TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Pošiljanje fotografij v izdelavo -preko interneta VELIKA IZBIRA DARILNEGA PROGRAMA W'/J MJUHb-UZJU.ŠJ enostavna rešitev za digitalne fotografije Avtohiša Kržišnik za program Suzuki ponuja vroče cene z izjemnimi popusti! Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda štirikolesni pogon za terenske užitke? Swift Novo Swift diesel Novo Swift 4x4 -4mny m 1L Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si I Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Novo! Financiranje 50-50 eto ali na 2 leti ta določene modele Mazda rn Suzuki. MAZDA 3 in MAZDA 6 po najugodnejših pogojih Pri nakupu vozila Mazda v Avtohiši Kržišnik prejmete darilo - MINI MOTO! Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele! Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira pnevmatik in ALU platišč: ugodne cene, obročno odplačevanje, montaža Mazda po ceni, ki je še ni bilo! Enkratna priložnost - bogati paketi opreme za nižjo ceno mazoa Nova Mazda 6 Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in Časovno Omejena!" KAZALO 0 UVODNIK Ali sem vas že vprašala, kako spraviti veliko v majhno? Vsekakor se to sprašujem vsake štirinajst dni, ko skušam v zvezčič, ki ga, srčno upam, držite v rokah in obračate list za listom, napolniti z dogodki, ki si z nadzvočno hitrostjo sledijo v naših krajih. Pa to bi mogoče s kakšnim svetlobnim žarkom še uspela, a kaj, ko je tudi ta prepočasen in potem mi očitate, da prebirate stare, prežvečene in že zdavnaj reciklirane dogodke. Mene pa prehiteva čas. Tisto, kar je bilo predvčerajšnjim še sveta resnica, je včeraj prešlo v dvom, danes pa že ni več res in jutri bo najmanj bogokletno, pojutrišnjem pa tako ne bo nihče več vedel, kaj se je dogajalo. Ja, Gogolj pravi, da ima književnik samo enega učitelja in to so bralci sami. Kaj pa takle, od novic in dogodkov zasut človek, kdo pa njega uči? Bralci? Hm! Ko bi upoštevala vse nauke, ki tako ali drugače pridejo do mene, potem bi vsako zapisano vrsto, vsak stavek premikala, spreminjala in ga brisala prav do konca svojega življenja, ko bi skušala ustreči vsem in vsakomur in ker na ta način ne bi izšla nobena številka, ne bi bilo več naukov in ne bi bilo niti enega pisanega vira lepih in manj lepih dogodkov in stvari, ki nam lepšajo življenje, popestrijo dan in preganjajo naše temne misli s spoznanjem, da nikoli nismo sami. In, ljubi moji, pozna je ura, ko razmišljam o tem, zakaj sploh počnem, kar počnem.. .zato, ker nikoli nisem sama ob tem početju. Vsi bralci - zadovoljni in manj zadovoljni - vsi ste ob meni, v mojih mislih. Kar delam, delam za Nas... Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO: STKAN: Kamnolom še kar razburja 4 Aprilia 1° Kolumna 13 U 3 is Pihalni orkester SVEA 18 Vlasta Nussdorfer 19 Sv. Jurij 22 Karate 29 Celiakija 40 Gozdne skrivnosti 43 NASLEDNJIČ SE SNIDEM018. MAJA 2006 Naslovnica: Prvi maj, delo ustvarjalnih rok Alana Vukoviča Q ŽIVLJENJSKO V zadnjem trenutku je prispela pošta: Za Zasavca V sosednji občini Radeče so bogatejši za knjigo o znamenjih. (Jože Potrpin: Znamenja: župnija Svibno, 2006, 243 str. : ilustr.) Občina Zagorje se ob južni meji drži občine Radeče, njen zahodni del pokriva župnija Svibno, in njenemu področju je letošnjo pomlad prinesla novo domoznansko knjigo, ki jo je napisal domačin Jože Potrpin iz Zagrada pri Radečah. Avtor ni neznana osebnost. Doslej je izdal že dve publikaciji. Najprej se je lotil širšega zaledja in ponudil vpogled v kumljansko področje z zbornikom Srce slovenske zemlje: kumski zbornik, kjer je zbral dotedanje