje v orehovi lupini. Naš bralec Leon B. nas je opozoril na napako, ki smo jo naredili pri njegovem priimku (Hawking smo spremenili v Hawkins, kar je menda pogosto v slovenskem prostoru). Iz spoštovanja do genialnega znanstvenika - koz-mologa - naslednika Isaaca Newtona na Lucasevi katedri univerze v Cambridgu - objavljamo popravek in se hkrati našemu bralcu zahvaljujemo za opozorilo. FAMA Turistična agencija PALMA Obala 16, 6320 Portorož, Slovenija Tel. 6710-680; Fax 6710-684 Krajanom, sobodajalcem, potnikom ter poslovnim partnerjem želimo vse najboljše v novem letu 2003! Naše zveste potnike obveščamo, da imamo še nekaj prostih mest na naših PREDPRAZNIČNIH in SILVESTRSKIH potovanjih: • DUNAJ - 2 dni - 21.12. in 28.12. • DUNAJ • 1 dan 21.12.. 28.12. in 31.12. • SALZBURG 2 dni 21.12. • BUDIMPEŠTA 4 dni 30.12. • PRAGA - 4 dni 30.12. • PARIZ (letalo) - 3 dni 30.12 PARIZ (avtobus) - 5 dni 29.12. RIM 5 dni 29.12. TOSKANSKI BISERI 4 dni 30.12. RIMINI 4 dni 30.12 GRČIJA 6 dni - 28.12. Vaša turistična agencija PALMA!!! 24 portoroion it. 12 Dcccmber 2002 ( ..... < PISMA U Odgovor na pripombe občanov HORTIKULTURNO DRUŠTVO NI SODELOVALO PRI NOVI UREDITVI PORTOROŠKE CESTE Načrt za ureditev ločilnega pasu ceste skozi Portorož, ki ga je izdelalo podjetje Populus d.o.o., Ljubljana (projektantka je bila mag. Darja Marinček) je bil marca letos predstavljen na Občini Piran. Po predstavitvi je Hortikulturno društvo Portorož organiziralo okroglo mizo o osnovnem konceptu urejanja prostora v občini Piran, na podlagi katere je društvo oblikovalo mnenje in pripombe na predstavljen projekt. Poslano je bilo županji Občine Piran, uradu za okolje in prostor, občinskim svetnikom, krajevnim skupnostim, JP Okolje, turističnim podjetjem, MZNVKD, Populus d.o.o. in medijem. Na mnenje Hortikulturnega društva se je odzvala le KS Portorož, ki se je z njim tudi strinjala. Zdaj, ko je del načrta ursničen, se je javnost burno odzvala. Naše društvo prejema številne pripombe. Med drugim nas sprašujejo, ali smo prispevali k takšni ureditvi. V medijih je bilo namreč navedeno, da je načrt nove ureditve nastal na podlagi krajinsko-arhitekturne delavnice, ki smo jo v sodelovanju z Občino Piran in Oddelkom za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete iz Ljubljane lani pripravili v Hortikulturnem društvu. Ker je takšna razlaga neresnična, smo se širšo javnost odločili seznaniti o izhodiščih delavnice, ki so bila povsem drugačna od novega načrta ureditve. Študentje z mentorji so izdelali več različic ureditve ločilnega pasu ceste. Predloge so izdelali v sklopu celostne ureditve Portoroža, ob upoštevanju vsega prostora. Izhodišče je: fizično in vizuelno bolje povezati hotelski del s plažo, zagotoviti več sence, odpirati poglede na privlačne točke in zakrivati neprivlačne točke. Nasprotno pa načrt mag. Marinčkove obravnava izključno vmesni pas in ne upošteva celotnega prostora. Njeno izhodišče je histo-ricistični pristop-povzemanje ureditve pred starim hotelom Palace. Ključne pripombe Hortikulturnega društva na novi načrt ureditve: • Ureditev ceste bi morala izhajati iz celostnega koncepta ureditve obalnega prostora. • V urejanje bi bilo smiselno poleg sredinske zelenice vključiti vse cestno telo, tudi pločnike in lucijski del. • Hotel Palace s parkom je v preteklosti izstopal od ostalega Portoroža, ki ni bil oblikovan v istem slogu. Zato je toliko manj je smiselno danes v enakem slogu urejati