TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Delavski svet je z večino glasov dokončno potrdil začasno upravo v sežanski tovarni radijskih sprejemnikov Sežanska tovarna je po dolgem oklevanju le žišča. normaliziralo in mož-prišla na spored obravnav vodilnih organov pod- n,ost prodaje nekoliko popra-jetja. Zadnji pospešek, da se je stvar sanacije za- vila, pa je država uvozila ve-sukala hitro in odločno, je zadal zaključni račun za' like količine sprejemnikov iž minulo leto, ki izkazuje v tovarni .483 milijonov SD vzhodnih držav po dumpdng poslovne izgube in 120 milijonov SD neporavnanih cenah Posledica tega za se- anuitet. Delovni kolektiv tovarne, ki je vsa leta z nezmanjšanim prizadevanjem vztrajal ob izredno nizkih osebnih dohodkih, prav gotcvo ni kriv za nastali položaj. Niti ga ni ■ moč dolžiti, da se je obravnava celotne problematike tovarne tako zavlekla In da so prvi ukrepi za sanacijo poslovanja šele zdaj storjeni, čeprav bo moral tudi v prihodnje nositi vsa bremena za poravnavo izgub. Sežanska tovarna SPRE- 20% vrednosti vloženo delo . . JEMNIKI je v preteklem ob- preostalih 80% pa so sestav- ® žansko tovarno je bila: manj- \ ša prodaja sprejemnikov' velike zaloge z nižjo tekočo proizvodnja in končno neizogibna poslovna izguba. KAKO RAZLAGA TOVARNA NASTALO IZGUBO Mnenje , predstavnikov ■ toda izkazana izguba ni nastala zaradi slabega poslovanja vodstva tovarne ali manjše produktivnosti kolektiva. V celotnem znesku 483 milijonov SD je zajeta izguba g zaradi nižjih ,prodajnih cen spiejemnikov,'ki. jih' je tovarnap izvozila na zahod; odpisa nekurantnega rvuteri- diiski nmizvodmii kot aku- Cene radijskih ■ sprejetimi-ata; iz prejšnjih let dodatni - kov se že 15 let niso spreme- popust pri prodaji sprejem-nile in so nekatere vrste,-eca. nikov, kar naj bi bila posle-ke za druge pa celo nižje kot' dica slabega poslovanja PSO so. ekvivalentne vrste spre- in sodnih ter drugih stro-jemnikov, na zahodu. Sežan- dobju že. nekajkrat končala ni deli, ki jih tovarna kupuje, leto s planirano poslovno iž- je jasno, da je tovarna res v gubo. Proizvodnja oz. mon- veliki meri odvisna od cen taža radijskih ■ sprejemnikov kooperantov in, da z boljšo je namreč izmed vseh dejav- organizacijo dela in tehnolo-nosti elektPOvhdustr-j.e' naj--.gljp .lahko ■eKaMte^plj|WBH matij. akumulativna, če sploh proizvodno cena sprejemiii-■ lahko govorimo spričo seda- kov.-- njega tržnega položaja v ra- mulativni. Dokaz za to so številne, montažne tovarne radijskih' sprejemnikov, ki .so vse od kraja propadle: in tudi danes še edina konkurenčna tovarna podjetja El menda ska tovarna je imeli pri tem posluje z vsafccLetno plahi- še posebno smolo. V m.nu-rano izgubo, ki jo krije pod- lih letih pred reormo so vejat j e z "večjo • akumulacijo ljale za radijske, sprejemnike drugih dejavnosti. plafonirane cene, lani -. po Spričo tega, da predstavlja sprostitvi maksimalnih cen, od posameznega spcejempika ko -je izgledalp; da se bo: :tr- škov -zaradi blokiranega žiro računa! PSO ODGOVARJA Za nastalo izgubo mehi PSO — v kolikor gre ha rovaš PSO — da je posledica . (Dalje na 6 strani) ■ | : I fr 8 S ■ m So*5'' m. ■ ■■I ■ P ;.'* I s t JSmSm o k* H H 9 ' * V' r ’ is; ■ I • 1 S v.s ril tek' »■ iM I® i iiiifc if¥i lli Smučarska ekipa Radicindusir* j s ¿.agršb je letos kot gost aktivno sodelovala na tekmovanju Iskrašev v Kranjski gori (K članku na 4. in 5. strani) 22. aprila volitve v DS združenega podjetja in enote strokovnih služb Delavski svet združenega podjetja »ISKRA« Kranj — je na svojem 6. zasedanju 1. marca 1968 v Kranju sprejel naslednji SKLEP: a) volitve v delavski svet ZP in DS enote strokovnih služb ZP se razpišejo za 22. april 1968 z izjemo organizacije Tovarne elektromotorjev Železniki, kjer so volitve v delavski svet ZP 12. 