T**? Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER '! ■ Ji'lULl'.'. IBPWPfcf" CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 30, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII h g I e ž i pritiskajo na mesto Caen od treh strani hkrati. Gl. stan zaveznikov, 29. jun. '£a strategično mesto Caen v lodni Normandiji se bije te odločilen boj. Zdaj je pr- da bo glavni pritisk zavez-ta bojne sile od smeri sedala obrežja. ^lgleške čete so razširile 'i predor v nemško linijo čez Odon ter zasedle važne 'le štiri do šest milj južno-'adno od Caena. Angleži 'ša j o mesto obkoliti, »igleške topovske baterije pomočjo zračne armade z ihom razbile nemške rezervi so skušale^ doseči bojdo lo. "Preko noči so angleški bnilci napadli Metz ,skozi fega vozijo Nemci rezerve vpadno Evropo, a skrajni severni točki poka Cherbourga, kakih se-\ milj od pristanišča, še kljubuje nemška garni-broječa kakih 3,000- mož. M imajo tam kakih 30 tan-pn dva topa težkega kali-: [ Tej garniziji dovažajo Nbščine ponoči nemška le- I V smrti so vsi enaki. — Ameriški in nemški fantje, ki so obležali na bojnem polju leže drug poleg drugega, zanje je prenehao sovraštvo in boj. Gornja slika je bila posneta ob priliki invazije na francosko obrežje. Videti je vojake-pogrebce, ki gredo od enega mrtveca do drugega, da ugotove njegovo identiteto in napravijo uradne spiske. TvlaXj miff h i Tetatd razlike med zmagovalcem ali premagancem. Amerika je izgubila vso vero v Finsko in bo ukinila odnošaje Washington. — Ameriški državni urad se pripravlja, da uradno prekine diplomatske zveze s Finsko. Vlada je izgubila vsako upanje, da bo dobila Finsko iz vojne, odkar je finska vlada naznanila popolno vojaško zvezo z Nemčijo. V Helsinki se nahaja še ameriški vladni zastopnik Edmund Gullion, ki je še edini diplomatski zastopnik Zed. držav na Finskem. Najbrže bo dobil ukaz, da odide iz dežele. , -o-r- Bojna ladja Wisconsin je zdaj gotova Philadelphia, Pa.—Mornariška ladjedelnica poroča, da je super-bojna ladja Wisconsin dogotovljena. V morje je bila spuščena komaj pred 18 tedni. Ladjedelnica je pri tej ladji dosegla svetovni rekord v času izgotovitve. Ladja bo imela 52,000 tonaže. -o- Seja mladinskega zbora V nedeljo popoldne ob petih bo redna mesečna seja staršev mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Seja bo važna in prosi se velike udeležbe. -u- Antonu je šlo na vko 8,500 delavcev 'anton, O. — Včeraj je za-Mo 8,500 delavcev v šti-|tovarnah Timken Roller jpng Co. Delavci spadajo k ^ski uniji CIO. Družba °*luje vsega skupaj do 10,-■ delavcev in unija trdi, da 0 kmalu vsi delavci na staV- lija trdi, da so šli delavci H a v k o, ker pogajanja s danijo niso imela zaželje-uspehov. 1 -o- Trgovina bo zaprta Sled odhoda iz mesta bo 'f Majerjeva trgovina z obu-"•n na 6410 St. Clair Ave. % od iutri pa do srede 5. Spomin smrti je 12 let, odkar je umrl 1(1 Eržen. Naj počiva v miru. Mrs. Dewey se ne bo vtikala v vlado Chicago. — Mrs. Dewey, sopro g a republikanskega kandidata za predsednika, je izjavila pred časnikarskimi poročevalci, da v slučaju, ako bo prišla kdaj v Belo hišo, se ne bo vtikala v vladne zadeve, da ne bo možu narekovala, kaj naj govori ljudem, da ne bo nikdar imela govorov po radiu, da ne bo nikdar pisem člankov za časopise in da 'ne bo venomer na potu po Ameriki. Kar bo njeno opravilo, je rekla, bo skrb 'ta svojo družino in gospodinjstvo v Beli hiši. •-o-- Prvi ljudski shod v osvobojenem Cherbourgu Cherbourg, 29, junija.—Danes je bil na glavnem trgu tega velikega francoskega pristanišča prvi javni ljudski shod. Narod je poslušal govore voditeljev in jim navdušeno pritrjeval. Ob koncil so vsi skupaj peli narodno himno. Ameriški vojaki, ki so gledali prizor,, so stopili pri tem v pozor. Domačini so se t vso vnemo oprijeli dela, da spravijo razbito mesto zopet v red. -o- Kofetek zopet po 5c Urad za kontrolo cen je določil, da mora biti skodelica kave od pondeljka naprej v vseh restavracijah zopet po 5 centov, z smetano in sladkorjem vred. Samo tiste restavracije, ki so računale več v tednu od 4. do 10. oktobra 1942 in to sporočile uradu za racioniranje, smejo še vedno računati več. Ne bo lista! V torek bo največji ameri-šk: državni praznik, Dan Neodvisnosti. Tisti' dan na!š list ne bo izšel. Da bodo pa imeli naši pridni uslužbenci nekaj dni oddiha skupaj, tudi v pon-deljek ne bomo. izdali list$. Tako bo naš urad zaprt od sobote popoldne do srede zjutraj. Rusi prodirajo proti Minsku; proga v Murmansk popolnoma očiščena Francoski kvizlingi so v velikih skrbeh radi smrti Henriota Madrid. — Na špansko mejo so došla poročila iz Vichy, da' so francoski vladni uradniki v (velikih skrbeh radi umora pro-, pagandnega ministra Henriota. i Razni provincijalni uradniki .trumoma zapuščajo svoja mesta, med onimi pa, ki ne morejo zbežati, vlada pravcata panika. Vsi se boje maščevanja domoljubov. Iz Berlina zagotavljajo, da je izgubila Nemčija s smrtjo francoskega ministra Henriota .velikega prijatelja. Vse prizadevanje, da bi se izsledilo morilce, je dozdaj brez uspeha, i Na notranje ministrstvo de-,žuje prošenj od provincijalnih uradnikov za premestitev. Drugi pa enostavno kar zapuste svoja mesta in izginejo iz kraja. Laval je včeraj sklical izredno sejo vsega kabineta. Vsi ministri in njih tajniki so bili navzoči. -o-— GRAH V KANTAH IN DRUGE KONZERVE RACIONIRANE Urad za kontrolo cen je odredil, da pridejo zopet v racionira-' nje konzerve, kot so: grah, para-j dižnik in šparglji. V kratkem bodo najbrže postavljene pod ra-j cioniranje še druge sočivne konzerve. j Pet plavih znamk bo treba dati za 2 kanti paradižnika in graha. Za šparglje pa 10 točk. Ta odredba stopi v veljavo v nedeljo. -o- MATI JE DOBILA PISMO PO 18 MESECIH Urbana, 111. — Ko je Clarence Bowlin lanskega januarja letel v bombniku nad domačim mestom, je del pismo za svojo mater v prazen naboj in ga spustil na tla, misleč, da bo kdo naboj našel in pismo izročil materi. To se je tudi zgodilo, toda šele po 18 mesecih. Naboj je namreč padel na streho neke department trgovine. Te dni so streho popravljali in naboj našli. Letalec je zdaj v nemškemu ujetništvu. -o- Svarilo pred paralizo Mestni zdravstveni urad svari pred otroško paralizo to poletje. Nekaj slučajev je bilo že sporočanih. Najbolj nevaren mesec je avgust in pa začetek septembra. Urad priporoča staršem, naj ne dovolijo otrokom kopanja v stoječi vodi; ako ima otrok prehlad ali če ga trese mrzlica, takoj pokličite zdravnika; otroci naj ne pridejo v dotiko z bolnimi; ne dajte v tej seziji še odstraniti otrokom bezgavk. Prva obletnica smrti Danes je minilo eno leto, odkar je umrl v Port Allegheny, Pa. Frank Gerbec.' V pokoj njegovi duši je bila danes darovana sv. maša v cerkvi Marije Vnebo-vzete. Amerikanci' so zapustili važno letališče na Kitajskem Cungking.—Japonske ,čete, ki pritiskajo na Hengjang, so zasedle letališče, ki ga je imela ameriška zračna edinica. Japonci si prizadevajo, da prese-čejo Kitajsko na pol. Mesto samo je še v kitajskih rokah. Poveljstvo ameriške zračne sile naznanja, da je zapustilo letališče in da je mesto samo v plamenih. To je največja japonska ofenziva v Kitajski od leta 1938. Izguba tega letališča je velik udarec za zaveznike. Nemci se umičejo po isti zgodovinski cesti, po kateri je bežala Napoleonova armada iz Rusije; do Minska imajo Rusi samo še 35 milj. t Moskva, 29. junija. — Sovjetske kolone, ki prodirajo proti Minsku, glavnem mestu Bele Rusije, so se približale mestu že na 35 milj. Nemce potiskajo nazaj po isti zgodovinski cesti proti Varšavi in Berlinu, po kateri je bežal cesar Napoleon s svojo razbito armado iz Rusije. Ruske kolone prodirajo v sme- ~ — Okraj Cuyahoga je včeraj presegel predpisano kvoto za peto vojno posojilo za $25,-000,000. Kvota je znašala za Cleveland $245,000,000, vojnih bondov so pa ljudje kupili za $270,585,703. Cleveland je prvo izmed v e č j i h ameriških mest, ki je že doseglo predpisano kvoto za vojno posojilo. Ni pa še dosežena kvota za bonde serije "E." Kvota je $40,000,000 za Cleveland, kupljenih bondov te serije je pa do včeraj samo $12,539,418. Štiri izmed 35 divizij v okraju so dosegle ali presegle kvoto. Ena teh je 21. divizija, kateri načeljuje župan Simms v Euclidu. Njena kvota je bila $3,500,000, bondov je pa prodala za $6,322,109. Iz Washingtona poročajo, da je včeraj narod v deželi kupil za $3,369,000,000 vojnih bondov, kar je rekord za en dan. Nov grob Po dolgi bolezni je umrl pionir Anton Kmet, star 84 let, stanujoč na 6206 Schade Ave. Doma je bil iz Ajdovca pri Žužemberku, odkoder je dospel v Cleveland pred 58 leti. Nad 33 let je delal pri American Steel & Wire Co. Zadnjih 25 let je živel na pokojnini od iste tovarne. Soproga Karolina mu je umrla pred 7 tedni. Tukaj zapušča dva sinova: Vitusa in Pfc. Josipa, osem hčera Caroline Turk, Mary Prijatelj, Frances Svete, Rose Rogelj, Antoinette Bukovnik, Mildred Stih, Bertha Snyder, Gertrude, 28 vnukov, štiri pra-vnuke, brata Mike in mnogo drugih sorodnikov. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Za avtno znamko je danes zadnji dan za nakup Jutri mora imeti vsak potniški avto novo $5 federalno znamko spredaj na šipi. Kdor je še nima, naj jo danes kupi. Kupi se lahko v davčnem uradu ter v poštnih uradih v okraju. Na pevsko vajo! Prosi se starše otrok, ki pošiljajo otroke k vajam mladinskega pevskega krožka SNPJ, da jih pošljejo pravočasno danes. Po vaji bo nekaj prijetne zabave za otroke. ri Minska kot prsti ogromne razprostrte roke, nekatere proti severni smeri od Minska, druge proti južni. Ruski poveljnik trdijo, da prizadeva ruska bojna sila največje udarce Nemčiji v tej vojni in da nemška armadh ni bila še nikdar tako tepena, kot bo zdaj. Ruski poveljniki pošiljajo svoje kolone s tako naglico naprej, da se Nemci niti umakniti ne utegni jo in tako jih pade sila mnogo Rusom v roke. S tem, da so Rusi osvojili Mogilev, imajo zdaj prvič po treh letih direktno železniško zvezo med Leningradom in Odeso. To je za Ruse silno velike vrednosti, ker zdaj lahko premičejo čete severno ali južno direktno za fronto, ker proga teče sporedno s fronto. S tem bodo Rusi lahko udarjali na Nemce, kjerkoli bodo hoteli. ...... . - Rusi so že dosegli točko ob zgornjem teku Berezine, kjer se je Napoleon z ostanki svoje armade prepeljal čez reko pri vasi Studenki. Poročila s finske fronte trdijo, da so Rusi osvojili mesto Pe-trozadovsk ter s tem počistili vso železniško progo, ki pelje iz Leningrada v Murmansk, kamor pošiljajo zavezniki potrebščine: Rusiji. --o—- Šesta obletnica V nedeljo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Lucijo Kušar v spomin 6. obletnice njene smrti. Prva obletnica V pondeljek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Agnes Petschauer v spomin prve obletnice njene smrti. NA POSVET BODO t POKLICALI VSE GUVERNERJE Chicago.—Republikanski voditelji so klenili ,da bodo poklicali na posvet vseh 26 republikanskih guvernerjev. Ti bodo povedali, kako bo vsak v svoji državi pomagal Deweyu do izvolitve. Sestanek guvernerjev se bo vršil enkrat po demokratski konvenciji, ki se prične 19. julija v Chicagu. Republikanci morajo najprej vedeti, kakšne načrte bodo imeli demokrati za volivno kampanjo. Kandidat Dewey je tudi izjavil, da se bo posvetoval glede kampanje z Wendell Willkie-jem, ki je bil tudi nekaj časa predsedniški kandidat. . ............ .. —rr«.— Mašo je daroval 100 čevljev pod morjem Honolulu. — Frederick Meeh-ling, mornariški kurat, je darova] sv. mašo v podmornici, 100 čevljev pod morsko gladino nekje na Pacifiku. Na podmornicah navadno niso duhovniki ,ih le včasih je maša na krovu podmornice, če se nahaja v pristanišču. V tem slučaju je pa poveljnik podmornice povabil Father Meehlinga na križarenje v podmornici. To je bilo menda prvič, da je bila darovana maša pod morsko gladino. Slovan vabi na piknik Na 4. julija bo imel pevski1 zbor Slovan piknik na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Občinstvo je prijazno vabljeno, bo prav prijetno. Kratke vojne in druge vesti LONDON — Neka depeša iz Rusije trdi, da je v štirih dneh ofenzive ruske armade proti Baltiku padlo 52,000 Nemcev na bojnem polju. * * * LONDON — Nemška poročila trdijo, da je hotelo francosko prebivalstvo v Parizu linčati ameriške vojne ujetnike, ko so korakali skozi mesto. <•> * * LONDON — Neko poročilo trdi, da je dobil feldmaršal Kes- selring povelje, da odpelje iz Italije vse nemško vojaštvo. * * * WASHINGTON — V maju je izgotovila ameriška industrija največje število topov težkega kalibra in za 26 odstotkov več ladjevja, kot nameravano. * * * LONDON — častniki in moštvo 2. ameriške divizije, ki je imela največ bojev v Franciji, je bilo posebno odlikovano. * * * NEW YORK — General Eisenhower je izdal ukaz francoskim ribičem, da ne smejo ribariti ob francoskem obrežju severno od španske meje do 6. julija, do devetih zvečer. V tem času bi bil ribolov v teh krajih izredno nevaren, se glasi ukaz vrhovnega poveljnika. * * * HAZELTON, PA. — Senator Guffey iz Pennsylvanije je včeraj prerokoval, da bo predsednik Roosevelt zmagal v novembrskih volitvah v vseh 48 državah. * * .», NEW YORK. — Iz Švice se poroča, da bo žena italijanskega prestolonaslednika Umberta, Marie Jose, zahtevala razporoko in da se bo umaknila v zasebno življenje na Svedakena. Nemci so vrgli dve armadi proti Mežem v Normandiji blizu Caena Naii fantje-vojaki j V SLUŽBI j ZA SVOBODO IN DOMOVINO pred odhodom k vojakom 7. julija 1943. m n M Iz Mt. Pleasant, Michigan^ je prišel za 7 dni na dopust Eddie Ivančič, sin poznane Rose Ivan-čič iz 854 E. 207. St., Euclid, O. j Prijatelji ga lahko obiščejo na I gornjem naslovu. I^poral Eugene J. March, in Mrs. March iz 716 E. ,'St. je dobil dopust za 15 dni' * nahaja doma na 665 E. 160. Največ je prišel domov radi |le bolne matere. Prijatelji ga i 0 obiščejo na njegovem do-( ' Eugene je še vedno vesel j Humeri fant, kakor je bil) AMERIKA DOMOVINA, JUNE 30, 1944 TI hr "AMERIŠKA DOMOVINA" XHIIIC AN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. __Published dally accept Sundays and Holidays NAROČNIKA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 _Poaamema ItevtUca 3 cente__ SUBSCRIPTION RATES: Dnlted States and Canada, $630 per year. Cleveland, by mall. $7.60 per year U. s. and Canada. $330 for 6 month*. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $330 for 6 months. $2.00 for 3 months. _fflngle ooplca 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 100B, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 153 Fri., June 30, 1944 Naše primorsko vprašanje Njuj torej še nekoliko podebatiramo o našem primorskem vprašanju, glede katerega smo mi že opetovano zapisali na tem mestu, da je najvažnejše ali prav za prav edino vprašanje za ameriške Slovence, če hočejo pomagati svoji stri domovini doseči njene dedne pravice. Nekaterim "našim" tukaj se pa to vprašanje ni zdelo važno in so raje vodili propagando za sovjetizacijo stare domovine. Mesto da bi pomagali spraviti vse Slovence pod eno streho najprej, se jim je bolj važno zdelo to, da bi v Sloveniji zavladal komunizem, Gradili so torej hiso od strehe nizdol. Norci! Nekateri "naši" so si domišljali, da bo prišla Rusija radi slovenskih komunistov na pomoč našim zatiranim bratom v Primorju. Če bi šlo za komunizem, ga bo pa po vojni več v Italiji kot v Sloveniji in bi tako Rusi prej pomagali laškim komunistom kot pa slovenskim. Računati z rusko pomočjo je zaenkrat toliko kot piti na medvedovo kožo, dokler je medved še pri vsej svoji moči v brlogu. Ko so se po razsulu italijanske brigade pridružile jugoslovanskim partizanom, smo se mi vprašali v uvodniku: "Ali mislite, da so se šli Lahi bojevat ob strani Slovencev zato, da bi odcepili Primorje od Italije?" Takrat ni noben naših prosvitljencev reagiral na te besede, danes morda pa uvidevajo, da Lah je Lah, ki nikogar bolj ne sovraži kot Slovenca. Pozabiti pa ne smemo še enega faktorja pri tem vprašanju in to je Italijanov samih. Tudi oni so pridno na delu, da bi održali kraje, ki so se jih polastili