cesto vzdolž celotne poteze, saj se Portorož po celotni zasnovi in tipu arhitekture povsem loči od Palača. Zaradi novih vsebin (moderna arhitektura) je nujen drugačen koncept. Ker je Palace in njegov park zaščitena vrednota nacionalnega pomena, je treba park ohranjati drugačnega od ostale, modernejše zasnove Portoroža: Palace kot zgodovinski biser modernega Portoroža. • Nostalgična obnova zasaditve iz začetka 19. stol. je smiselna le pred starim Palacem, kar pa je pogojeno s prenovo hotela, ko bi lahko ponovno prevzel dominantno vlogo v kraju. Opirati se na Palace in njegovo ureditev ni smiselno, dokler nimamo sanacijskega programa za ta objekt. Današnje stanje objekta je lahko Portorožu le v sramoto in ne referenca. • V fazi načrtovanja je potrebno sodelova- nje širše javnosti (kar se je še posebej pokazalo ob negativnem odzivu javnosti, ko je bil del projekta realiziran; podobno je bilo ob sprejemanju ureditvenega načrta za Sečo in Fieso). • Mnoge v načrtu uporabljene rastline niso značilne za Sredozemlje. • Sporne so v pravilno stožčasto obliko strižene tise, ki se ponavljajo vzdolž celotne poteze, saj Portorožu dajejo novo podobo. • V zasaditvi niso nikjer uporabljeni za Portorož značilni oleandri, ki jih sicer najdemo v vseh sredozemskih mestih Italije, Francije, Španije, Dalmacije in Grčije. • Vzdrževanje takšne ureditve zahteva več denarja in delovne sile, kot je imajo na JP Okolje, oz. več kot zmore občinski proračun. Striženje grmovnic tik ob cesti, košenje zelo majhnih površin trave obrobljenih z grmovjem bo ob gostem prometu v turistični sezoni, ko so nasadi potrebni redne oskrbe, zelo problematično. Ob tem se sprašujemo, ali je smiselno porabiti denar le za vmesni pas, namesto da bi poskusili sanirati vsaj nekatere od najizrazitejših prostorskih problemov: npr. parka pred Palacem, dotrajanih plažnih sanitarnih objektov, bivše tržnice Kaštel, odpiranja pogledov in urejanja dostopov do morja, ipd. Mnenje in zapisnik okrogle mize sta na vpogled na Hortikulturnem društvu Portorož, Obala 107, Lucija (nad pošto). Uradne ure: drugo sredo v mesecu od 18h do 20h. Upravni odbor Hortikulturnega društva Portorož Kosmetika, ßa+ta NoocJz i.p-. ceAia 1, 6320 РоЖиу --- Nega obraza Nega telesci Arujveda masaža Klasična masaža Tui-na masaža Depilacija Manikura Pedikura Infrardeča savna Solarij Refleksna masaža stopal PORTOROŽANOV NASVET Z lepšim videzom bo tudi praznovanje lepše Ko opisujemo lep obraz, skoraj ne moremo izpustiti žametnega tena polti, kakršnega si i želi vsaka ženska, saj je sveža, čista polt i osnovni pogoj lepote in obenem barometer duševnega in telesnega stanja. December je zaradi številnih najlepših praz- I ničnih dni v letu za mnoge bolj ali manj poln i obveznosti. Tistim, ki si bodo odtrgali nekaj H časa in obiskali kozmetični salon, priporo- ; čamo, da se odločijo za peeling obraza, nato i naj jim povrhnjico navlažijo z aktivnimi sub- i stancami in lepo oblikujejo obrvi. Privoščite si 1 še limfno drenažo kože (obraz po limfni dre- | naži deluje spočito, sproščeno, saj se limfni ' vozli po limfnih kanalih sprostijo v venski obtok) in dobro masažo obraza, ki bo kožo i dodobra prekrvalila. Za konec naj vam na obraz nanesejo primerno masko. V zimskem obdobju je zaradi ogrevanja prostorov nega kože zahtevnejša, saj je pogosto izsušena, občutljiva in razdražena. Poleg nege obraza v kozmetičnem salonu pa si jo lahko opravite tudi sami doma, kar je