4. 1968, to je istočasno kot volitve v delavski svet te organizacije, ker so na ta dan razpisane s sklepom DS ZP od 1.3.1958 zaradi prenehanja začasne uprave v tej organizaciji. b) Delavski svet združenega podjetja ISKRA Kranj šteje 60 članov. V letu 1968 se voli v delavski svet ZP novih-26 članov, ker preteče mandat enakemu Številu članov,' medtem ko mandat preostalim 34 članom DS .ZP poteče v letu 1969. c) DS ZP se voli po volilnih enotah. Voiiine enote so organizacije v sestavu ZP, katere volijo naslednje število članov: Elektromehanika 7 Elementi 2 Aparati 1 Naprave 1 Avtomatika - — Instrumenti i Elektromotorji 2 Avtoizdelki 1 Kondenzatorji . 1 Elektronika -— Sprejemniki 1 Usmerniki 1 Polprevodniki 1 Orodjarna 1 Prodajno servisna organizacija 2 Nabavna organizacija 1. Zavod za avtomatizacijo 1 Strokovne službe. 1 šolski center 1 Skupaj 26 č) V volilno komisijo ZP so imenovani: 1. Jože Deželak, »Naprave« Ljubljana — predsednik 2. Stane Dubokovič, »Elektromehanika« Kranj — namestnik predsednika .3. Mitja Ančik, Strokovne službe ZP Kranj — člau 4. Rihard Rosbaud, Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana — član 5. Jože Pogačnik, Prodajno-servisna organizacija Ljubljana — član 6. Slavomir Mihajlovič, »Elementi« Ljubljana — član Volilna komisija ZP ima nasproti volilnim komisijam v volilnih enotah (organizacijah) naslednje pristojnosti: — načelno skrbi za zakonito izvedbo volitev v DS ZP — sprejema in potrjuje kandidatne Uste za volitve DS ZP — razglaša izid volitev v DS ZP — izdaja potrdila o izvolitvi izvoljenih kandidatov v DS ZP. d) Imenovana je komisija za voiiine imenike ZP, V naslednjem Sestavu: 1. Franc Troha, Strokovne službe ZP — preds. 2. 'Janez Franko, »Elementi« Ljubljana — član 3. Franc Orel, »Elektromehanika« Kranj — član Komisija za volilne imenike ZP ima nasproti ustreznim komisijam v volilnih enotah (organizacijah) le pristojnosti nadziranja, koordiniranja in in-struiranja glede volilnih imenikov za volitve v DS ZP. ; e)’ Zbori delovnih ljudi, ki naj predlagajo kandidatne liste za DS ZP, se skličejo v vsaki delovni enoti-- in naj bi bili med 20. marcem in 1. aprilom 1968. ■ : f) DS ZP priporoča organom upravljanja organizacij v sestavu ZP in Šolskemu centru ZP Iskra Kranj, da razpišejo in izvedejo volitve v svoje organe upravljanja in organe upravljanja svojih delovnih enot, na isti dan, kot volitve v DS ZP. V ta namen naj Sprejmejo ustrezne sklepe o Volitvah v svoje organe- upravljanja in organe upravljanja svojih delovnih enot na svojih zasedanjih in to najmanj 30 dni pred dnevom določenim za volitve, to je 22. aprilom 1968. Tovarna polprevodnikov je v novem letu uspešno zastavila Letošnje leto se je začelo z V lanskem letu tovarna ni ostro borbo za doseganje izpolnila proizvodnega in ekonomskega efekta ter izpolnjevanje plana. Januarski mesec j e bil do sedaj vsako leto sušen, zato nikoli nismo dosegli večjih uspehov v tem mesecu. Če bi primerjali lanskoletni januar, se je v letošnjem letu ta realizacija povečala za 2,2 krat. Predaja v januarju 1968 je bila po strukturi kupcev naslednja: — poslovnim enotam ISKRE 13,5 % — drugim kupcem v državi 12,9% — izvoz 73,6 % Po strukturi elementov: — selen 25,3 % — silicij 73,4 % — germanij 1,3% ; Iz navedenega sta vidni dve glavni smernici: 1. Tovarna je v pretežni večini vezana na izvoz. Tu prevladuje Poljska, zelo obe- smo mogli organizirati uspeta j ooe tržišče pa je tudi An- šen potek proizvodnje ger-glija. Za to tržišče se tovarna manija; Preselitev seltenskega pripravlja ter pričakuje po- obrata v Trbovlje je bila rast izvoza na Zahod. Se zadnja faza prenosa na rela-vedno pa je premalo obdela- ciji