gradivo in z uvodom uvedel domoznansko tematiko. Posvečena je bila torej Kumljanskemu, ki sega v zagorsko, trboveljsko in tudi radeško občino. Že leta 2002 pa je posvetil delu radeške občine lepo knjigo, s katero je odkrival Skriti zaklad: kronika župnije Svibno, kot ji je dal naslov. Knjiga govori o zgodovini in izročilu svibenske župnije in nudi bogastvo vedenja o krajih ter ljudeh, ki so samo tu ostala zapisana. V štirih letih se je spet nabrala obilica gradiva in avtor Jože Potrpin nas je razveselil s povsem novo knjigo, o znamenjih. V prejšnji knjigi se je znamenjem, kapelicam le na kratko posvetil, to poglavje je naraslo v sedanjo zajetno knjigo. Knjigo kot zbornik sestavlja več prispevkov. Uvodni prispevek dr. Franceta M. Dolinarja, vodje Naškofijskega arhiva v Ljubljani, nosi naslov Simbolika znamenj. Študentka Tanja Pleterski iz sosednje vasi je dodala prispevek, kjer je strokovno in sistematično razvrstila znamenja z umetnostno-zgodovinskega vidika, osvetlitev znamenj s teološkega temelja pa je prispeval dr. Maijan Turnšek, sedaj škof novoustanovljene škofije v Murski Soboti. Domači župnik Mirko Turk seje posvetil Zgovornosti svetih znamenj. Temu je dodan še kratek področni opis župnije s kratkim in zgoščenim pregledom preteklosti naselij. Avtor pa pojasni, zakaj in kako se je lotil zbiranja in pisanja živih spominov o znamenjih ter kapelicah na tem področju. Posamezna znamenja je obiskal večkrat, povpraševal krajane, vse pa je podprl s pregledom številne literature. V knjigi ima svoje mesto vsako znamenje, kolikor jih je uspel zaslediti, domačinu pa tudi težko kaj spolzi mimo. Zajel je naselja: Cimemo, Jagnjenica, Počakovo, Svibno, Vetrni Vrh in Zagrad. Začne s kapelo sv. Barbare na gradu Svibno, ki ji je sledil po literaturi vse od Valvasoija dalje, nadaljuje s fresko sv. Krištofa na južni svibenske steni cerkve. Zanimive so novejše procesijske kapele okoli Grajskega hriba, kjer vsaka vaška kapela gleda proti ‘svoji’ vasi. Vsakemu znamenju je dodal še fotografijo, včasih celo več, če s tem dopolnjuje izročilo. Ves zbir zaključuje spomenik v spomin v 1. svetovni vojni padlim vojakom iz te župnije in dodaja pozabljeno zgodbo od ideje do postavitve v letu 1929. V knjigi je tako dobilo svoje mesto vsako znamenje, kapelica, lesen križ ter tudi znamenja, ki so ostala samo še v spominu domačinov ali na fotografijah. Znamenja se danes ohranjajo, pa tudi izginjajo in porajajo se nova. Tudi v knjigi zasledimo povsem nova. Predvsem ob takšnih pa je lahko dodal ves splet okoliščin, zakaj so se lastniki odločili za gradnjo kapelice in zakaj za izbranega zavetnika. Avtor se je dela lotil strokovno, kar dokazuje tudi dolg seznam opomb, informatorjev in literature, in to knjigi daje večjo težo in trajnejšo veljavo. Dodani so še zapisi o sedanjih kiparjih, slikarjih in restavratorjih. Vsa ta množica imen pove, da je bilo vloženega mnogo truda in časa, da je uspel opraviti toliko poti, obiskov in pogovorov. Knjiga o znamenjih razodeva vztrajnega zapisovalca pripovedi, tudi fotografsko zajetega gradiva se je nabrala precejšnja množina, kar nam kaže avtorja kot marljivega in pazljivega zbiralca in zapisovalca vedenj s tega manj znanega področja na južni strani Kuma. Besedilo in slika: Drago Samec ZLATA POROKA 50 skupnih let sta potrdila, ponovno in še enkrat, 7. aprila 2006-05-02zlatoporočenca Marija in Drago KOPUŠAR iz Hrastnika, Cesta 1. maja 69. Ženin Drago, rojen 4.1.1930 in nevesta Marija, rojena 9.2.1927, ki sta si zvestobo obljubila v Hrastniku že davnega 7. aprila 1956, sta pred matičarjem, županom