priročno predvsem za tiste, ki nimajo nikoli časa za obisk kozmetičnega salona. Kožo najprej očistimo s čistilnim mlekom, da odstranimo nečistoče, kot so prah, bakterije, znoj... (nanesemo in vtremo s prsti). Nato obraz izperemo z vodo. Tiste z MASTNO KOŽO lahko napravite peeling z mlečnim zdro-bom , zmešanim z vodo, kar z obraza odstrani odmrle kožne celice. Tiste s SUHIM tipom kože prav tako mlečni zdrob zmešate z vodo. Pred nanašanjem pa zmes segrejete, da se zdrob zmehča. Tako preprečite draženje suhe in občutljive kože. Obraz speremo z vodo, čemur sledi tonik, kar koži vrne zaščitni plašč (koža je tako zaščitena pred zunanjimi vplivi in prekomernim izhlapevanjem vlage). Nato s pinceto oblikujemo obrvi, ki naj bodo oblikovane skladno z obliko vašega obraza. Po pravilih bi seja sledilo globinsko čiščenje kože, česar pa se je tik pred slavnostjo bolje izogniti, ker koža po takem čiščenju zlahka oteče. Zato na kožo kdaj nanesemo masko. • ZA NAPETO KOŽO lahko uporabimo masko iz beljaka. Jajčni beljak stepemo in dodamo nekaj ovsenih kosmičev, pa kapljico ali dve limoninega soka. Zmes naj deluje okoli 20 minut. Speremo jo s hladno vodo, sledi tonik in hranilna krema. • ZA BLEDO IN OHLAPNO KOŽO je primerna maska iz žlice medu in treh kapljic limoninega soka ter nekaj gline (kupimo jo lahko v zeliščnih trgovinah in lekarnah). Tudi ta maska naj deluje 20 minut. • ZA SUHO KOŽO: 1 banana, zmleti man-dlji, olivno olje. • ZA PORDELO IN SUHO KOŽO: ovsena moka, olivno olje, med, jogurt. • ZA MASTNO KOŽO: ovsena moka, jajčni beljak, sok polovice limone. Da bi izbrali zase najustreznejšo masko, je nujno vedeti, kakšno vrsto kože imamo na obrazu. Preprosta domača nega obraza vam bo odtrgala le kakih 40 minut vašega dragocenega časa. Vendar bo rezultat zagotovo odtehtal vaš trud. Videz vaše kože bo dvignil vašo samozavest, vas napolnil z energijo in vam dal občutke zadovoljstva. Zadovoljni s seboj boste zagotovo preživeli prelepo silvestrsko noč. Farmacevtski in kozmetični tehnik JANA NOVAK Sprejem novih tabornikov še pred koncem leta Taborniki rodu Sergeja Mašera Piran so se nam, po dolgem času, tokrat v predprazničnem času, spet oglasili, da bi povedali, kaj vse se je dogajalo pri njih. Pa pojdimo lepo po vrsti. Letos so se piranski taborniki Rodu Sergeja Mašere že septembra lotili dela, ko so seveda vrata odprli "starim" tabornikom, posebej veseli pa so bili novih članov. V novo šolsko leto so vstopili z novima vodnikoma, in sicer Veroniko in Matjažem, ena vodi medvedke, drugi pa čebelice. Poleg njiju vodi Nina nekoliko starejši vod MĆ-jev, Luka pa je vodnik gozdovnikov in gozdovnic. Vsi imajo svoje pomočnike; to so: Janez. Lučka. Vasja in Jani, ki se še pripravljalo na vodniško funkcijo. Velja omeniti, da so se piranski taborniki udeležili že več taborniških akcij širom po Sloveniji: igrali so odbojko na Totemu, v temi Na nikogaršnji noči sopihali na Slavnik, tekli, se izgubljali in iskali na Žaboriju Vse to od septembra do danes Kaj nas vse šele čaka' In zda) k najbol|ši novici 21 decembra bodo piranski taborniki tiste, ki so se |im pridružili v letošniem šolskem letu in so prve tri mesece opravliali pripravništvo, da bi preverili ali so pravšnp za tabornike, tudi uradno sprejeli v svoie vrste Večina novincev se ie odločila ostati' Ob spreiemu bodo novi taborniki častno prisegli, še prei pa jih bodo vse. brez izieme. tradicionalno krstili Pred iztekom leta pa se bodo