Lucija Stepančič
Fragment kot retorična figura
V	predzadnji knjigi Andreja Blatnika, v romanu z naslovom Spremeni me, se je pojavilo vse mogo~e: družbena kritika in satira, futuristi~ni prebliski, negativna utopija, kriza srednjih let, eksistencialna tesnoba in ob~utek nesmisla, manjkala pa ni niti posebna "urbana mitologija". Skupaj z zapletom je bila zadeva že kar preobložena, da bi lahko zvozila. Z veseljem pa ugotavljam, da so zamujene priložnosti tokrat s pridom in celo z obrestmi izkoriš~ene. Silno tanka knjižica prinaša kratke kratke zgodbe, razpršene po svetu, ki že skorajda sumi, da obstaja le še kot kopija same sebe. Podaja se sicer na isti teren kot predhodnica (nekaj stavkov je celo vzetih iz nje), zamenjava forme pa je prinesla kar najve~jo spremembo. In to na bolje.
Pisateljevo delo ni le vživljanje v karakterje in zaplete, ni le podajanje atmosfere in raziskovanje miselnih svetov. V~asih je veliko ve~je delo opravljeno z brisanjem, trganjem, pozabljanjem, svoje pa opravijo tudi nenamerni u~inki, palimpsestno prosevanje, reminiscence ter celo ugotovitve, ki so mogo~e le s primerjavo za nazaj.
V	tem primeru je avtor svoje delo preprosto raztreš~il. Begajo~a nestalna ob~utja s pridihom nejasne usodnosti so se tako kar najbolje izrazila. Osebe, ki se jim nikakor ne posre~i, da bi se prilegale temu svetu, ~eprav si tega želijo, se ne zapletajo ve~ v fabulacije niti v konsistentne karakterje, ampak nastopijo v prosto lebde~em slogu, ki se jim še najbolj poda. Pravzaprav nimajo niti imen, ampak o~itno se tako še najbolje po~utijo.
Ve~ kot jim avtor navesi identitete, konteksta, zgodbe, preteklosti, lastnine, družine, bolj ko osvetli njihovo hrepenenje in ambicije (s finan~nim položajem vred), manj mo~i imajo, manj povedo, pa naj mislijo, da imajo še toliko povedati. To pot so zreducirani na glas, ki se seli od enega vase zaprtega subjekta do drugega, ki govori v prvi,
lahko pa tudi v tretji osebi, vseeno, identitete so tako ali tako nekaj, na kar se ne gre pretirano zanesti, kajne? Medtem ko pripovedovalec vedno znova menja spol in starost, inteligenco in status. Skozi zgodbe, ki se odvijajo v difuznem elementu in brez prave podlage (kar tokrat pomeni prednost), prihajajo in odhajajo najstnice, publika diletantskega pevca, zlorabljena punca, par, ki je predolgo okoli{il z ve~erjami, novinarka s svojim intervjuvancem, on in ona z ne{tetimi spodletelimi zmenki na puklu, didžeji in poslovneži, srednjeletnice, ki bi bile rade zapeljivke, in profesor, ki se pripravlja na rev{čino, za katero ne ve, da je v resnici že pri{la. Tu se večkrat najde stara mama (vedno ista ali gre za različne?), iz svojega sveta mehkih obrisov in pridu{ene svetlobe spregovori embrio, zaslutimo pa celo nevarne osebe. Enako dvoumne so kavarne na vogalu, ki so obenem domače, a vseeno nekako zlove{če, hotelske sobe, pa tudi kilometri in kilometri cest, kakr{nih koli.
Osebe same so pravzaprav dokaj neizrazite (a prav tak{ne na tem mestu najbolje učinkujejo), lahko da so ogolele v korist zgodbe, lahko pa so tudi sicer pravcati povprečneži, sleherniki. Vsekakor so, za razliko od slutenj, ki se razvijajo v ozadju zgodbe, pomirjujoče normalni, so le nekoliko utrujeni in po duhamornem delovniku bi si želeli {e malo ljubezni, če je le mogoče (če ne pa tudi ne bi za vsako ceno vztrajali). Take, kot so oni, je mogoče srečati na katerem koli pikniku in z njimi prijetno neobvezno klepetati, {e sami se skorajda ne zavedajo, da je na njihov položaj mogoče gledati tudi iz ledene distance, celo s pridihom morbidne ironije. Nekateri sami pred sabo skrivajo zgroženost in nemoč, drugi se udeležijo igre in igrajo z isto brezbrižnostjo, kot jo kaže usoda do njih samih (take so na primer ženske, ki prisedajo v tuje avtomobile). Notranji svet teh epizodnih protagonistov se (nezdravo) razteza kot inflatorno vesolje, a vseeno ostaja klavstrofobičen, tesnoba je njihova največja dragocenost, saj jih (ob)varuje pred dokončno razpr{itvijo. V nasprotju z njihovo medlostjo, oziroma prav zaradi nje, se uveljavlja tesnobno, paranoično razpoloženje, polno znamenj, ki so sicer hudo spremenljiva, a vseskozi le slaba. Dobronamerneži iz zgodb ne predstavljajo malignih razbitih ko{čkov ogledala Snežne kraljice: sami po sebi niso nevarni, niti se ne zatekajo k cinizmu. Pravo, ru{ilno zlo je zunaj njih, nevidno, a učinkovito, razpr{eno in vseprisotno, razdrobljeno veliko bolj na fino kot omenjeno ogledalo, v stalni pripravljenosti pod gladko novodobno povr{ino. Z vidika te zbirke učinkuje, kot bi bilo ustvarjeno skupaj z vesoljem. Vdelano v temelje (avtorjevega) mikrokozmosa.