hrastniškim, Milanom Jeričem in pričama, sinovoma Dragom in Milošem Kopušarjem, ponovno potrdila vse, kar sta si v mladosti enkrat že. ISKRENE ČESTITKE Rl) 1-Čli ŽARELA mi POZABIMO, OHRANIMO V SPOMINU Pogled odrsko postavitev okolja, v katerem se je dogajala letošnja proslava Dneva boja proti okupatorju in hkrati počastitev 65.obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, je v gledališko dvorano Delavskega doma Trbovlje privabila prav posebno vzdušje, ki je gotovo vplivalo tudi na obiskovalce. Ambient je bil dobro premišljen, deloval je slovesno, skrivnostno s pridihom nečesa velikega, kar seje (moralo) zgoditi. Povezovalca programa Anita Goste in Matej Bokalič sta šopek nastopajočih povezala z namenom, zaradi katerega so prišli. ur i I 0 itet amj Pesem, tako značilna za dvig padajočega razpoloženja, ki je mnogokrat pomagala verjeti v neverjetno je iz grl Moškega pevskega zbora Zarja spet dosegla to. Harmnonika, ki je privzdigovala borbenost, je pod prsti harmonikarjev Glasbene šole Trbovlje, zmanjšala človeško težnost, da o virtuozu, Juretu Toriju, rečemo le, da pribije. Neva Mam pa je odlična kadar poje ali kadar igra. Tudi stvarem, ki jih nikoli naj ne bi (smeli) pozabiti je potrebno kdaj pobrisati prah in pajčevine. MaH Slovesnost ob 65 -letnici OF in Dnevu upora proti okupatorju je bila v Hrastniku že v torek, 25.aprila 2006, v športni dvorani. Številne obiskovalce je pritegnilo dejstvo, da bo pel legendarni Partizanski pevski zbor iz Ljubljane in domača, priljubljena Rudarska godba. Uvodna beseda po državni himni je pripadla dramskemu igralcu Jožetu Logarju, kije prireditev tudi povezoval in jo popestril z vložki umetniške besede. Sledile so si zborovske partizanske pesmi in venček partizanskih z godbo na pihala. Partizanski pevski zbor iz Ljubljane z zborovodjem Francetom Gornikom Pogled na oder iz ozadja Slavnostno besedo je povzel Jože Zorčič, predsednik Občinskega združenja ZB NOB Hrastnik. Poudaril je, da je zgodovina slovenskega naroda prežeta z uporništvom. »Nismo dovolili, da bi nam uničili svojo samobitnost. Vrh upora pomeni organiziranje OF pred 65 leti, kije zajelo vse narodno zavedne Slovence. Pred petnajstimi leti smo začeli z novim obdobjem, z novimi izzivi. Izročilo NOB nam lahko pri tem samo pomaga...« Slike in besedilo: FančiMoljk + V ZNAMENJU ‘KAKO SMO....’ Osrednjo proslavo so v Zagorju pripravili v sredo, na predvečer državnega praznovanja, s katerim se poklonimo dnevu, ko lahko, na podlagi datuma ustanovitve OF pred 65.leti, določimo tudi Dan upora proti okupatorju. V gledališki dvorani KC Delavski Dom Zagorje je za svečano in ravno prav vzneseno vzdušje je poskrbel pevski zbor Loški glas in učenci Glasbene šole Zagorje s harmonikami in tolkali. Zagorski župan Matjaž Švagan je obiskovalce pozdravil in jih povabil na ogled predstave »Kako smo ljubili tovariša Tita«. To je komedija Kosovelovega doma Sežana Kulturni center Krasa in SNG Nova Gorica, njen avtor pa se enako posmehuje privržencem Tita in njegovega režima kot njegovim nasprotnikom. ‘Zato bi mogoče lahko delo ugajalo tistim, ki danes elegično govorijo o dobrih zlatih časih, pa tudi tistim, ki se neradi spominjajo totalitarnega režima, imenovanega samoupravni socializem ali socialistična demokracija.’ Tako je tudi v Zagoiju tradicija dobila nov odtenek proslavljanja, a ne toliko, da se ne bi po proslavi prijateljsko družili. MaH KADESKI »AN UPORA V radeški občini so praznovanja, posvečena Dnevu upora proti okupatorju in obletnici ustanovitve OF, raztegnili kar na ves teden. Pričeli so s proslavo, ki jo je pripravilo Prosvetno društvo Vrhovo, 22. aprila v Prosvetnem domu Vrhovo ob Dnevu upora in se obenem poklonili tudi žrtvam prvomajskega delavskega protesta, zaradi katerega sploh imamo Praznik dela l.maj. V torek, 25. aprila 2006 ob 20.00je bila v Domu kulture Gledališka predstava “Kako smo ljubili tovariša Tita” - tista ista, kot v Zagoiju dan pozneje z zavidljivo igralsko zasedbo Gojmir Lešnjak-Gojc, Teja Glažar, Miha Nemec in Branko Ličen. Na večer pred praznikom je bil ob 19.00 v Domu PORP koncert učiteljev GS Radeče v počastitev Dneva upora proti okupatorju in Praznika dela. V organizaciji Glasbene šole Radeče, ki je namesto svojih učencev na oder postavila njihove učitelje in Občine Radeče. Prijetna sprememba po dolgoletnih tradicionalnih nastopih učencev GS. Seveda pa niso pozabili niti na športne užitke in organizirali v nedeljo, 23. april 2006 tekmovanje v kategoriji “Mladi ZRDZ” na Savi v organizaciji Ribiške družine Radeče. MaH + I. dejanje: MOTORISTE 06 JE RLAGOSLOVIL ŽUPNIK FRANC ORNIK Člani hrastniškega moto kluba Schlossberg so tudi letos organizirali prvomajski blagoslov, ki ga je že šesto leto opravil za srečno vožnjo dolski župnik Franc Ornik. Povabili so tudi prijatelje iz Zasavja in od drugod. Z Izlak so se preko Zagorja in Trbovelj odpeljali že ob 6.uri na dolsko parkirišče ob vrtnariji, kamor so prišli okrog devete ure. Pozdravil jih je tudi predsednik KS Dol Janez Cinžar, za dobro vzdušje pa je poskrbela hrastniška steklarska godba na pihala pod vodstvom Jožeta Rusa. Kavo, pijačo in prvomajsko kranjsko klobaso so brezplačno dobili tudi številni obiskovalci. Med motoristi so tudi motoristke »ELA PRAZNIK ALI PRAZNIK »ELA Bilje in minilje in zdaj komaj čakamo naslednje praznike, kipa se bodo hudo obirali, saj jih tja do Marijinega vnebovzetja, vsaj dela prostih, ne bo. Torej je veljalo izkoristiti tele z vikendom podaljšane praznike ali vikend s prazniki podaljšan. Kakorkoli- vsakem primeru si jih bomo zapomnili po cmeravem nebu in prav nič prijetno hladnih zračnih gmotah... Jasno, da morajo na večer pred prvim majem goreti kresovi. Ce že za nič drugega ne, vsaj zato, daje v njihovi bližini malce bolj toplo vsaj od zunaj, če že od znotraj poskrbimo za toplino. O, ja, tudi ljubezen lahko krepko ogreje a kaj, ko se tudi krepko ohladi, ko... Dovolj! Kresovali smo v vseh zasavskih občinah. V Trbovljah v šotoru na Kipah in seveda, do kolen v blatu. Kres je pogorel do konca -če pa so ga polivali z vnetljivimi tekočinami, pa...-zjutrajje samo še tlelo na kupu, kjer je stal. Ljudi je bilo..., no, ja, takole: Trboveljčani so kresovali pa pika in muzika je tudi bila-Evergreen je pač neuničljiv. V Zagorju se je malce zatikalo. Napovedali so kresovalski žur na rokometnem igrišču, ga dva dni pred zdajci odpovedovali, potem pa so ga spet tik ob tik pred zdajci spet napovedali, vendar brez muzikantov, hja, so pa v miru lahko po svoji želji zapeli. Hrastničani v Praprotnem kresujejo že po tradiciji v Zadružnem domu in so imeli še najmanj problemov z vremenskimi ne-prilikami. Mogoče je pa predsednik Svobodnih sindikatov iz Trbovelj pripomogel k temu, zagotovo paje imela veliko zaslug Rudarska godba in duo Petrina. Ko ognji dogorijo... Zbudilo seje prvomajskojutro, si krmežljavo ogledalo svet okrog sebe in se odločilo, da se bo usmililo zasavskih praznovalcev. II. dejanje: GODBA Kogar ni uspelo zbuditi in od mrtvih obuditi motoristom, je ob zvokih prvomajske budnice mogoče le odprl utrujene očke z vprašujočim pogledom: «A res mor jo?