v zadnji vojni. V tem delu proti nam so si vsi edini, pa naj bo socialist Salve-mini, naj bo stari liberalec Sforza, ali naj bo katoliški politik Don Sturzo. Še noben izmed gornjih ni naravnost izjavil: "Kar smo Slovencem vzeli, jim moramo brez nadaljne-ga vrniti." Vsak išče izgovorov in poti, da bi opravičil italijansko požrešnost in da bi dokazal, da ne gre Slovencem, kar oni zahtevajo. V Ameriki bi radi vse speljali na takozvano Wil-sonovo črto, ki bi vrnila Slovencem Notranjsko in prav malo Primorja. Tako bi dali od velikega ropa malenkost nazaj. Operirajo pa z Wilsonovo linijo v Ameriki, ker je bil Wilson Amerikanec in mislijo, da bo torej to pri Amerikancih dobro odmevalo. Računajo s tem, da Amerikanci pač ne poznajo razmer in zato lahko nasedejo. V primorskem vprašanju torej nikakor ne stojimo dobro. V Ameriki je bil SANS tisti, ki bi se imel zavzeti za to važno narodno zadevo. Nekdo je zapisal, da je SANS naredil za to zadevo veliko s tem, da je velesile obvestil o slovenskih zahtevah. Dotičnik je pri tem pozabil, da je to storila že jugoslovanska vlada. Storila je to prvič kmalu po prihodu iz domovine. Minister Snoj nam je pokazal zemljevid z mejami, ki kaže slovenske zahteve in te gredo onkraj Tagli-amenta. Zemljevid je bil podprt s pisanimi zgodovinskimi dokazi, da je ta zemlja prava last Slovencev. V noti z dne 26. julija 1943 je pa jugoslovanska vlada povedala velesilam čisto določno, katere meje zahteva za Slovence. Tega tedaj ni bilo treba še posebej SANSu delati. Toda SANS je obenem hitel na vse kriplje diskreditirati jugoslovansko vlado, menda z namenom, da bi njpne zahteve po slovenski zemlji ne imele kakega uspeha pri velesilah. SANS je podpiral bolj sovjetizacijo Slovenije, Tita in partizane, ki jim je bila Primorska deveta briga, ko jim je šlo samo za komunistično nadvlado. SANSovo delo bi moralo biti zainteresirati ameriško javnost za to vprašanje, vzbuditi interes angleško govorečega občinstva, zanesti med vse kroge zavest, da je po tej vojni potreba poprvaiti veliko krivico malemu slovenskemu narodu, Prebirali smo zapisnike SANSa in smo našli, da so bile dolge debate o klerikalcih in komunistih v Jugoslaviji, brali smo debate o notranji revoluciji v Jugoslaviji, čitali slavospeve na Tita, toda tega, kako bo SANS podrobno organiziral propagandno delo za našo Primorsko, tega, žali-bog, nismo našli. Pričakovali smo, da bo odbor in urad SAN\Sa izdelal natančne načrte za ta veliki boj z italijansko propagando in z laškim vplivom v Ameriki (in denar za to so zbrali ameriški Slovenci — lepe tisočake), toda namesto tega smo brali, kako skrbno je SANS preiskoval, ali smo Slovenci tako srečni, da se je tudi za nas rodil kak kvizling. Da se ne bi nabrani denar uležal v brezdelju, so darovali Jugoslovanskemu združenemu'odboru, katerega je organiziral Lojze Adamič, lepe tisočake (kar po $1,500 na mesec) ki so šli za levičarsko (komunistično) propagando in celo za knjižico, kjer lahko italijanski socialist Salvemini dela propagando za svojo, Slovencem neprijazno tezo. Eno leto in pol ni znal SANS ničesar napraviti za formiranje ameriške javnosti v nam prijaznem smislu. Izgubljen čas in morda — usoden čas. Vse kaže, da se vendar bližamo počasi koncu vojske. Prišla bo odločitev o primorskem Arprašanju. Če izgubimo Primorsko, bo SANSova nedelavnost in nerazumevanje njegove glavne naloge eden vzrokov naše nesreče. Sam ni delal, kar bi moral, ob tem so se pa še drugi nanj zanašali. Če bi po kaki sreči dobili Trst in Gorico, to spet ne bo nikakor zasluga SANSovega "delovanja." Vzdramimo se! Zadnji čas je za to! Če ni SANS zmožen, da dvigne propagando, ali ni nobene druge organizacije, ki bi se tega poprijela? Kot smo trdili pred dvemi leti in lansko leto, to trdimo še danes in bomo naprej in naprej trdili: za ameriške Slovence ni z ozirom na staro domovino nobeno drugo vprašanje tako važno, kot je primorsko vprašanje. Pa ne samo za Slovenijo, a^mpak za vso Jugoslavijo, kot smo tudi mi zapisali: brez Trsta in Gorice ne more biti prave Jugoslavije! "Kaj storiti z Italijo!" bi mogli nanjo tako hitro pozabiti in se zvezati z Italijo s carinsko zvezo. Skupek ne-zapanja za sedaj tega ne dopušča. (Dalje prihodnjič.) -o- Demokratski piknik v Euclidu (Nadaljevanje) 2. KAKO JE S CARINSKO ZVEZO ITALIJA-JUGOSLAVIJA ? Ali so dani pogoji za carinsko zvezo med Jugoslavijo in Italijo? Živimo v dobi, ki stremi za velikimi gospodarskimi prostori. Nova gospodarska načela pa gredo še dalje in gledajo ravno v svobodnem gibanju človeka, v svobodni trgovini, v svobodni izmenjavi gospodarskih dobrin, valut in vrednot osnovne pogoje za vpostavitev ravnotežja v svetovnem gospodarstvu. Brez tega ravnotežja in izhoda iz gospodarske zmešnjave in vpo-stavitve normalnih odnosov na svetovnih tržiščih, ni dela in dostojnega zaslužka, ni blagostanja. Vsa nova tehnika s svojim hitrim razmahom, z letalstvom, z radijskimi oddajami in sprejemi, s televizijo in z obvladanjem zračnega prostora na velike daljave je zadala bistvu predvojne države z njeno suverenostjo in nedotakljivostjo v strogo odkaza-nih in ljubosumno čuvanih mejah — pretresujoč udarec. Ves razvoj tega stoletja sili človeka k večji povezanosti, skupnosti, solidarnosti, brez kitajskih zidov, ki so se poprej odražali v carinskih mejah in zaporah. Versajski mir ni upošteval teh resnic in je zato obdaril Evropo z nič manj ko 11,-000 km. novih carinskih mej, kakor da bi živeli še v polnem XIX. stoletju, to je v dobi raz-vajanja irf analize. Ali XX. stoletje je stoletje, sinteze, združevanja ljudi, cerkva in držav. Zato bodo morale pasti carinske meje ali se vsaj skrčiti na neobhodno zaščitni in preferenčni minimum. Carina ne bo smela nikdar več služiti kot vir dohodkov zavoženih državnih gospodarstev, kakor je to bilo v dobi fašističnih avtarhij. Zato je za povojni svet gospodarski pomen carinskih ozemelj in carinskih zvez dvomljiv. Je to pojem preteklosti, ki postaja z dneva v dan bolj zmoten. Izločimo zaenkrat vse te nauke in zamisli in poglejmo, kaj naj bi upravičevalo -carinsko zvezo med Italijo in Jugoslavijo? Pogoji za tako zvezo morajo biti duhovne in ma-terijalne prirode. Kakor je splošno znano nista imeli ti dve državi in nimata ničesar skupnega, niti v kulturnem in socialnem, niti v nacionalnem in političnem pogledu. Sta to dva sveta zase, ki sta živela kot soseda šetrt stoletja v večnem nasprotju. To nasprotje ni bilo zgolj posledica fašistične miselnosti. Znano je, da je bila predfašisfična, liberalna Italija že mobilizirala svoje čete (za časa versajske konference) za napad ha novo Jugoslavijo. Da ni prišlo do spopada, ni to italijanska zasluga. Vsem je v spominu, kakšno Jugoslaviji nasprotno in škodljivo stališče je Italija zavzela pri razmejitvi med Avstrijo in Jugoslavijo (koroški plebiscit), v albanskem vprašanju, s podpiranjem za Jugoslavijo izdajalskega Pavel i.čevega ustaškega gibanja in končno z oboroženim napadom na Jugoslavijo 1. 1941. Zasedba jugoslovanskega ozemlja od 1. 