Zgodba vedno znova uhaja med vrstice in zato imajo celo prazna mesta (tako kot luknje v spominu) svoj pomen. Fragmentarnost teh zgodb u~inkuje s stra{no mo~jo: v vsakem posamezniku je zakodiran njegov svet v celoti, usoda pa se pokaže {ele v skritih silah, ki ga usmerjajo popolnoma na slepo. Nekatere vtise je mogo~e dodobra predelati {ele z vidika zbirke kot celote, ki s svojo difuznostjo razbitine zgodb pravzaprav intenzivira: vsaka od njih nas nagovarja z glasom vpijo~ega v pu{~avi, pa naj sicer govori o ~emer koli. Kot v praznem, ateisti~nem, Demokritovem svetu, kjer se najmanj{i delci snovi sre~ujejo zgolj popolnoma po naklju~ju.
Zmuzljiva, nedefinirana ob~utja so kot nala{~ za avtorja, ki se je že pred desetletji izkazal s kratkimi in najkraj{imi zgodbami, v dobi, ko je prav ta forma najbolj cvetela, spomnimo se samo na prve knjige iz zbirke Aleph z Lelo B. Njatin, Igorjem Zabelom in seveda Andrejem Blatnikom. Prav na te ~ase (in na te pisave) spominja tudi vojna, ki se nekje v drugi polovici knjige pojavi kot presenetljivo samoumevna zamenjava za dotedanjo permanentno vojno med spoloma. In kar je najbolj intrigantno: tradicionalno zlo, ki mu pripisujemo epske razsežnosti, je enako neoprijemljivo, kot so obrambni in napadalni impulzi na ravni intime. "Vojna med nami in njimi," pravijo oboroženci iz spopadov, ki jih morda sploh ni, ali pa ne obstajajo le zato, ker se o njih ne poro~a. Še ve~ja uganka je nekak{na ravnodu{na sila, ki iz ozadja sproža vojne, ban~ne mogotce ~ez no~ spreminja v brezdomce, ali pa zgolj pogoltne denar v avtomatu, ne da bi ven poslala zaželeno plo~evinko pija~e. Predvsem pa nikakor ni mogo~e ugotoviti, kaj bo komu poslala; sanjsko žensko ali oborožene bedake, ki ~loveka ustavijo na avtocesti.
Vsi s(m)o le delci, ki {e kar letijo vsenaokoli, tako kot se tudi galaksije v vesolju vse hitreje oddaljujejo druga od druge. Svet, ki z nadsvetlobno hitrostjo drvi narazen, obvladuje babilon{~ina neke davne prenaseljenosti, tako da nas vse skupaj zavaja lažna gotovost govorcev z besedami, ki imajo za razli~ne osebe toliko razli~nih pomenov, da je kakr{no koli razumevanje (pa tudi sovpadanje želje) pravzaprav nemogo~e. Nelagodje, ki ga Andrej Blatnik že kar obse-sivno zasleduje, ne izhaja le iz nenehne možnosti naklju~nega nesporazuma, ampak {e veliko bolj iz neoprijemljivosti, ki se spreminja že v pravo prekletstvo.
Manj je ve~: namesto ekstravagance, {pekulacij in zaslepljujo~ih efektov je na delu preprosta, a u~inkovita oblika. Nobenih uvoženih bera~ev, ki izrinjajo avtohtone fehtarje, nobenih uvoženih trupel, da
bi pogrebni zavod lahko posloval pozitivno, nobenih tekmovanj v nažiranju, nobenega plastičnega sadja, niti bumbarjev, ki prodajo svoje ledvice, da si lahko kupijo dizajnersko srajco, niti steklenic vina, ki stanejo toliko kot mesečni proračun indijske družine. Da bi spregovorili o sedanjem trenutku, takšnem, kot je (in za to je Andreju Blatniku vedno tudi šlo), očitno ne potrebujemo aktualij. Ni treba ironizirati, saj svet že kar preveč očitno postaja svoja lastna karikatura, kar je jasno že ljudem, ki so bistveno manj bistri, kot naj bi bili pisatelji. Ni treba prehitevati nezdravih trendov in jih že vnaprej prignati do absurda. Ni treba komentirati modnih kapric, niti iz negativne perspektive ne. Nobenega moraliziranja ne potrebujemo, nobenega vizionarstva, niti bolj zdravih nazorov, celo nobenih rešitev ne. Avtorju se je resnično stanje duha posrečilo zaobjeti šele takrat, ko je vse to zabrisal ven iz svojega pisanja. Tako kot v njegovem romanu sladoledarji ne morejo pripraviti sladoleda brez čokoladnega obliva, ker je čokolade zmanjkalo.
Za nepozaben vtis čezinčez zadošča spoznanje, da so vsa vprašanja ostala brez odgovora, da so vse dileme brez razrešitve, da nas ne čaka nobena tolažba v obliki smiselnega epiloga in da se vsa izvorna človeška tragičnost steka kvečjemu v praznino. Ali ni prav to najhuje? In da ni nikogar, ki bi to lahko preprečil, ter celo to, da tudi pri najbolj iskrenih poskusih zbližanja partnerja vedno udarjata mimo, drug mimo drugega? Te novice so še dosti slabše od tistih v časopisih.