« Toje bila bolj ugotovitev, kot vprašanje, kajti vsega kar je tradicionalno pa res ne moremo kar čez en prvi maj na glavo postaviti. Kakšen ŽIVEL ENA PIKA MAJ bi pa bil brez pleharjev?! ifisSckl , V'• i : : . * -ji K - T''"'" ' .. j Leko -poslanec in stari motoristični maček in Baro - župan Steklarska godba pod vodstvom Jožeta Rusa in poslanec, motorist pripravnik, sicer pa mednarodni sodnik cestno hitrostnih motorističnih dirk Za srečno vožnjoje motoriste blagoslovil na Dolu župnik Franc Ornik Delavska godba Trbovlje je ziheraš, dragocena kot je, ji je odpuščeno C' V Tina je delila tudi blagoslovljene križce Zagorska godba pa je s slike ušla FUNŠTERC ---------h KAMNOLOM ŠE KAK RAZBURJA V DOLSKI AMBULANTI SE SVETLIKA... Na zadnji seji občinskega sveta Hrastnik, ki je bila v četrtek, 20.aprila 2006, je bila sedma točka dnevnega reda spet posvečena obratovanju kamnoloma Boben. Kot smo že poročali, je postalo delovanje v zadnjem času za okolico, ko je postal lastnik AGM Nemec, moteče. Lastnik sicer zanika, da bi bilo miniranje in pridobivanje gramoza bistveno povečano v primerjavi s prejšnjimi leti. Veliko vroče krvi povzroča tudi podpis koncesije lastnika z vlado, ker ne vsebuje sanacijo kamnoloma. Mimogrede: kamnolom Boben leži ob vhodu v eno najlepših sotesk v Sloveniji. Sliki in besedilo: Fanči Moljk Razprava 27.seje občinskega sveta Hrastnik se je vrtela tudi okrog ambulante na Dolu. Svetnica Jelka Markovič Grahek, direktorica Zdravstvenega doma, je pojasnila, kako poteka iskanje manjkajočih zdravnikov. V zadnjem času sta na vidiku dva. Bdenje tujec, ki bi moral za sprejem po obstoječi zakonodaji opraviti še določene izpite, druga je zdravnica, ki se zanima za koncesijo na Dolu. »Napravili bomo vse, da se ne premislita..., »je povedala Jelka Markovič Grahek. Pacienti z Dola, ki jih je po zadnjih, aprilskih podatkih le še 1426 -včasih jih je bilo 1550, bodo morali torej do nadaljnjega iskati zdravniško pomoč trikrat tedensko še vedno v prostorih zdravstvenega doma v Hrastniku. Obremenjujoče za bolnike in tamkajšnje zdravnike... Slika in besedilo: Fanči Moljk DOLSKE SEKCIJE KUD SVOBODA DOL Tudi sekcije dolskih kulturnih ustvarjalcev so podale obračun dela za leto 2005. Z mnogimi nastopi so bili uspešni tako ženski zbor, dramska sekcija, vokalna skupina Plavica in foto - likovna sekcija. Ena najodmevnejših prireditev v zadnjem času je bilo praznovanje 15- letnice skupine Plavica, ki so začele peti leta 1991. V društvu se trenutno ukvarjajo z načrtovanjem praznovanja 70 - letnice. »Potekalo bo v okviru praznika KS in občinskega praznika...,« je dejal predsednik Bojan Frangeš. Na občnem zboru, ki je bil v sredo, 19.aprila 2006, pa so razpravljali tudi o brezplačnem koriščenju dvorane za vaje dramske sekcije. Slika in besedilo: Fanči Moljk Q KŠEFTI___________ KO APRILU POVABI: »BIKE ME« Že samo dejstvo, da je Aprilia ženskega spola in da nosi ime najbolj muhastega meseca od vseh dvanajstih v letu, je dovolj, da je vsak, ki jo vidi, zmeden, omamljen, začaran, nepriseben...na kratko zaljubi se. V trenutku se pojavita pred človekom, pa naj bo moški ali ženska, naj bo mlad ali malo manj mlad, vsaj dva problema. S prvim se bodo ukvarjali prevajalci, kajti prav vseeno je ali vabi »zapelji me«, »zakolesaj me« ali še kaj bolj nemogočega kot zabajkaj me. Drugi problem pa je, katero pa bi pa? ? ? Takole lepo, druga poleg druge so stale pred izložbenim oknom AVTOHIŠE MALGAJ v Gabrskem v Trbovljah, Trgovsko-servisnega podjetja d.o.o. Vsaj zaenkrat so še tam, kajti v pogovoru z njihovim »skrbnikom«, Vilijem Medveškom, kijih je vzel pod svoje okrilje, smo izvedeli za preselitev prelestnih