taborniki Sergej Mašere dobili na čajanki, ki )o bodo priredili 27 decembra Sožalje Pretresla nas |o vest o prezgndnp smrti Marjana GOLUBIČ a iz Luci|e Niegovi družini m niogovim sodolavcom na Občini Piran izražamo globoko sožal|o Kraievna skupnost Portorož USTVARJAMO NOVA PVC OKNA, VRATA Tel.: 041/211-889 Fax/tel.: 05/677-02-42 PVC in ALU POLKNA, ROLETE, Ž ALUZIJE, GARAŽNA VRATA, ZASTEKLITEV BALKONOV... DOBAVA IS DELOVNIH DNI MIK CE-plast. PL Lucija Vo|kova Ha KAKO SE BO NAŠI OBČINI V LETU 2003 GODILO (Horoskop brez presenečenj) Y\Q Kozorog Kljub temu da vstopamo v civilizirano Evropo, bo v državnih institucijah še zmeraj pol ducata bradatih kozlov, ki bodo svoja početja prepletali s košatimi patriarhalnimi kocinami. Iz tega se bo izcimilo kar precej gospodarsko-političnih kozlarij, zaradi katerih se bo tudi piranska občina otepala z velikimi težavami vsakokrat, ko bo hotela o čemerkoli sama odločati. V naši občini bodo uradno določili in razglasili grešnega kozla za letošnje neuspele poskuse, da bi začeli z obnovo starega hotela Palace; kot se ob takih priložnostih dogaja, bo ta oseba edina, ki ji še zdaleč ne bo jasno, za kaj sploh gre. xw\ Vodnar V poplavi analiz, ki bodo pokazale dejansko stanje občinskega proračuna, bo zvodenelo nekaj koristnih načrtov. Med drugim bodo padli v vodo predlogi letošnje arhitekturne delavnice. Če se bodo nadaljevala neka neplodna prerekanja, pa bodo šli po vodi celo slastni ciplji. k Ribi spomenikov za "zasluge" na področju varstva kulturne in naravne dediščine, v prihajajočem letu pa bodo to lično zbirko povečali z igriščem za golf. b" Bik Cas bo zelo ugoden za vse, ki znajo gladko kot ribe spolzeti skozi luknje v paragrafih. Vodstvom strank zvezde odsvetujejo čezmerno ribarenje v kalnem, kajti prav lahko se pripeti, da se bo kdo zapletel v lastno mrežo ali pa ga bo požrla kakšna večja (koalicijska) riba. Edine velike ribe, ki bodo resno ogrožene, pa bodo tiste v piranskem mestnem akvariju. Oven I Kot se spodobi za obdobje zaleta-vega ovna, bodo v tem času najbolj uspešni tisti, ki najprej ukrepajo in šele nato razmislijo o smotrnosti svojega početja; v zgodovini naše občine so si že postavili lepo število To obdobje vključuje prvomajski praznik dela. Delavski razred naj budno pazi, da ga delodajalci ne bodo spremenili v vola! Dvojčka Ker sta za to znamenje značilna dva obraza ene same osebe, bodo v tem času zlasti politiki zelo uspešno brusili jezike in vlekli vodo na svoj mlin. To obdobje bo zatorej minilo brez presenečenj, saj smo državljani že navajeni, da nam eno obljubijo, drugo pa naredijo (ali - kar se dostikrat izkaže za najboljšo rešitev - ne naredijo ničesar). Rak Končno bo prišlo poletje, ko bomo lahko iz dneva v dan nezmotljivo ugotavljali, kje smo ga polomili pri izdelavi turističnih strategij in načrtov. Dolgemu seznamu napak iz preteklosti bomo dodali nove; na področju ustvarjanja napak imajo namreč nekateri v občini neizčrpno domišljijo. Zaradi dopustov bodo denarnice naših občanov množično obolevale za rakom. <8 Lev V prvi dekadi leva bodo šli vsi občinski uslužbenci na dopust in s tem naredili občanom levjo uslugo. Časopisne stolpce bodo polnili članki o hrupu in smeteh, kar pa ne bo imelo haska, saj bodo vsi odgovorni na dopustu. V drugi dekadi pa bodo že znani rezultati turistične sezone in novi, izjemno duhoviti izgovori gostinsko-turističnih delavcev. I [jI Devica ^ Zaradi razmaha aidsa sta devištvo in