1941 do 1943 je bila ena sama dolga, nepregledna vrsta uradno naročenih ali vsaj toleri-ranih terorističnih zločinov, da ne govorimo o načrtnemu, 25 letnemu zatiranju in preganjanju primorskih Slovanov, i Uradniki oddelka za vojne Preblizu je naša Golgota, da' finance cenijo, da bo približno Slovenski demokratski klub v Euclidu priredi svoj običajni letni piknik v nedeljo 2. julija na Babbit Rd., to je takoj čez cesto od Nobel šole, poleg Mr. Prostor-ievega posestva v senci košatega drevja in v veseli demokratski družbi. Kjer je sedaj ravno kampanja za nabavo vojnih bon-dov v petem vojnem posojilu in nekaj v pomoč demokratski stranki za izvolitev našega rojaka Frank J. Lauscheta za guvernerja države Ohio, zato vljudno apeliramo na cenjeno občinstvo, da nas poseti na omenjeni dan v velikem številu. Gre se za dobro stvar, kajti namerava se pomagati sto procentno od pribit-ka v kampanjski fond pri jesenskih volitvah. Vse tako-izgleda, da mu Millerjeva grupa ne želi uspeha, zato pa je toliko večja naša dolžnost, da se javno pokažemo in pomagamo svojemu rojaku naprej, potem šele drugim. Da bo zmaga na naši strani, zato stopimo skupaj, ker tu se gre za povzdigo našega naroda in to ne samo v državi Ohio, pač pa po vsej Ameriki, kakor tudi v stari domovini, pokažimo, da Slovenci še žive in delujejo složno, sto-procjenfcno, kadar se gre za skupno stvar. Zato apeliram na vse Slovence in Slovenke, brez razlike političnega prepričanja, da nas po-setite omenjeni dan. če bi pa kazalo slabo vreme, se bo piknik vršil 4. julija, ker upamo, da bo lep dan. Z demokratskim pozdravom in na svidenje,, J. J. Gabrenja, zapisnikar. -o- Podružnica št. 14 SŽZ Euclid, O. — Ker je prvi torek v mesecu na 4. julija ter je dvorana Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. za ta dan oddana pevskemu zboru Sol-van za piknik, bo naša seja drugi torek v mesecu, to je, 11. julija v navadnih prostorih. Do seje še vedno lahko plačate asesment pri naši sedanji tajnici, Mary Godec 20755 North Vine. Ker je preveč zaposlena z 10 urnim delom v tovarni, se je odpovedala tajništvu. Izvolile smo novo tajnico, našo aktivno sestro Frances Klein, ki upamo, da je prevzela tajništvo ne samo za šest mesecev, ampak za šest let. Po seji boste plačale asesment pri naši novi tajnici na 19407 MuSkoka Ave. V Glenville bolnišnico se je podala naša neumorna delavka, predsednica Frances Rupert. Pri podružnici jo bomo zelo pogrešale. Upamo in želimo pa, da se kmalu zdrava in vesela povrne med nas. Torej, članice vpoštevajte to sporočilo: seja se ne bo. vršila prvi torek, kakor navadno, ampak drugi torek in to samo za mesec julij. Prošene in vabljene ste, da se seje udeležite v velikem številu. Za odbor, Antonija Svetek, podpi-eds. 21272 Fuller Ave., Euclid, O. -o-- Domača fronta $2,000,000,000 do $3,000,000,-000 dvignjenih za "E" bonde v petem vojnem posojilu v tovarniških policitacijah. Da se uporablja denar od plačnih odtrgatev, bank in drugih skritih prostorov, se vedno bolj razširja posebno med nastavi j enci, ki jih največ prodaja bonde, pravi R. G. Engel-man, ravnatelj oddelka za od-trgatve plač. Cilj za prodajo $3,000,000,-000, cilj za "E" bondno prodajo je uključen v skupno vsoto $16,000,000,000 za celotno kampanjo za vse vrste bondov. To predstavlja precejšen del prihrankov, ki so jih ameriški delavci djali na stran od časa zadnjega vojnega posojila. Odtrgatve plač, pravi Mr. Engelsman, naraščajo, namesto da bi padale kot posledica teh kampanj. ■h * * Z novico Osvobodilnega dne še zvenečo v svojih ušesih so se ameriške žene posvetile molitvam in delu. V cerkvah so iskale tola.žbe za strah in skrb. V glavnih stanih War bondov in Rdečega križa so po vsej deželi prosile za delo. Žene v livarnah, v vojnih tovarnah, žene z moškim delom na farmah in trgovinah, žene v uradih, šolah in domovih, so se vse posvetile s podvojenim naporom, da lahko stopajo vštric z možmi, ki so "preko." V petem vojnem posojilu se žene lahko izkažejo. Kalifornijske žene so zaobljubi j ene za dosego "E" bond-ske kampanje za bolniško opremo, ki stane milijone. Kitajske žene v San Franciscu delajo na posebni kampanji za transportna letala. Delavke v kalifornijskih ladjedelnicah, ki bodo prodale največ bondov, bodo lahko krstile ladje. Žene delajo noč in dan, za prodajo manuskriptov in slik znanih avtorjev in umetnikov, kar so začeli od "J3ook and Author War Bonds Committee," v Delaware, Michigan, Wisconsin, Minnesota, Illinois, Pennsylvania in New Jersey. Dvanajst okrajev v blijini Charlotte, S. C., je dalo knjigo za vojne obveznice v vsak dom, in zahtevali so, da morajo biti knjižice izpolnjene med petim vojnim posojilom. Ameriške žene vseh narodnosti: poljske, nemške, grške, francoske, italijanske, jugoslovanske, španske, skandinavske—se vse aktivno udeležujejo v prodaji bondov, ki bodo spremenjeni v orožje, ki bo pomagalo osvoboditi zasužnjene narode v Evropi in Aziji. •IIHIHM«.....Kit če verjamete aF pa ne 4I|0!» Naj bo to za nas nekak "tihi teden," ko bomo v globokem sočustvovanju s prijateljem Kush-lanom metali očitke na kruto usodo, ki mu je tako nepričakovano izmaličila njegove lepe na-de, da bi imel do jeseni svojo kempo v novi obleki, vso spodre- Prihrana papirja Oznanjevalec: Ali hranite doma papir za Strica Sama? Mnogo bi morali delati na tem, kajti papir je ena najbolj važnih vojnih orožij. Resnično je življensko važen za hitrejšo zmago. Poslušajte: Pet in dvajset ton plavega paprija porabijo samo za načrt bojne ladje. Dvanajst funtov papirja za eno 550-funtno bombo. Sedem funtov papirja za en signalni radijo. Zapomnite si, da gre 700,000 različnih kosov preko morja za naše borce, zavitih v papir. No, kaj če bi pomagali pri podaljšanju ameriških zalog? Prav ,pa storite tele tri stvari: zbirajte star papir za nabirlace starega papirja, hranite papir s tem, da sprejmete nezavite pakete, vporabljajoč papirnate škat-lje„ papirnate vreče in papirnate steklenice vedno znova. Držite papir v borbi s tem, da se borite proti potrati papirja ... in zmaga bo prej dobljena. 25 NAGRAD! Pri fari sv. Vida bodo NOCOJ dali 25 NAGRAD! Prva bo $25f 23 po $10, zadnja pa $50 $25 vojni bond pa kot nagrado pri vratih pri prireditvi, ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo ob 8:30 zvečer Pridite in pripeljite prijatelje! Sorodniki lahko preskrbe vojaku glasovnico Vsak krvni sorodnik lahko preskrbi glasovnico vojaku, mornarju ali ženskemu spolu, ki služi pri ameriški bojni sili, ako izpolni tozadevno karto. Te karte imamo v našem uradu. Pridite ter prinesite s seboj natančen vojakov ali onega naslov, za katerega hočete preskrbeti glasovnico. Karto podpišete vi. Volivni odbor bo potem vojaku poslal glasovnico z zračno pošto ob pravem času, da bo lahko volil za vse kandidate, ki bodo na glasovnici v novembru, torej za Franka Lauscheta za guvernerja, dalje za predsednika, za okrajne uradnike itd. Toda te karte morajo biti izročene v volivnem odboru najkasneje do zadnjega julija. Glasovrfico se lahko dobi za vsakega, ki bo ob času volitev v novembru star 21 let, tudi če ni še registriran. Pomnite pa, da velja gornje samo za okraj Cuyahoga. Državljani v drugih okrajih po državi, naj se pa obrnejo na svoje volivne odbore za pojasnila. Kdor pa ne more priti sam v naš urad, naj nas pokliče in mu bomo poslali karto, katero naj izpolni in nam odpošlje. Kdor bi pa hotel več takih kart zase in za svoje sosede, jih tudi lahko dobi. Za vsakega vojaka mora biti izpolnjena posebna karta. Torej če imate pet sinov pri vojakih in bi za vsakega radi preskrbeli glasovnico, morate podpisati pet kart. Važno! Glasovnice bodo dobili vsi vojaki, katerim boste s tako karto isto preskrbeli, pa naj bodo že na Novi Gvineji, v Indiji, Avstraliji, v Afriki, Italiji, v Angliji, ali pa naj so še v Ameriki. . ,, S tem boste prihranili sitnosti vojakom, da jim ne bo treba pisariti po glasovnice, obenem jim boste pa omogočili, da bodo lahko storili svojo državljansko dolžnost. Torej ne glede na to, če je registriran ali ne, samo da bo star ob času volitev 21 let, lahko voli letos, ako mu bost6 preskrbeli glasovnico. Stopite v naš urad, izpolnite karto, drugo bomo preskrbeli mi. cano in nališpano kot nevesta s hribov. Najbrže je hotel posne' mati velike vojskovdje, ki so v Teheranu dali tako slabo spr1* čevalo Hitlerju in sklenili-ga radi njegovega pobalinske' ga obnašanja dajo klečat. Na pravil je strategičen načrt, ga je razložil našemu France tu tam pri jaslih, ki Sa P France po nobeni viži ni zapopasti ali vzeti na znanje; Ampak če kdo misli, da se J čutil Leo premaganega, še 11 pozna ne njega ne odvetnik v splošnem. Saj napravijo.