lepotic v Salon na Skratovino. Vili Medvešek je vodja projekta Avtohiše Malgaj, katerega prva in glavna naloga bo prodaja motorjev oziroma skuterjev aprilia. Motociklov te blagovne znamke je kar veliko vrst, razlikujejo se po več kriterijih, od katerih največ pove moč oziroma prostornina motorja, ki se začne pri 50 in konča pri teh motociklih pri 1000 ccm. Zanimanje za vse vrste teh motorjev je precejšnje in zato tudi prodaja ni vprašljiva. Kupca pa seveda najbolj zanima, kaj še lahko, poleg samega motorja dobi v njihovi trgovini. Najpomembnejše je, da nudijo servisiranje in to tudi za kakšno drugo znamko motorjev. Pri njih lahko kupite gume, olja, maziva in motoristično opremo, ki poleg obvezne čelade vsebuje kombinezon iz materiala, ki je za vse mogoče in nemogoče vremenske razmere, ki lahko motorista doletijo na poti, primeren in priporočljiv in posebej ukrojen, kot se za »ta pravega bikerja« spodobi. Oblečete se lahko v apriliine komplete ali kakšne druge. Ja, za nakup potrebujete, vsaj zaenkrat še, tolarje. Najamete lahko pri njih tudi kredit ali si motor privoščite na leasing. Takšni mestni mini skuterčki do 50 ccm vas stanejo od 379 do 559 tisoč tolarjev, za tiste do 500 ccm boste odšteli do 1.399.990, za ta težke pa od tam napreeeej. Vili Medved je končal tam nekje pri 3.599.990 sit. Ni pa nujno, da imate čisto svojega motornega konjička. Ker je sezona za užitkarske podvige na dveh kolesih hudo kratka, si objekt svojega užitka lahko enostavno najamete, izposodite ali po ‘domače’ rentate. Tudi to željo vam bodo v Avtohiši Malgaj radi izpolnili. Ampak, takrat vas bodo malce izprašali po ustreznem vozniškem dovoljenju in akontacijo bodo za vsak slučaj tudi želeli imeti. Glede na neverjetno gostoto prometa ob konicah v središču Trbovelj, bi mogoče s skuterjem kaj profitirali, bolj problematično pa je, da se zaradi zastrupitve z izpušnimi plini znajdete v omami. To pa ni ravno priporočljivo stanje v prometu. Gotovo pa boste uživali v vožnji na manj prometnih poteh, kjer vam bodo družbo delale srnice in ježki, zato vam ne priporočam ravno nadzvočnih hitrosti. Pa da ne bi mislili, da sem vso strokovno znanost izbrskala iz svojih možganov. Strokovno je izvrstno podkovan moj tokratni sogovornik Vili Medvešek, ki komaj čaka na preselitev v Salon na Skratovino. Slike in besedilo: MaH KSEFTI Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z < «g možnostjo sponzoriranja prfanitfi 'DLcLU t| trženje in produkcija za gospodarsko * m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ .... . E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ELEKTROPROM 4 projektiranje strojnih in eiektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ EV) IlEimiOMtOM i.o.». Uk« 21 Mi! «SOVEC Iti.: 01 (6 ST ISO o o 0 c 1 c o > ! M i 1 >o 2 0 1 c o N tz D a o a 59 © RAZMIŠLJANJA/KLEPETALNICA — i----------------- MINISTROVA OBLJUBA Minister Drobnič je obljubil okrog deset tisoč delovnih mest. Ne čez noč. V roku dveh let naj bi se Slovenci obogatili za toliko dodatnega dela, je dejal. Slišalo seje lepo, ali pa beseda tudi meso postaja, bomo ugotavljali naslednji dve leti. Poglavitne agregate za zakonito zaposlovanje vidi minister v preganjanju dela na črno in v preprečevanju nezakonitega zaposlovanja prek študentskih servisov. Minister je to izrekel na sestanku z delodajalci in predstavniki delojemalcev, torej na pogovoru s socialnimi partnerji. Delodajalci so razočarani, saj ministrova obljuba onemogoča nekaj pričakovanih sprememb, ki bi olajšale odpuščanja, nudile različne (nesprejemljive) oblike zaposlovanja, fleksibilizirale