vzdržnost sicer zelo priporočljiva, a politiki v naši občini bodo še naprej CENZURA drobno gospodarstvo. Istočasno bodo CENZURA drug drugega, iz česar se ne bo rodilo nič dobrega za občane. Tehtnica — "Zgoraj" bodo nekoliko tehtali ukrepe in dogodke prvih treh četrtletij. V ta namen bodo uporabili dve tehtnici: ena bo za javnost, drugo bod skrbno prikrili (izvohal jo bo kvečjemu Boris Šuligoj). "Spodaj" pa bodo še naprej tehtali možnosti za preživetje. Ill Škorpijon ^ Začele se bodo priprave na razna letna uradna poročila ter analize in ni izključeno, da bo prišlo do strupenega pikanja, ko bo treba spregovoriti o zaslugah in krivdah. Zaradi tega pikanja se bo marsikdo izdatno praskal in torej v bistvu počel to, kar je počel že vse leto. ^ Strelec V tem času bomo že vedeli, kdo je med letom ustrelil večjega kozla: oblast, ki ni bila kos vsem nalogam, ali morda volilci, ki so se na sv. Martina dan izrekli zanjo -tako trezni kot mačkasti. Kapitalnega kozla bodo seveda ustrelili v državnem zboru. V naši občini bo javnost prejela - z vsemi dokazi podprto in z mnogimi objektivnimi težavami okrašeno - razlago o tem, zakaj se še ni pričela obnova starega hotela Palace. Hrvaški ribiči bodo napadli slovenske pred obalo Fijese, za kar se bo slovenska vlada opravičila Hrvatom. Sonja Požar, Lucija ZLATO SIDRO Restavracija Pizzerija V PORTOROŽU in V LUCIJI tel.: 674-50-74 tel.: 677-02-04 Portorožanovim bralkam in bralcem ter svojim strankam želita, da bi bili prazniki veseli in mize obložene. Pa da bi leto 2003 prineslo polno malho samih dobrih stvari. portorožan it. 12 sumтшшјшттттшттштшш! Guinot INSTITUT • PARIS Pot solinarjev 8, 6320 PORTOROŽ Marina Portorož tel.: 05/6773-224 GUINOT INSTITUT PARIS Vam zmanjkuje časa za ohranjanje lepega telesa in mirnega duha? Tako ženske kot moški naj bi, ne glede na poklic, skrbeli za urejen, lep videz. Privoščite si torej razkošje trenutkov in spoznajte skrivnost lepotnih in negovalnih tretmajev priznane francoske kozmetične hiše Guinot. URNIK: pon., tor., pet.: 09-16 sre., čet.: 12-19 sob.: 08-13 Dan sprostitve cca 4.30 ure PEELING TELESA, ABSOLUTE MINCEUR za oblikovanje telesa, HYDRADERMIE globinsko čiščenje in regeneracija kože, PEDIKURA, MANIKURA S PARAFINOM, SOLARIJ ** MEN CLASS PROGRAM ZA MOŠKE cca 3 ure HYDRADERMIE, PEDIKURA, MANIKURA, SOLARIJ NASMEJMO SE S PORTOROZANOM OBČANOV SILVESTRSKI JEDILNIK Za vse, ki radi praznujete prihod novega leta v veliki družbi, je občinska uprava organizirala silvestrovanje. Vsem, ki bodo zašli tja, poklanja takle slavnostki jedilnik: Aperitiv - Za zbujanje pravega teka so nam pripravili nekaj resnično grenkega: dva kančka novih davčnih predpisov s tremi kančki piranskih parkirnin. Kot poseben dodatek kapljica strankarskih prepirov, da priokus grenkobe čim dlje učinkuje. Predjed - Le-ta mora pripraviti želodec na glavno jed: najbolj nestrpen bo, če ga razdražite s kislim ali rahlo pikantnim grižljajem. V ta namen so znani kuharski mojstri pripravili kisle smehljaje tistih, ki se najdejo na straneh tega glasila, z dodatkom sočno-pikantnih opazk na račun občinskih ukrepov Glavna jed - Vroča juha, katero so nam skuhali v strankarskih kuhinjah -Mastna pečenka iz neplačanih dolgov, katerih občina nikakor ne izterja - Dušena zelenjava z uničenih portoroških zelenic. - Solata iz predvolilnih plakatov (za dobre želodce) - Pikantna omaka iz gradiv za te in one občinske seje Sladica - Glede na obilno