^ so poraženi na enem sodlsC takoj vzklic ali se mar kontumac, na višjo sodniJ0 potem še naprej, dokler ne In zadnji rep iz hleva. Pa ce J j tudi tam spodleti, obr«eJ pravdo narobe, kot čevlja1" ^ to pri škornju in začnejo kraja. _ ____ Torej naš Leo še davno . bil poražen s Francetov* umikom s fronte. Ko je Pre lel tisto, kar je po nepotre nem vrgel proč za pija^0'T šel vase in začel takoj d6.' načrt za drugačno strateg Dovolil je Francetu, da je skok dobro prespal, pote"1 je pa zopet prijel v roke. J, Tisti čas pa, ki ga je Le° 1 rabi} v to, da je oprezova^ Francetom, jaz lahko P°r£D s v to, da naglo zatožim K1 o vega Toneta in povem veb° fo nemu svetu, kako so mu t prfed nosom trije panji ce i Slab čebelni čednik je Toi^j mu pred nosom uidejo kar j je panji. Ce je tako pasel s< ve in junce tam na sla Blatah, potem sta nekaJK ]■ orala z očetom okrog ' d Krkotove žage, bi rekel. " k sta, bi jaz stavil na Toneta, je še danes j ako urnih st°P- ] Torej ono nedeljo so se > £< peljali Krkotovi (to se P p, Toneta Debevčeva druži^Jj Madisona) od maše in rf. e, ko je Tone zavil na ^ rjač, je še videl, kako s I] lepo izpeljavala dva lot 'smeri čez Grand River lt( kam proti severnemu ,, le Tone je po lepem slove'1* običaju poslal za rojepa bj kaj prijaznih besed, ^ ta jaz tukaj radi strogih P°oj ' postav ne bom ponovil. P St, je pa tekel v čebeljnak. l di, če se mar ne Pr'Prw S tam še kak drug roj za P Hi; ofenzivo v sinje višave. _ o, Kmalu je prišel nazaj 1 i iij dovolj no pripomnil iti "Eden se pripravlja >lil r pa ni še v redu!" Poten1 t, pa vsedel na svoje o"1^ mesto na stopnice prefl jvj njo in čakal, kdaj ga bo" Do ma poslali po krompir , c Ce ga pa ne bodo, bo Pa 1 i tako dobro. j dt Pa ni bilo dolgo, ko P ije pridna domača hčerka ^ ' . ki atu že od daleč vpije: j žl čebele že brenčijo, ušle <> 'si "Naj brenčijo, toda 1 cc še ne bodo. Kar meni P1^ »i skrb za Čebele, ki se ^e stopim." • 1 "Okej," je rekla ij' 3 pe todšla nazaj proti & ta ku. Ni bilo pet minut. ^ pet priteče skrbna deC]e vpije atu: "Ata, čebele s Dlje brenčijo." , j "Saj sem ti že rekel, bil •pusti roje meni. Saj ^ btK belami gor zrasel in v'e ' °ci govorim." ja ^o "Okej, ata," je rekl» ^ p, in zopet odšla na Pre gt ^ čebelnjaku. In ni bilo P »tli nut, ko pride Julka na^ hiši. Zdaj pa ni vpil® , \ od daleč. Prav počasi J V šla, se vsedla k očetu, ^ j mehko naslonila na IS mu zaupno povedala: ^Ha "Ata, čebele so že « : le!" -k0 "Ni h . . . .," bi bil°u35|J ; ušlo našemu cebelersk'e1^ ^ ^o kovnjaku, vendar se PlL0 j Hj j se počehlja za ušesi i'1 P go ji dobrodušni navadi ri, vdano in ponižno: * ^ sem na vsem lepem | je. Frdamejte vendar- -j* HITS': AMERIKA DOMOVINA, JUNE 30, 1944 Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. culi se ostali del noči pri steklenicah, pri čemur so še bolj obširno razpravljali o najnovejšem zločinu in se zopet in zopet prepričan, da ga ni zvr-šil nihče drugi kot abbe Mont-moulin. * PREISKOVALNI SODNIK Dan je konečno napočil. Prvi žarki provencalskega soln-ca se že zlivajo nad višinami ob Brignolles in razkrivajo prekrasno divnost provencal-ske pomladi. Med vasmi in posameznim kmetijami v ste-ba-umskih dolinah in ob ste-victo-ireskih vrhovih se vijeo venci cvetočih breskev, in češpelj. V njih vrhofvih brenči marljivi čebeljni zarod in odnaša sladki prašek v svoje slamnate koše. Ščinkovčki pa drobijo svojo predrzno pomladno melodijo iz vseh vršičkov. Tu in tam se č u j e kak glas zvona, ki vabi vaščane k zgodnji maši. Pobožne ženice in gruče šolskih otrok hitijo v cerkve. Vse drugo pa hiti v '. vrtove in vinograde. Samo v Ste. Victoire danes ni običajnega življenja. Ko- 1 maj so se ob prvi zarji odpr- 1 la vrata hiš; že se je tudi širi- 1 la strašna novica od hiše do hi- ^ še. "Ali ste slišali, gospa sose- s1 da? Dobra gospa Blanchard je umorjena!" kliče Kamila 1 Sibili čez cesto. "Za božjo voljo! Saj ven- j dar ni mogoče!" "Da, in kar je še strašneje," se sliši iz drugega okna, "pra- ' vijo, da jo je umoril sam gospod župnik s svojim krušnim nožem!" "Moj Bog, kako morete iz- 1 reči kaj tako strašnega? Saj stem storite vendar smrtni greh!" "Zakaj pa vendar ne? Du- . hovniki niso ne za las boljši kot drugi ljudje. Ali ni pred ■ nekaj leti v Parizu neki duho- ( ven zabodel nadškofa v cerkvi m je bil zato giljotiniran? Si- , cer pa mi je zgodbo povedala ( dekla gospoda Carillona, krč- ( marja 'pri zlati roži.' Dekla je morala na vse zgodaj delati zajutrek za gospoda župana in sodnijsko gospodo gori v samostanu. Gospod župan in notar in občinski pisar — moj Bog, saj je bila njegova sestra! — so bili že celo noč v samostanu in so celo stvar odkrili." "A ti ljudje torej! Sedaj še le čisto nič ne verujem, da bi bil zvršil ta zločin naš župnik, tako pobožen in svet in dobroten mož. Saj ne gre tudi noben izmed teh mož v nedeljo k maši ali pa o veliki noči k svetim zakramentom. Župnik jim je že dolgo trn v peti. Mu bodo pa že prav gotovo natvezli ta zločin." Žena, ki je tako hrabro zagovarjala župnika, je bila videti krepka in ni se mogla premagati, da bi ne stiskala pestij nad to 'gospodo.' "Čuvajte se, gospa sosedi-nja!" odgovori ji bojazljiva ženska, ki ji je vsled onega krepkega odgovora kar sapa ušla. "Če vas sliši župan tako govoriti, vas da lahko zapreti." "Naj le poskusi, tak človek, ki ni niti svoji ženi zvest, ki _>> "Vidite, vidite! Kdo pa gre tam gori proti nam? Bog zna, da so žandarmi na konjih! In dvoprežni voz — to je pač gospoda s sodišča!" kličejo sosede in pozabijo na jezo svoje ■ tovarišice. (Dalje prihodnjič) Očetova krivda Povest. Spisal F. (Nadaljevanje) Dopoldne okrog desete ure stopa Štajerc negotovih korakov prot svoji koči. Zavije okrog vrta, da mu ni treba iti tik mimo mlina. Za plotom Mlinarjevega vrta je bil čist, svitel led, gladek kot brušeno steklo. In kdo je bil ondi? No, Jakobov Jokč, Grivarjev Tone j in Petrov Dolfe. ščinkavce so lovili — na nos, in drsali so se, da je bilo veselje. Včasih je šlo po nogah, včasih po rokah in kolenih, včasih pa — kako naj rečem, da bode prav? Pa kaj je to .takim štiri in petletnim možem? "Še tutil nisem," se možko odreže Tonej, kobasaje kvišku, ko je bil trenil z glavo vznak, da je kar zahreščalo pod njim. * "Pa si, pa si," mu ugovarjata Jakč in Dolfe. "Ti si pa jutli še jokov," zbode Jokča najmlajši štiriletni Tonej. Bog ve, koliko časa in kako •v„ 1 in ga poprosi, naj mu zapišeta nju, če bi ljudje izvedeli, ' kje sta njegova otroka. "Pi- kakšnega očeta imata . . . sal bi jima rad, pisal," se opravičuje in zre v stran. "Bom pa zapisal, oče; pa bi stopili v hišo." "Kar ven mi prinesi, pisal mi bode Žnidarjev Pepe, sem ga že naprosil." Žnidarjev Pepe je res pisal in drugi dan je šlo pismo na Koroško. V nedeljo po Sv. Rešnjem Telesu stisne na večer Janez Miciki neko pismo v roko. "Beri zvečer, ko bodeš sama in glej, da ne pride komu v roko! In preveč žalostna ne bodi!" Nestrpno čaka Micika večera. Pri večerji sedi zamišljena in rožni venec se ji zdi še enkrat daljši kot navadno. Ko zaklene duri svoje sobice za seboj, izvleče iz žepa ono pismo, katero ji je bil stisnil Janez. Bilo je dvoje pisem, eno od Mlinarja, drugo od očeta. Ljuba moja otroka! Oče je pisal: Jaz primem pero v svojo desno roko in Vama pišem to-le pismo čez hribe in doline ter želim, da bi Vaju našlo moje pisanje pri najboljšem zdrav- (Dalje prihodnjič) -o- Domača fronta Oddelitev sladkorja restavracijam in hotelom večja Urad za upravo cen je oznanil zvečano oddelitev sladkorja restavracijam, hotelom, jedilnicam, menzijam, šolam in pa zavodom, ki se bavijo s peko. Narastek bo dovoljeval tem zavodom, da bodo lahko sami pekli, za splošno občinstvo. Narastek je 20 do 25 odstotkov tistega sladkorja ki ga peki, restavracije in drugi zavodi uporabljajo samo za peko. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. DELO DOBIJO MALI OGLASI bi se bili še pričkali mali dr salci, da se ni doli ob plotu prikazala neznana postava. Naši junaki so poznali vse Ja-vorčane, tega moža pa niso poznali. Tujec je namenjen proti štajerčevi koči, — štajerc je, ki je prišel včeraj iz ječe, uganejo brž umne glavice. "Bežimo,, bežimo," zakriči Dolfek, "ravbar gre, ravbar gre!" "Plov nč se ga bojim, plov nč," se oponese Tonej. Tekli niso, a od polta so se umaknili precej v stran in strmeli v tujega moža. Le ta presneti Tonej, ta se zadrsa proti plotu, vtakne glavico skozi in zakriči proti Štajercu: "lavbaj, lavbaj!" steče nazaj k tovarišema in potem vsi v dir proti domu. Taki-le so otroci! Štajerc nekaj zarentači nad razposajenci in koraka proti svoji hiši. Doma zloži na mizo kosilo in morda tudi večerjo, pol hlebca kruha, klobaso in steklenico žganja; tisti večer ga ni bilo k Premetovcu. Dolgčas mu je doma. Dela nima, na dnino ga nihče ne kliče, vse se ga ogiblje, zato pole-ga doma, največkrat pa se kot nekdaj zateče v priljubljeno krčmo. Polagoma kopni domov pirnešena svotica denarja in čez nekaj mesecev skopni docela. Hiša razpada in leze počasi v krčmarjevo last. Na delopust Sv. Rešnjega Telesa se napoti štajerc doli k Mlinarju. Težavna mu je pot. a zvedeti mora, kaj je z njegovima otrokoma. Denar mi je bil pošel, morda mu onadva pomagata. Vedel je sicer da sta nekje na Koroškem, £ njun naslov ve Mlinar. Nalet nanj ravno, ko stopi iz 'hleva ju. Oba prav lepo pozdravim in Vama to-le sporočim: Šest mesecev sem že doma, kazen so mi odpustili in me domu' poslali. Čisto sam sem in nikogar nimam, da bi mi postregel na stare dni in, mi kaj jesti dal. Za delo sem opešal, zaslužiti ne morem več, tako da še za tobak nimam. Ker sem večkrat bol^n, potrebujem tudi za zdravilo kaj malega žganja, ker mi to najbolje de. S hišo so slabo gospodarili, kar me ni bilo doma, vse se je zadolžilo in podirati začelo. Prav bi bilo, da bi mi Vidva kaj pomagala. Gotovo imata dobri službi in dosti plačila. Pošiljita mi vendar vsak nekaj goldinarjev, da ne bodem takega pomanjkanja trpel kot sedaj. Na jesen Vaju pridem obiskat, da bodem vsaj vedel kje in pri kakih ljudeh sta, in upam, da me bodeta z veseljem sprejela. Ko sta, bila majhna, sem skrbel jaz za Vaju, na starost mi bosta morala pa Vidva pomagati. Morebiti bi bilo za mene najbolje, če bi doma to podrtijo prodal in kar k Vama prišel; to hočem še premisliti, Vama bi bilo gotovo prav. Četudi za delo več nisem, kakšen dober svet bi pa ven-dar-le še mogel dati. Bodita pozdravljena in ne pozabita svojega očeta. Drugo pismo je bilo od Mlinarja. V kratkih besedah leta poroča, da je bil njun oče pri njem ter hotel zvedeti, kje sta, ker jima namerava pisati. Pomagata naj mu le, čc prosi, a naj mu ne pošiljata več naenkrat, k večjemu nekaj goldinarjev, ker bode itak vs« zapil. Če bi pa hotel prit: kdaj k njima, bi ne bilo dobre Stanovanje v najem Odda se stanovanje 5 prostornih sob, spodaj; furnez in kopalnica; vse nanovo barvano in dekorirano. Najraje se sprejme odrasle osebe. Zglasi-te se na 706 E. 155. St. (155) Bieikelj kupimo Kupi se dobro ohranjen moški bieikelj. Kdor bi ga rad prodal, naj to sporoči v našem uradu. (155) Hiša 4 sobe Gorkota na vročo vodo, garaža ,se nahaja na 19002 Kil-deer Ave. pri 185. cesti. Cena je $5,700, gotovine $2,000. Lastnik te hiše vam bo z veseljem razkazal hišo. Za podrobnosti pokličite L. Petrich, IV 1874 19001 Kil deer Ave. (154) Poceni hiša Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, na 978 E. 239. St., Euclid, O. Kopalnice, zaprta veranda, dvojna garaža, 2 kokošnjaka; vse v najboljšem stanju. Cena je $8,800 brez agenta. Hišo si lahko ogledate v petek, soboto in nedeljo od petih popoldne do devetih zvečer. (154) POSEBNO! Dajte si instalirati v svojo hišo termostat na vaš sedanji tank za vročo vodo in imeli boste vročo vodo 24 ur na dan. Ves material in delo vključno $16.50 Mi tudi inštaliramo tanke za vročo vodo, mere od 20 do 66 galon. Mi imamo tanke za vročo vodo z 20-letno garancijo. Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče: • Tanke za vročo vodo in grelce. • Cevi za mrzlo in vročo vodo. • Potrebščine za kopalnico. • Pladnje za pralnico. • Odvodne cevi. Damo proračun zastonj na vseh monterskih delih. Delo izvršeno mojstrsko. RODNEY ADAMS HEATING SERVICE 21601 Westport Ave. KE 5461. Izurjeni operatorji na stroje Za zelo natančno vojno delo !i Visoka plača od ure Oglejte si našo udobno podružnico na 5452 Broadway ali pokličite tovarno Harris Seybold Potter Co. 4510 E. 71. St. (154) Izvrstna prilika za dober zaslužek • je zdaj odprta Produciramo 100% vojno delo Potrebujemo MOŠKE za Set up delo, Heat Treaters, Tool-bit grinders, Short Blast operatorji Ženske Lathe operatorice in inšpektorice Packers Pokličite IV 3S00 Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. Euclid, Ohio. (157) MALI OGLASI Hiše naprodaj V Beachlandu, blizu 185. ceste 6 sob za eno družino, v ja-ko dobrem stanju ;cena $8,300. 5 sob za eno družino, 3 leta • stara, furnez na plin, vsa inzu-lirana, beneški zastori; cena $7,350. Blizu Euclid Beach j ako lepa hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, dvojna garaža, parna gorkota. Za podrobnosti pokličite J. Knific 740 E. 185. St. nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288 Stanovanje se odda Odda se 5 lepih sob, kopalnica, furnez. Vprašajte na 5409 Stanard Ave. Soba se odda Odda se opremljena soba, poseben vhod, moškemu ali ženski. Vprašajte na 1083 E. 67. St. • (155) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. ■ Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) Kupim vaš avto Plačam v gotovini za vaš avto, naj bo katerega kbli izdelka ali leta. Pokličite ENdicott 9712. ___(July 5, 7, 10» Oleandri naprodaj Naprodaj so zelo lepi oleandri, vseh velikosti in barv. Zglasite se na 1086 E. 71. St. DELO DOBIJO Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje h J 6 dni v tedna 48 ur del« na teden j Plača za ZAČETEK] Moški 77*£c na uro ' Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se n* ^ j Employment Office 1256 W. 74. St. ! ^ National Carbon Co., Inc. _(___(x) Oskrbnice Poln čas 5:30 zvečer do 1:40 zjutraj Šest noči na teden V mestu 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Zahteva se dokaz o i " državljanstvu Urad za najemanje odprt: 8 zjutraj do 5 zvečer dnevno razen v nedeljo THE OfflO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect, soba 901 LATHE OPERATORJI in učenci i INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Piston (o. 5340 Hamilton Ave. (153) Torej to je Monty! — Mladi nemški vojaki, katere so zavezniki zajeli v vrvem naskoku v Franciji, z zanimanjem zro poveljnika britskih invazij skih čet generala Sir Bernard L. Montcjomery-ja, M sedi v "jeep" avtu na desni. General Montgomery je osebno obiskal invazijsko fronto v Franciji. Moški in ženske . TU SO DOBRE SLUŽBE pri 100% vojnem delu Predznanje ni potrebno ZGLASITE SE DANES DELA ZA STROJNE OPERATORJE INŠPEKTORJE TEŽAKE POMIVALCE OKEN, itd. Visoka plača od ure Poleg plače od komada ali bonus Premijo se plača za 2 in 3 šift. OHIO CRANKSHAFT 3800 HARVARD AVE. na Harvard-Denison poulični liniji. NA PIKNIK katerega priredi pevski zbor SLOVAN 4. JULIJA NA PRIJAZNEM VRTU SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. (sedaj smo pa lahko zado-•jni z uspehom dosedanje •iskave. — čujte — Gospod fillon in žandarm! Ali je &gram oddan? Dobro! Med 11 tudi mi nismo bili leni, go-•d Carillon: mislite si, našli 0 košaro, umorjeno žensko tavavi nož, kateri je zvršil 2no dejanje, zraven pa še •ec, s katerem je zločinec risal nož — vse to ima pa Ms našega častitega župni-»i "Mi mogoče.!" kliče krčmar zlobno pogleda župnika. 11 bode pa res poseben uži-haha, župnik ropar in mole __» In zraven pa še hinavec in ; skupaj v sutani, — da o " se bo pa še dalo kako re-: zaključi župan in sklene tem porabiti ta dogodek prihodnjih volitvah. "Se-Pa nazaj v sobo, kjer bo-skončali protokol še pred hodom preiskovalnega sod-Žandarm, spremite go-'da župnika in ne spustite spred očij, tudi ko se bo !°blačil. Kdo ve, lahko bi 'Pod nazadnje še končal s tj o cakega Judeža, in zato | 1 Pa vendar še tega mnenja, bi bilo boj zanimivo ga gle- i pred krvavo sodnijo in pa eda nazadnje pod giljotini >bbe Montmoulin se je vsled le bolesti in telesne slabo-komaj držal po koncu in je ' sledil žandarmu v spalni-Ko se je preoblekel potem ledeno sutano, se je vlegel Posteljo in prav kmalu, ves ^jen in zmučen, zaspal blatno spanje. 