delovni čas in še kaj, kar bi omogočilo donosnejše poslovanje. S strani predstavnikov delojemalcev bi človek ob ministrovih zagotovilih pričakoval navdušenje, pa so tudi slednji dokaj zadržani in skeptični. Bojijo se za vse oblike varnosti delavcev in ukinjanje obstoječih pravic, ki izhajajo iz dela. Poleg tega menijo, da minister ni predložil konkretnih dejstev, ki bi potrjevala njegove optimistične poglede na trg dela v prihodnosti. Pravzaprav je ministrovo obljubo res težko sprejeti kot premišljeno dejanje, saj je obljuba o povečevanju zaposlovanja prehitela vrsto spremljajočih aktivnosti vlade. Težko je verjeti, da bo oblast uspela izpeljati vse zakonske spremembe, ki se nanašajo na delo in od katerih je odvisna realizacija izrečene obljube. Spremembe davčne zakonodaje in delovne zakonodaje ter plačna politika in politika zaposlovanja morajo doživeti korenite in usklajene spremembe, ki bodo omogočale realizacijo optimistične napovedi, ministra za delo Janeza Drobniča. Zakonodaji, ki bi omogočila učinkovito odkrivanje in preprečevanje dela na črno in kršitelje tudi primerno sankcionirala, pa je zagotovo še težji oreh. Vse le ni odvisno od volje in zagnanosti ministra. Imeti mora podporo celotne vlade, za marsikaj pa tudi soglasje socialnih partnerjev in javnosti. Zgolj kozmetični popravki že obstoječe zakonodaje ne bodo prinesli pričakovanih učinkov, obljuba ministra pa bo ostala »nekje vmes«. Glede zapletene procedure ob sprejemanju popravkov in dopolnil na področju zakonodaje je upravičeno vprašanje, če bo ministru in vladi v dveh letih uspelo izdelati učinkovito zakonodajo na vseh, med seboj povezanih področjih, kaj šele, da bi zakoni zaživeli. Iz izkušenj je znano, da so kakršne koli spremembe na področju delovne zakonodaje in vseh spremljajočih področjih hudičevo občutljiv poligon, na katerem se križajo nasprotujoči interesi. Doseči harmonijo med socialnimi partnerji je vedno težko, saj ne gre drugače, kot da nekomu nekaj vzameš, da bi drugemu dal. Težko je nasititi volka, ne da bi ta kozo pojedel. Napovedan boj proti zaposlovanju na črno in vsem drugim oblikam nezakonitega zaposlovanja zna biti podoben boju ministra s plemenom krvoločnih in neusmiljenih ljudožercev. Če zmaga, bo deležen slave in njegovo ime bo zapisano v zgodovino. V primeru poraza ga bodo potunkali... MeGsto -IN-OUT-IN- Poslednji trenutek je, da začnete razmišljati o poletju. In, da bo shujšati potrebno! Zdravo in počasi!? Prodajalne so dobro založene s številnimi izdelki, ki obljubljajo hujšanje brez ogrožanja zdravja. Reklame na TV in v časopisih tudi zelo nazorno prikazujejo učinke čudodelnih preparatov: prej in potem... in (sedaj) brhke ženskice evforično razlagajo, kako so nekoč bile nesrečne in kako sedaj niso! Prav pa je, da pokrbite za svoje zdravje in dober izgled, a za takšno akcijo potrebujete zdrav osebni pristop, močno voljo in vztrajnost. OUT - BARBIKE Če še vedno mislite, da je za anoreksične deklice, ki so preplavile vesoljni planet, kriva vitka Barbika ozkega pasu, potem razmislite, kaj bo posledično izpadlo iz nove serije igračk, kijih ni podpisal Mattel, temveč Trash Doli s. Le te pijejo, kadijo, celo preklinjajo v teksaškem narečju. Nosečnica, na primer, pravi: »Nalij mi dvojni viski! Zdaj pijem za dva!