----    51   ----
Moje skušnje o reji lesa.
Dragi bralci in posebno vi očetje gospodarji zopet se nam ponuja kosec kruha, ki ga bodo vaši sinovi enkrat hvaležno vživali, namreč ta, da nam si. kmetijska družba ponuja gozdnega semena. Sprejmite ponudbo, ki je zlatega denarja vredna; ne držite rok križem, posebno vi, ktere imate na svojem posestvu lepo priložnost lesa zarediti si! Pomislite le, kako se tu pa tam gozdi neusmiljeno posekujejo.
Gotova resnica je, da naši potomci bodo mraz trpeli zavoljo naše zanikernosti. Dragi bralci! naj vas ta-le moja lastna skušnja v to priganja. Podelila mi je lansko spomlad si. kmetijska družba 28 liber smrekovega semena in dokupil sem še nekoliko meces-novega in borovega semena. Vse to seme sem po-sejal po plešinah, po grmovji in kjer koli je bilo kaj praznih tal potem. Ker mi je pa še precej semena ostalo, napravil sem drevesnico 10 sežnjev dolgo in 5 široko. Povem vam, da veselja more človeku srce igrati, ko vidi tisoč in tisoč čvrstih mladih sadik, kterih željno pričakujem, da bodo zadosti velike za presadbo. Nasadil sem tudi pred dvema letoma kakih 500 od 1 do 2 čevlja visocih gozdnih sadik smrekovih; tudi te so se večidel prijele. Tudi po gosp. Sajerjevem nasvetu sem smreko z zmrzlo zemljo vred dva in pol sežnja visoko presadil; zdaj raste, da je veselje.
Iz tega videte, da vse je mogoče; le rok ne smemo križem držati. Obžalovati je pa to, da prosti kmetje še premalo ber6; „Novice" nam vendar zmirom toliko lepih naukov dajejo, zato ne bi smelo^ biti kmeta, ki ne bi tega zlata vrednega lista imel. Ce si sami nočemo pomagati, kdo nam pa bo?
Iz Cola nad Vipavo.
Andrej Rovan, kmet.