'ed tem pa je v prvi sobi notar dolgo in obširno °čilo, ki se je spremenilo v ^cato župnikovo obtožnici, tečno je pisanje zgotovlje-£ospodje so ga še enkrat taali. Tudi krčmar je smel 'aviti svoje ime pod odsta-"Najdenje trupla." To si tel posebno čast kot je ! I povedal in se prav poseb-globoko zato županu pri-Nato prinese v hišo ko-°> ki jo je bil vzel na poti iz gostilne in položi pred foe može vina, sira in nebesnega. fo je pristno vino iz gra-Margaux, staro in čisto," j lvi krčmar! "Pravo zdravile ti strašni noči! Prosim j 1 da ne prezrete to malo da-1 iz moje kleti. Naj vidi go-■i v tem dokaz mojega po-j Nga spoštovanja, ki ga ve-j 1 skazujem našim oblastim d slasti še gospodu županu. e >sini, gospoda spijte ta ko-na njegovo zdravje! Ca-, 0 mesto mu moramo prizna-^d uradniki našega okraja, :1 pokrajine, cele Francoske, lj je s tako previdnostjo že , '^aj iztrgal krinko hinavstva jl^kalizmu in prišel na sled duhovski sutani! Mjica, ki jo natakam, gola, je tako izbrana, da bi i Pil naš veliki pesnik Racine 6Poval solzo, ki je pritekla °čij pravice! Gospoda! kaj U kolj primernega kot ta mi-fa PH tem strašno resnem de-; ki je moremo tu kot slu-pi 'Piki pravice zvrševati v noči?" paj so te misli krčmarja, ki ) v mlajših ietih taval okoli i f nekak gledališki igralec, ,^erne ali pa neprimerne, | jati jim je pa vendar mo-krčmar jeva previdnost in ;K .,d se niso dosti spodtikali gt' biser j i krčmar j eve zgo-v^osti. Zato so gospodje pre- /yf Javings wilf always • i i/ " iei'i be important fo the man who wantsi!ft^; look into the future with a feeling of security arid personal independence!" , NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je Vsegamogočni Bog poklical k sebi v petek, 2. junija, 1944, ob 9.45 uri dopoldne, našega ljubljenega očeta Frank Kisovec Pogreb se je vršil dne 6. junija v cerkev St. Aloysius ob 10. uri dopoldne ter od tam na Calvary pokopališče. j Pokojnik je bil rojen dne 26. julija 1883, v vasi Rakovnik pri Št. Rupertu «< Dolenjskem. Dale Ulrey Det Moines Register & Trib. SURE, IT'S GOOD NEW5-BUT ARE YOU DOING THAT SOMETHING Š3S*EXTRA TO ^^^help mxr MAKE IT J^l GOOD ? V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem prijateljem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega očeta. Hvala sledečim: Blue Bell Inn, društvu Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ, Frank Cultrona in družina, družini Dawes, družini Dixon, Distributing Post Office Division, družinam Filips (E. 147 St.), Fisher Body Plant No. 1, Fisher Body Tool Room, Fisher Body Office Girls, Glenville Tavern, Mr. in Mrs. Joe Hočevar (Donald Ave.), Joe, Mary in Helen Hočevar, International Brotherhood Firemen and Oilers Local No. 52, Mr. in Mrs. Chan Harbour, Mr. in Mrs. F. Ivancic, Dr. in Mrs. G. James, družini Jack Jesenko, družinam Kerzisnik in Kerze, Mr. in Mrs. Joe Lapp, društvu Lipa, št. 129 SNPJ, Mr. in Mrs. J. Mahoney, Mr. in Mrs. B. Martincic, družini Pevec, Municipal Light Plant, Mr. in Mrs. Frank Paulin, Mr. in Mrs. Louis Planine, družini Frank Rich, družinam Slabe in Kli-nec, družini Joseph Trebeč, družinam Vehar-Leskovec-Obed, Mr. in Mrs. F. Volk, Mrs. Mary Zaler in hčeram, Mrs. Mary Zeitz in Stefanik družinam, Mr. in Mrs. Victor Zeitz (Clarence Ave.), Frank Zupančič in Mary Rozman, Mrs. Rose Zeitz in Anna Zarnick in Edward, Mrs. Theresa O'Connor in Tommy, Mr. in Mrs. J. Prijatel, Camillus Zarnick in sinu, družini Kolence, Mrs. Ann Kontra in otrokom, Neighbors E. 107th St., National Federation Post Office Clerks Local No. 72, ter Mr. Joseph Banu za dar JPO mesto venca pokojniku v spomin. 8UY THAT *£XTRA 5TH WAR U5AN SONO j utREy MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstne žganje - pivo - vino obrepčHa BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oii. Dajte ši pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak. da lahko razločite Številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjknju očal Zadovoljni boste v vsakem' oziru. Ml imamo polno zalogo elastičnih nocavlo za zabrekle žile EDWARD A. HISS Lrkuriui—farm.iti.1a ln upioroetristifne polrebSfine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrca-nje. za moSke In ženske Dalje izrekamo globoko zahvalo vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za dušo pokojnika. Hvalo sledečim: Mr. in Mrs. J. Adamich, družini Arko, Mrs. Mary Bolko, Mrs. Mary Bulic, Mr. in Mrs. J. Cebular, Mr. Karl Cech, Mr. Frank Cowic, Mr. John Ce-lesnik, Mr. in Mrs. John Craine, Mr. in Mrs. Joseph Craine, družini Cultrona, Mr. in Mrs. John Cvelbar, Mrs. Jennie Dolar, Miss Mary Dornik, Mr. in Mrs. Eckart, Mrs. Erbeznik, Mr. in Mrs. J. Filipic, Mr. Frank Frances, družini Filips (E. 147 St.), Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Joe, Mary in Helen Hočevar, Mr. in Mrs. Joe Hočevar (Donald Ave.), Mr. in Mrs. Tony Hrovatich, Mr. in Mrs. John Hudoklin, Mr. in Mrs. Frank Ivancic, Mr. in Mrs. F. Jaklich, Mr. J. Jak-lich, Miss Ann Jesenko, Mr. in Mrs. Charles Klinec, družini Klum, Mr. in Mrs. J. Kocjancic, Conrad Kogovsek, Mrs. Ann Kontra, Mrs. Rose Kopor< Mr. in Mrs. Frank Kovacic, Mr. in Mrs. /AKKAJSEK PtJNBKAL HOME ln.( «016 St CUtr In telefon: ENdirott 111? Savers always welcome at our 46 offices MONCRIEF FURNEZI NAJVEČJA DOLARSKA VREDNOST V GRELNIH NAPRAVAH Vprašajte svojega MONCRIEF trgovca. HENRY FURNACE CO. MEDINA, O. on!" "Je pa to resnica, da je od-nešen Mylord?" Ne jadikujte nad tem! Prav gotovo je bil po naročilu one tujke Odnesen, katera je bila ^fiiiiiiiiiiiiii(itii|iaiiasitti«iiiKiiaiiiaiiaiisiii«iiiiitiiiiiiitti«iiiiiciia«aiiiiiitaaiatiiflTiTaiiiy izpoznana za Elizabeto Robin S z iz Mount City, ker ona je že bi- I Iflllllll ICIfC l)Cfll la enkrat v Wilson Castle in 3 Minili imr Vrt II = zahtevala otroka nazaj," odgovori Jozua. "Elizabeta Robin se nahaja tukaj Mylord!" "Jaz vas prosim Mr. Jefferson, da napravite pozikus od nje poizvedeti, če je ona kate- — _ rega naprosila, da naj otroka | J0HN SUSNIK, lastnik odnese, ukrade — ja Mr. Jef- ^llllllllllllllllllllllllillllllllllllllllilllliiillllillliiilllillliliiiiiiiiiiiiiliiliiiniiiiiiiiiiT ferson, ukrade, ker bil je či- /5= sto na skrivnosten način z Wilson Castla odnesen." "Kako se je to dogodilo? Kako se je moglo to izvršiti," vpraša sedaj mirovni sodnik. "O ti stvari je moral biti nekdo dobro poučen in jaz moram to vedeti, kdo da je bil!" Jefferson pritisne na gumb električnega zvonca. Kmalu nato vstopi Jim v AVTNA ZAVAROVALNINA za 5 ali 10 Usod dolarjev "Liability" za samo $20 Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Avenue Imamo na izbiro GRAND, MAGIC CHEF in ROPER kuhinjske peči. Mi vam pomagamo izpolniti prošnjo. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. Tebi, dragi oče, bodi Ti lahka ameriška gruda! Tvoja trn jeva pot je končan" in sedaj počivaš v grobu hladnem, odkoder ni več povratka. Spomin na Te borno ohranili med nami za vedno! žalujoči ostali: MARY, poročena Meklan, FRANCES, poročena Pevec, ANNA, poročena Pockar> IDA, poročena Pyke, hčere; JOSEPH GORJUP in FRANK JR., sina; ANTHONY, ANTON, STANLEY, FRANK, zetje; MARGARET, sinaha; EMMA GIOVANETTI, nečakinja. 8 vnukov in vnukinj' Cleveland, Ohio, dne 30. junija, 1944. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi POZORI HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vafiih poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue Sedaj stopi ona k njemu in se zgrudi na kolena — d "Mylord, vsmiljenje!" prosi ona, "jaz sem popolnoma nedolžna- Jaz si ne morem tega tolmačiti, na kak način se s je to moglo dogoditi!" Jozua ne odgovori popolno- j ma nič. To grozno dejanje mu je popolnoma izpačilo njegov 2 že itak poprej grdi obraz, in i pričel se je tresti po celemu životu od nervoznosti, kot ši- s ba na vodi. Brez da bi se kaj brigal za c Maud, hiti mimo nje. Otrok je 1 izginil, to se je prepričal. Kdo ] pa ga bi bil odnesel? Katere- ; mu se je to posrečilo otroka s i odnesti ? ( Jzoua hiti po stopnicah niz- • dol. On zapove, da se mu naj i takoj pripelje osedlanega konja, nato se pa obrne k služab- ; niku Willy. "Je mogoče kdo opazil ka- ; kega tujca v Wilson Castle?" vpraša osorno. Stari Willy zanika vprašanje. ' "Si mogoče opazil, da se je kdo izmed služinčadi odstranil, ali pa da je gori kaj delal _1" "Tega jaz nevem, Mylord!" pripoveduje stari služabnik' ves presenečen Jozuatovega vprašanja. "Otrok je odpeljan,! Ukra- ^ den!" Stari Willy je ostrmel. m "Otrok Mylord?" mrmra on. m "Si se li mogoče kaj domi- s slil?" 21 "Ne, Mylord, ne! Otrok — re je odpeljan"--— tl1 Jozua je pustil starega slu- ct žabnika stati in hiti preko preprog dvorane proti izhodu. n< Nepotrpežljivo stopi na prosto. v V tem trenutku pa mu že tudi hlapec pripelje osedlanega s< konja katerega je Jozua za— povedal pripeljati. Hlapec je že dobro poznal Jozuata, da se c< mora vse hitro izpolniti, kar on zapove, ker drugače poka- ii že takoj svoje nezadovoljstvo 1< in sirovost. p Brez da bi eno besedico pregovoril skoči Jozua na lepega r nestrpečega vranca, kateri se spne na zadnji nogi, ko začu- v ti težo jezdeca na svojemu v hrbtu. j Vendar pa Jozua sedi čvrsto v sedlu, ker bil je izvrsten ja- [ rač. On pograbi za vajeti in \ takoj na to se nestrpeča žival ( poda svojemu gospodarju. t Jozua zdirja na Wilson City. Hotel je najprvo k mirov- < nemu sodniku Jeffersonu. In , . potem šele druge korake pod-vzeti. ] Medtem je nastopila že pozna noč. Ponosno galopirajoči konj nese svojega jezdeca brzo svo-i jemu cilju nasproti in v krat-) kem času doseže uradno poslo-5 pje Jeffersonovo, kateri se je še nahajal v svoji delavni sobi ker njegova delavna soba je bila še razsvitljena. Jozua skoči s konja, ga priveze na bližnje drevo in se po-!. da v hišo. Takoj nato vstopi v uradno, sobo. 1 Jefferson začudeno pogle-' da. Vendar pa njegove obraz-• ne poteze ne dajo spoznati ni-kake razburjenosti, ko zagleda Jozuata pred seboj. Tega človeka ni spravila nikaka, in če je bila še tako razburljiva zadeva iz ravnotežja. "Dogodilo se je nekaj iz-vanrednega na Wilson Castlu Mr. Jefferson," reče Jozua, "otrok mojega bratranca Ed-warda, katerega je moj stric Sir Noe k sebi vzel, je pred nekoliko urami neznano kam izginil." "Odnešen? Od koga, Mylord?" vpraša mirovni sodnik. "To bi tudi sam rad zaznal, Mr. Jefferson in pri tepi vas prosim vaše pomoči, pripomni uradno sobo. "Mi se hočemo podati k Eli- po zabeti Robin Mylord," se obrne mirovni sodnik Jefferson gr proti Jozuatu, "vzemite svetil- sa: ko in nam posvetite do jetni- ka ške celice!" vi< črni Jim se je požuril globoko udan svojemu gospodar-ju povelje izpolniti. "če se vam poljubi Mylord," reče Jefferson, ipedtem ko Jim pripravljen stoji s sve- vr tilko v roki. • J( Jozua stopi iz uradne sobe ki na hodnik. Mirovni sodnik pa mu sledi. Najzadnji pride Jim ut s svetilko in ključi, toda ko je W zunaj stopi spredaj, da zamo- ki re gospodoma po hodniku sve-titi do v ozadju nahajajoče se'ki celice. Ko dospejo do vrat jih čr- h nec odpre in postoji pri njih. rr Jozua in Jefferson vstopita,k v neprijetno, temno celico. Sl "Posvetite," zapove Jefferson, "Elizabeta Robin, kje ste ■ —?" s Črni Jim pride nato v celi- ! CO. "Kaj je to?" — kriči Jozua • in gleda nepremično na prazno ) ležišče, in potem vse naokoli po celici — "Elizabeta Robin!" vpije mi-i rovni sodnik Jefferson. 3 "Ali kaj vidite? Slišite kaj?" - vpraša ves razsebe Jozua in še i vedno nemirno obrača svoje oči po celici. 3 Sedaj ostrmi tudi črni Jim - in nagubanči njegovo črno če-n lo ker tudi on ni opazil nikjer 1 dotične osebe, katero je pred nekaj urami zaprl tukaj, n "Oho — kaj je to?" mrmra r~ črnec, medtem ko se pripog-n njen plazi naokoli. "Meni se odzdeva, da je celica prazna," omeni Jefferson nekoliko presenečen. "Jim!" pokliče Jozua sedaj, "ali si ti Elizabeto Robin v tp, ali v kater odrugo celico zaprl t- _?>, 3" "V to, Mylord! Zagotavlja, »® da v to!" ^ "Mislim, da st# trije pre-,e več pokukali v steklenico?" "Zastrupiti se pustim takoj 'hz njim Mylord!" "Ali se vidi tukaj kaka sled od Elizabete Robin?" vpraša 10 mirovni sodnik. "Stojte! Tam so vrata, ena e" mala, globoko vzidana vrata," . zakriči Jozua presenečen, ka-u" teri je čisto v bližino okna pri-e~ šel, sedaj pristopi k tem skri- Y«1 * tim vratom in jih z vso močjo in sune z nogo — "hahaha, ona vrata tam je ta črni podlež trdno zaklenil, a te tukaj pusti jZJ odprta! Ha, ha, ha" — a Jozuatov smeh se sliši nepri-jetno. Vse, kar ni zapričakova-.. ti iz ust dobrega človeka, se je . slišalo sedaj tukaj iz njegovih "m ust. "Odprto?" vpraša Jefferson in pristopi bližje, da preišče k stvar bolj natanko, "odprto?" "Ja v resnici Mr. Jefferson, ■ oglejte sem!" vpije Jozua. ■ Jimu se skremži nenavadno I rdo njegov obraz, in se jezijB am nad seboj — on se čudi, I :ako je bilo to mogoče kar je I 'idel pred seboj. "No, ona je odšla, utekla I lam de," mrmra mirovni sod- I lik Jefferson. "Mislite li vi, da se bode po- I /rnila?" se krohoče diabolično I Jozua, "no sedaj mi je naen- I trat vse popolnoma jasno!'! Dna je od tukaj prav, komodno I jtekla, nato se je podala na I Wilson-Castle da ugrabi otro- I ka in se z njim potem odstrani- I la, ali pa se skriva kje v ka- I kem skrivališču in kuje načrte, I kako dalje pobegniti — ha, ha, I ha; smrt in pekel, človek se I mora smejati temu dogodku, j ko ne bi bil tako prokleto re- I sen! (Dalje prihodnjič) Joe Lapp in Jennie, Mr. Anton Levstek II (Columbia Ave.), Mr. in Mrs. F. Lev- II stek, Mr. in Mrs. A. Malensek, Mr. in Mrs. Ben Martincic, Mr. in Mrs. H. Mi-chenfelder, Mr. in Mrs. J. P. Miklich družini John Paulin, Mr. in Mrs. Anton II Perse in družini, Mrs. M. Prijatel, Mr-Frank Simoncic, Mr. in Mrs. John Si- | moncic Jr., Mr. in Mrs. John Sivec, Mr-in Mrs. John Simoncic st., Mr. Frank Skabar, Mr. in Mrs. Andy S ker l, druži- I j ni Slabe, Mr. in Mrs. F. Smole, Mr. in Mrs. F. Sodnikar, Mrs. Mary Konchan, S/Sgt. in Mrs. C. J. Roberts, Mr. J. Sa-mida, Mr. J. M. Schaub, Mr. in Mrs. Shimens, Misses Virginia Goss in Josephine De George, Mr. in Mrs. Joe Sri-bar, Mr. in Mrs. P. Sterk, Mr. in Mrs. V-Strojin, Mr. Alois Sustar, družini To-mazin, Mr. Nick Tome, Mrs. Mary Vide- I tich, Mr. in Mrs. Frank Volk, družini Valentine Turk, Mrs. Frank Willus, Mr- I Stanley Zagorc, Mr. in Mrs. John Zajc> I Mrs. Mary Zaler, Mr. John Zavodnik> I Miss Marie Zeitz, Mrs. Mary Zeitz, Mr- I in Mrs. Victor J. Zeitz (BrooklV" Heights), Mr. in Mrs. Anthony Železniki I Mr. Charles Zobec, Mr. in Mrs. Frank Zeleznik, Miss Marion Wagner, Distributing Post Office Employees, Neighbors E. 107th St., Mr. Rudolph Denzinger> Mr. Anthony Catullo, Fisher Body of-\fice Girls, Mr. in Mrs. Edward De I George, Mr. Paul Dahlman, Mr. in Mrs-j Victor Tanski in Bernacki sestre, Sfft-in Mrs. Michael Haramia, Mr. in Mrs-J. Sands, Mr. in Mrs. Joe Webber. 1 Zahvalo izrekamo vsem onim prija' peljem, ki so dali svoje avtomobile: Mr- I Mike Kurozovich, Mrs. Cyril Obed, Mrs-John Craine, Mrs. Jennie Hudokli"> I Mrs. Anna Kontra, Mr. Frank Rogel Mr. Joseph Lapp, Mr. Frank Cultronch I Mr. John Slabe, Mr. A. Malensek, Mr-J. Stefanik, Seaman George Dixon. I Iskreno zahvalo želimo izreči našentV stricu Conrad Kogovšeku iz Pittsburgh' I Pa., za udeležbo pogreba in za vso P0' moč in tolažbo. Hvala sobratom od društev, ki so no- I sili krsto in preds. društev za lepe 9°\ I vore. Zahvalo naj sprejmejo vsi oni, k1 j so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškem odru in ga spremili na zadnji nJe' I govi poti na mirodvor. Hvalo izrekamo pogrebnemu zavodi Joseph Žele in Sinovi za vzorno ureje11 pogreb in vsestransko najboljšo posU1-go. Ako smo slučajno izpustilo ime katerega, ki je nam na en ali drugi način b' v tolažbo in pomoč, prosimo, da na"' oprosti, ter se mu isto tako lepo zahi**' ljujemo. BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Na tisoče Slovencev se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite pri nas. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta:' Vsak dan od 9:30 _dopoldne do 10. zveCer. TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN AMERIKA DOMOVINA, JUNE BO, 19 1883 1944