« Te lutke so v Ameriki trenutno prodajni hit. IN-SADJE Vstopite v trgovino in izbirate kaj bi: jabolko, hruško, banano.. .ampak, to pa ni trgovina s sadjem in zelenjavo. Nak! Podjetje Hannspree se je odločilo za nov design »nujnih« aparatov. Televizor v obliki lepega rdečega jabolka z najsodobnejšim ekranom! Navdušeni?Prav! Za 1000evrov bo vaš. OUT-FRAJERJI No, ja, še zdaj mi zadrhti srce kot v najstniških letih, ob spominu: ko je sosedov fejst poba v usnju ustavil svoj težki motor v bližini moje malenkosti. A danes? Ja, danes bi bilo pametneje, da se zresni, si najde kakšno delo, umije in ostriže lase in se odpove divjanju jeklenemu konjičku, s katerega je že neštetokrat padel in polomil že skoraj vsako kost na, ne več mlademu, telesu. Saj! James Deanje res bil frajer! Dokler je bil živ- to pa ni bilprav dolgo. IN- UŽITEK Če še ne veste, »Agent Provocateur« proizvaja najbolj seksi žensko spodnje perilo, kije pregrešno drago in če ga slučajno kje vidite, se pripravite na šok. Je pa originalno, ženstveno in seksi. Trenutno je hit »kompletza užitek«: aromatične sveče, olje, parfum, in seveda, obvezno! čipkaste hlačke. OUT-BOGA TI SKOPUHI Na internetu je postavljena spletna stran www. hitterwaitress. com, kar lahko pomeni tudi- jezna natakarica ali nekaj podobnega. Razkriva skopuštvo posameznih zvezd in zvezdic, kadar gre za napitnino in je delo ameriških natakarjev, ki so igralce in pevce kraljevsko stregli, a dobili..., IN- OBVEZNO SE ZALJUBITE Nobenih izgovorov, prosim. Zveza lahko prinese čudovit občutek pripadnosti. Pravico pa imate obdržati navade v katerih resnično uživate, enako tudi ljubljena oseba - je to pravi začetek dobre zveze. OUT - NI POTREBE PO POLNJENJU ČUSTVENE PRAZNINE IN ŠE- IN JE ŠOPEK Z4 IZVOLJENKO IN SEVEDA NAGELJ ZA 1. MAJ. DELOVNO LJUDSTVO, KJE STE GA PROSLAVILI? Stanislava REKLAME © GOZDNE SKRIVNOSTI ZA ŠOLARJE Z DOLA Ste vedeli, da se veje v gozdu objemajo? In da plešejo v vetru ob petju ptic? Da nam drevo odgovori, če ga objamemo in kaj pomembnega vprašamo ter mu v tišini prisluhnemo...??? Vse to in še kaj so izvedeli pevci mladinskega šolskega zbora v Gorah ob dnevu Zemlje, v soboto, 22.aprila 2006. Priključilo se jim je še nekaj ‘odraslih otrok’. Tudi v gozdu živijo skupaj drevesa različnih starosti... Alenka Razpotnik, glasbena učiteljica z Dola, ki seje odločila, da organizira za svoje pevce ustvarjalno delavnico v gozdu, je povabila še pomočnika - znanega naravovarstvenika Jako Šubica iz Medvod, dipl.ing. gozdarstva, kije opravil tudi šolo o zemeljskem kozmosu pri Marku Pogačniku in Ajri Miška. Z energijami širšega prostora se občina Hrastnik napaja preko reke Save in bukovih gozdov ter v okamnelih gozdovih - premogu, pravi Jaka Šubic. Energijska hrbte-nica (čakre) teče preko sredine občine, kot je naslikano na akvarelu. Srčno središče pa predstavlja Dol, je poudaril J.Š. Hrastnik je sredi-ščno funkcijo prevzel, čeprav zgodovinsko ni njegova. Otroci imajo vedno manj stika z naravo... Tako so za marsikaj prikrajšani. Starši in šola jih lahko pri tem usmerjata. Veste, da živijo v gozdu tudi škratje? Imajo čarobne palice in prav takšno si bo ustvarila osemletna Neža iz Sedraža. Naši predniki Kelti so pomembne odločitve sprejemali pod hrasti... «Sicer pa je hrast nezahtevno drevo, ki uspeva tudi na sušnem podro-čju,« je razlagal Jaka Šubic, »Navadno zraste na opuščenih pašnikih - kot pionir novega življenja. Šele kasneje se mu pridruži bukev...« Slike in besedilo: Fanči Moljk Z Banko Zasavje in podj do stanovanja Celje - skladišče D-Per 6/2006 I v objektu Marc. 5000019050,9 COBISS Q s posebno ugodno ponudbo kreditov za nepremičnine v tolarjih in evrih * Mi ik iif: V nor rlirJ d Več informacij na: http://www.banka-zasavje.si oz. na tel. št.: 03 56 26 233 (int. 409) uslugi ilunku Zuju'jja 'Id, frb'j'jJJ^, iiunčnu sl'upi/rj iJova LjuLIjunjki hunte Tiy iwj'jJudJu 20 c, Trbu jlJu