glavno jed nam bodo naši kuharji ponudili nekaj skromnega in lahkega - občinski prispevek za gradnjo otroških igrišč Praznični prostor bo obogaten z nočno razsvetljavo Belokriške ceste in še nekaterih drugih ulic v občini Za vse. ki se |im bo zdela ta ali ona |ed plehka, bodo ves večer na voljo pekoče zaćimbne mešanice iz pogodb med občino in drugimi pravnimi osebami, gostje pa bodo deležni tudi popra, katerega |im bo po potrebi nasula občinska uprava Igral bo ansambel Veseli funkcionarji, svoje najboljše motno vino pa bo prispevala vinska klet Volilni kandidat. Želimo vam dober tek in obilo zabave! Sonja Požar, Lucija 0 osebni svobodi in psihoanalizi Svoboden posameznik, ki bi tak postal na primer s pomočjo psihoanalize, bi (iz tega) ven štrlel. Bil bi tako svoboden in neprilagojen, da bi celo kritiziral ali opozarjal na nevzdržne družbene razmere! (Primarii Matjaž Lunaček, edini izšolani psihoanalitik med Slovenci v Oni St. 48. 10.12.2002) IZBERITE Ч.Т 9 V RITEM i-Net Banka ll Banka Koper Banka Koper d.d., Pristaniška 14,6502 Koper, www.tiank3-fcQper.si Na zasneženi cesti, na belih poljih je polnoč. Zadnja polnoč starega leta. Razposajeni veter jezdi v mrzli noči. Njegove poti ne more preprečiti nihče. Visoki topoli otrpnejo in se s koreninami preplašeno oprijemajo zamrznjene zemlje. Polnoč je tu. To je čas, ko se nevidne sanje sprehajajo po neznanih cestah. Daleč, nekje v svetu časa, sedi na prestolu mati Narava. Pred njo stojita dva potnika. Prvi, v raztrgani obleki, je starec z belo brado, drugi je mlad, urejen mož, kot da je pripravljen na pot. "Izpolnil sem svojo nalogo," reče starec in utrujeno odloži svojo prazno torbo in osu-šeno, obrabljeno palico. "Od januarja do decembra sem hodil po zemeljskih cestah, uveljavljal tvoje zakone. Po vsem svetu sem pustil tvoje sledove. Premikal sem ure in dneve. Klice sem vabil k življenju, zrela semena sem žel. Popke sem pretvoril v cvet, vse njihove sadeže obral. Stare pozabljene grobove sem zravnal, njihove oznake porušil, ustvaril nova pokopališča. Bil sem na porokah, pri rojstvu otrok, delil veselje in bolečine. Novoletni nokturno Reke so dobile nove otroke, stare je voda preplavila. Na planinskih vrhovih je bilo veliko snega, v dolinskih grlih so vznikli novi studenci, na stare sem kamenje položil - kakor si mi naročila. Tvoj objem je zajel vse: razvoj, rast, hudobijo in razdejanje." Mladi, urejeni mož stopi k torbi in palici in ju dvigne. "Svojo popotnico bom raztresel v zemeljski svet. Raztopil bom led, ogrnil drevesa s cvetjem. Zoril bom klasje in otresal drevesa, ko pride jesen, da bo listje pokrivalo gozdne poti. Pokril bom sanjajočo zemljo z zimo, ogrnil jo z belim pokrivalom. Jaz bom Čas, eno leto v tvojem svetu! Vendar imam prošnjo! Dovoli, da bo cvetoča pomlad dolga, da bo poletje, ko klasje zori, radodarno. Naj bo vesela jesen, ko bo trgatev in pobiranje pridelkov. Zima naj bo mirna, kašče polne. Dovoli mi, da bom počasen, ko se bodo trenutki spremenili v srečo. Hiter naj bom, ko bom delil žalost, bolečino in solze. Dovoli, da lepote in dobrote, ljubezni in pravice ne bo nikoli zmanjkalo v moji torbi, tudi takrat ne, ko me boš, takrat že staro leto, zamenjala z novim!" Mati narava je dostojanstveno pokimala z glavo in rekla: Naj se zgodi!" Tedaj se je svet v daljavi zalesketal in mladi mož se je s polno torbo odpravil skozi brezmejni nepoznani gozd, na neoznačene poti -na Zemljo. Ilonka Hajnal na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05 674-71-01, 674-71-02,674-71-22. Fax: 05/674-71-00 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek. specia-litete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. Najboljše želje za Božič in srečno 2003 KLIMA NAPRAVE hlajenje-gretje PANASONIC MITSUBISHI TOSHIBA - brezplačno svetovanje in ogled prostorov - servis in vzdrževanje zagotovljen - garancija do 3 let CENTRALNO OGREVANJE TRAMONTAL d.o.o. Ugodni krediti Scmova 23, Lucija GSM: 041/628-658 Številka/Numero 12*december/dicembre 2002* letnik/anno XII* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ /COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE * Naslov uredništva/ L'indirizzo della redazione:Obala 16, p.p. 46. 6320 PORTOROŽ/ Lungomare 16. 6320 P0RT0R0SE * UREDNIŠTVO/ REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIĆ-TURK, Nada KOZINA. Livija SIKUR ZORMAN, Cesa-rina SMREKAR * urejanje: Livija SIKUR ZORMAN * računalniški prelom: Edi ZADNIK* tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhaja: mesečno * naklada/ tiratura 3.000 * cena: 0 SIT. * Tel.uredništva: 05 674-09-47 ali 674-09-48* e-mail: ks.portoroz@amis.net *V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Sonja POŽAR iz Lucije. Andrej ŽNIDARĆIĆ, Alja TASI, Darinka ŠUŠTERŠIČ, Jana NOVAK. Heidi MIKUŠ. Matej RODELA, Ana JAKIĆ, Vera FUKS, Dragica MEKIŠ in še kdo P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI ^ Leto dni staro črno muco. najdenko oddam ljubiteljem živali: muca je sterilizirana in zelo ljubezniva. Tel.: 05/674-85-20. % Ugodno prodam kombiniran otroški voziček znamke HAUCK (čebelica Maja), rabljen tri mesece. Tel.: 041/773-035. ^ Zbiratelji posluh! Kogar zanima, imam doma stare izvode italijanske revije Cinema (osem številk iz leta 1950). Cena po dogovoru. Pokličite na: 05/6782-170, ga. Marija. ^ Digitalni merilec krvnega pritiska in brivnik Philips s tremi rezili zelo ugodno prodam. Tel.: 05/6746-515. Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel.:674-09-47 in 674-09-48). Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož), po elektronski pošti: ks.portoroz@amis.net, ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb. Masaža lika Izkušena, izučena Maserka lika masira v salonu v TPC Lucija (2. nadstropje, Obala 114 v Luciji) zdrave, bolne in nepokretne (če je treba tudi na domu). Če torej potrebujete masažo zaradi sprostitve ali ker ste slabega zdravstvenega stein je), vam priporočam, da me pokličete ne bo vam žal na tel. st 031/670-539 (masaža poteka v sodelovanju z zdravnikom.) JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN D.O.O. Fornače 33, 6330 PIRAN Vsem občankam in občanom, uporabnikom storitev našega podjetja ter poslovnim partnerjem, znancem in prijateljem se zahvaljujemo za letošnje sodelovanje in želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2003. Naj naša občina postane bolj zelena, do okolja prijazna. Javno podjetje OKOLJE Piran OBLAČILA ZA MOŠKE Magda Pasarit s.p. gotovinski popusti v decembru Vesel ozič Črečno ^ооо Jßeio Bernardin, Obala 4/c, Portorož, tel.: 674 71 66 BERNARD3N RESORT & CONFERENCE CENTER GRAND HOTEL EMONA z glasbeno skupino Smaragdna dvorana 33.000 Sit Za informacije in rezervacije pokličite: Tel.: 05/695 51 04 ali 695 51 06 Fax : 05/674 64 10 E-mail:hoteli,bernardin(a^iol.net Hoteli Bernardin, d.d. Obala 2, 6320 Portorož-Slovenija AS <ЕрЈиР\ RESTAVRACIJA Z ZNANJEM P