Kranj—Trbovlje. Proble-no domače tržišče. Prepriča- mi zaradi personalnih spre-ni smo, da bi lahko prodali memb tudi niso dajali do-še mn_ogo več, ker se taksne brega impulza gospodarjenju diode, kot jih imamo v pro- v tovarni. Likvidnost je bila gramu, v veliki večini uvaža- velik problem, vendar smo jo jo. Na tem področju tovarna omilili s tečajnimi razlikami poskuša okrepiti prodajno tako, da šmb' ; m e] i? prcce j časa pozitiven saldo pri nabavni organizaciji. Ravno tega problema pa se tovarna v letošnjem letu najbolj boji. Prišlo je do situacije, da smo prodajnega programa. Proizvodnja in prodaja sta namreč v tovarni skoraj izenačeni, ker ne delamo na zaloge:?: V takšni situaciji je proizvodnja, odvisna predvsem od tržišča. Domača prodaja je ostala na isti ravni kot v letu 1966, izvoz pa je bil bistveno manjši predvsem zaradi storniranih- pogodb za močnostni Si iz Poljske. V preteklem letu je prodaja zelo nihala; največja prodaja je bila zabeležena v juniju. Predaja diod ;; ter selcn.skih stavkov pač ni sezonskega značaja. Bil je primer, da je PSO od planiranih 120 mio S din odkupil .samo 20 mio S din. Vse to nam govori o pomembnosti prodajne jpluž-be, katero, kot sem že omenil, tovarna mora približati tržišču. , Problemi pa so bili tudi v proizvodnji, ker nikakor ni- elužbo. 2. Tovarna se je razvila iz selenskega obrata v Kranju. Ta pa zavzema zasedaj le četrtino proizvodnje. Glavni . . , , artikel je plastična dioda ter imeli..dolg «rSa- K 8. marcu — dnevu žena iskreno čestitajo samoupravni organi, družbeno-politične organizacije in uredništvo Osvežitev obravnave integracije V prvi fazi naj bi se k »Iskri« pripojila tovarna Radioindustrija Zagreb močnostne diode iz silicija. Na tem področju, seveda še z razširitvijo asortirftana, pričakuje tovarna največji napredek in razširitev. Proizvodnja germanija je zaradi neposrečene licence SGS v malem obsegu; izdelujemo le točkaste diode, medtem ko tranzistorjev ne delamo več. nizaciji za 20 mio SD, ter terjatev na PSO-ju 300 mio, pa nam je nabavna NO ustavila uvoz ter smo ga z zakasnitvijo rešili. Vsak dan neobrato-vanja zaradi primanjkljaja materiala nam je napravljal izgubo. Z novimi deviznimi predpisi ter povečano proiz- (Dalje na 6. strani) Minule dni je bila. v Ljubljani skupna seja gospodarske komisije in komisije za organizacijsko kadrovska vprašanja, nekaj dni kasneje pa še seja upravnega odbora ZP. Dnevni red je obsegal točko: obravnavo gradiva o integraciji med ZP ISKRA in RIZ. Na prvi seji sta bila navzoča tudi dva pred- Ij-alo načelo, da naj bi bili stavnika RIZ proizvodnja ene vrste izdel; kov locirana na enem samem Po sorazmerno dolgem za- tegracije med našim podjat- kraju. prav za brezžične zveze. Strokovnjaki obeh podjetij?pa menijo, da se bo dal tudi ta problem kompromisno urediti, pri čemer naj bi obve- tišju, odkar je končala z de lom komisija za pripravo m- Ob 8. marcu - dnevu žena Če hočemo za mednarodni dan žena napraviti realistično bilanco; predvsem zdaj, ko prehajamo na nov delovni čas, tedaj je potrebno, da takoj in uporno začnemo reševati problem med poklicno dejavnostjo žensk in materinstvom. Do zdaj se namreč lahko pohvalimo le s spoznanjem, da smo v praksi premalo storili za konkretno reševanje. Skratka, ob 8. marcu naj bi se odločno lotili pospešenih priprav in izvajanje programov otroškega varstva. Dnevno varstvo otrok, zlasti šolskih, je iz dneva v dan večji problem, ki se zaostruje spričo uveljavljanja deljenega delovnega časa. Ko oblikujemo politiko otroškega varstva, se moramo zavedati, da tega odgovornega dela ne moremo prepustiti czkemu krogu ljudi, pač pa moramo imeti pred očmi, da smo odgovorni, kako bomo spričo velikih potreb skopa sredstva za otroško varstvo kar najbolj smotrno uporabili. V zaposlenosti žensk nas prekaša le malo dežel, kar pa zadeva otrpško varstvo, ki je eden bistvenih pogojev za srečno materinstvo ter uspešno poklicno in družbeno udejstvovanje žensk — smo skoraj na zadnjem mestu. Učinkovite bližnjice k dejanski enakopravnosti ne zmorejo utreti ženske same. Zato naj letošnji osmi marec pomeni vzpodbudo ža odločno akcijo vseh družbenih' dejavnikov za odstranitev ovir in predsodkov na poti k zastavljenemu cilju. Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije je pozvala vse delovne organizacije in občinske skupščine, da ob letošnjem 8. marcu sprejme sklepe, s katerimi bodo namenile del svojega dohodka za hitrejši razvoj otroškega rarstva. jem, zagrebško Radioindus>tri- Najbolj sporno pri namera-•jo jm Rudi Čajavcem im Banja vami integraciji je sedanji Luke je to gibanje v zadnjem zakonsko odločilo , o solidai-času ponovno pridobilo na nem pokrivanju izgub v zdi® pomenu. Pobudo zanj je dala. ženem podjetju. Obe podjetji zagrebška tovarna RIZ, med- ga nameravata tako urediti, tem ko se v Rudi Čajavcu da bi ob podpisu integracij' ne, ogrevajo več za prvotni $ke pogodbe dodali še posek-predlog integracije med jjo določilo, da naj bi vsako: ISKRO. RIZ in njima. podjetje ob morebitni poslov, Pri razgovorih z zagrebško -n izgubi v naslednjih lotih tovarno RIZ je -zato vzklila samo poravnalo .obveznosti m _____ ■ , ...... ne zahtevalo kritja od -d» nova ideja, da naj bi in-te- .. „ . gega partnerja, gracijo razdelili na dve fazi. 0 predlogu za integracijo V prvi fazi naj bi se nekako: borno poročali obširnejše v v polletju pripojili najprej naslednji številki našega glo1 k ISKRI zagrebška RADIO- sila, za tem to bo o nje® razpravljal razširjeni, kolegij; generalnega direktorja. Marjan Kralj INDUSTRIJA, RUDI ČAJA-VEC pa v drugi -fazi (medtem smo brali v časopisju da se pogovarjajta El iz Niša in RUDI ČAJAVEC za integracijo). Nov predlog sta podprli vodstvi obeh podjetij, ker je pri ponovni analizi ekonomsko utemeljen. Proizvodnja Naslov uredništva: obeh podjetij se. le malo po- Kranj Savska loka 4 knva, od tega je problema- T ] J22_221 ^ 333. ticiia le izdelava električnih gramofonov, zvočnikov in na- DOPISUJTE V »ISKRO«! »Teden Iskre 68« v Sar Prva izvensejemska razstava našega podjetja je zelo uspela Glavno mesto republike Bosne in Hercegovine — Sarajevo ne prireja običajnih- vsakoletnih sejmov podobno kot druga republiška mesta v državi. Tako so Sarajevčani primorani obiskovati druge sejme, če hočejo zasledovati nove tokove proizvodnje. Ker je tržišče v Bosni in Hercegovini po obsegu precejšnje, zaradi slabših zvez ___________________________ pa nekoliko odmaknjeno in ne dovolj raziskano, je razumljiv velik poslovni tate- vor' pred~razst~amkn' prosto- °Pisi kateregakoli našega pro- VELIK OBISK NA RAZSTAVI Dve uri kasneje je imel naš gen. direktor otvoritveni go- Tudi šolarji so bili vključeni v akcijo Tedna »Iskre« 68. V natečaju z nagradami so lahko tekmovali s kratkimi res našega podjetja, da se na tem kompleksnem teritoriju čvrsteje uveljavi ta pridobi nove možnosti prodaje. UGLED »ISKRE« VELIK: JE tij«? »Kakšna presenečenja rom. Omenil je namen razstave in pripomnil, da je ta nastop našega podjetja prvi in izvoda. Prav zato je bil obisk šolske mladine na razstavi velik, kajti velika večina šo- pripravlja ISKRA za tržišče ne zadnji v tej pomembni larjev je prt tem ugotovila, jugoslovanski republiki. Na- da si je vredno najprej, ogle-nizal je dosedanje sodelovanje dati -i: z bosanisko-harcegovskimi po- stavi. Sarajevo, središče Bosne in upravni center republike BIH . ___ ...... . ....H....I.v......I Šteie danes približno 100.000 Kot nekak Uvod v razstavo (mišljene so cene im pogoji ...... . - , . . »81 T , brebivalcev več kot Ljubija- oz. prireditve. »Iskre« v Sa- prodaje)«? »V ¡kakšni meri bi mzal je dosedanje sodelovanje dati -izdelke »Iskre« na razna Izredno lepa lega mesta rajevu je bila druga tiskov- lahko ISKRA sodelovala pri z bosansko-harcegovskimi po- ■ . v . v skorai zaprti dolini od na konferenca v. klubskih financiranju družbenih in djetji m zla9ti sodelovanje- Nekako do začetka razstave treh strani obdani z vencem prostorih delavske univerzč kulturno: športnih objektov v P"* modernizaciji proge Sa- je bila zamišljena tudi tudi dokaj visokih gora, napravi DD. Novinarje iz najpomemb- BiH«?, »Kaj bo ISKRA storila - PItKe, sodelovanje prezidava pročelja filiale v na slehernega tujca’zelo lep nejših republiških časnikov glede sodelovanja za izgrad- 111 delitev deda vtis slikovitosti in prirodne hi RTV sta povabila na raz- njo cest v BiH«? itd. lenobe. govor generalni direktor ZP Splošen vtis s te konference . . .. . - Mesto je zlasti v zadnjih Vladimir Logar im direktor je bil, da je razgovor precej J« dotaknil integracije m jre- del je bila do ^začetka »Ted. desetletjih sitao napredovalo. PSO Metod Rotar. . pripomogel k spoznavanju na- 'M I Močna industrija in veliki--: Zbrane novinarje-in povab- šega podjetja in naših proiz- - - . A.__.... - . kompleksi modernih stand- ljene. goste je naprej pozira- vodnih možnosti v BiH, hkrati ena najbolj dinamianih vej KRANJ. gospodarstva, kjer je proces Preselitev trgovine iz Bran- RUDI CA- šalah Albaharijevi ulici JAVCEM, ENERGOINVES- adaptacija novega prodajnega TOM in TJ montažo. Nato se prostora trgovine. Glavnina je dotaknil integracije in ve- del je bila do začetka »Te like možnosti za sodelovanje, na« sicer končana skupaj z saj je prav elektroindustrija velikim napisom ISKRA — vanj sk-ih naselij so izpodrinili nekdanji orientalski videz. Nanj spominjajo le še številne džamije, predvsem v starem delu mesta izpod gore Trebevič. V središču mesta (poleg ; Opere) j e eno. izmed naj lepših :.poslopij: delavska - univerza Djuro Djakovič. V prizemnih prostorih je velika dvorana, primerna za: razne razstave, v prvem nadstropju še večja 'z odrom za razne’javne kul-‘~ : turne nastope in.kinopredsta-ve, v gern j ih prostorih pa so konferenčni in . klubski prostori,. »ISKRA« NA VSAKEM KORAKU - TedM »Iskre«:.je bil. predviden ža čas od 27. februarja do vključno 3. marca. Že približno mesec dni pred Otvoritvijo so prišli v Sarajevo maši propagartdi&ti in skupaj s predstavniki filiale uredili vse potrebno za organizacijo tako velike prireditve. Program prireditev je bil dobro izbran, delo posameznih sektorjev PSO oz. pro- integracije najbolj smotrn .kove ulice pa je sledila na-Omenil je izkušnje ISKRE slednji dan. Servisni- prostori pri integracijskem gibanju. so se tako bistveno povečali. Ob koncu govora je zaželel novaj sodc>bno opremljena tr-natraoeim, da bi se dobro po- govina pa bo vsekakor še bolj čutili na razstavi in povabil prispevala k ugledu našega podpredsednika republiške podjetja in večji prodaji, gospodarske zbornice Rtzo . . ^BHšS ° ¡jm ■*■■■■ * Naj omenim se vazno po- slovno potezo PSO, ki jo je omemid direktor PSO Metod Gostje so si nato ogledali Rotar na.jtiskovni konferenci, razstavljene eksponate, za- dä-bo ISKRA odprla verjetno-: stavljali razna vprašanja gle-'še.;.: letos nov servis v Banja-de tehniških karakteristik in luki in pozneje tudi v Mo funkcioniranja aparatov in starju. Selmanagiča naj odpre razstavo. naprav. - Strokovni sodelavci posameznih panog PSO so Ne glede na poslovne- zaključke, o . katerih še nismo dajali navzočim potrebne po- obveščeni, velja Splošna' ugo datke, poleg tega pa še pose- tovitey, da je bil celoten se-bej za razstavo v Sarajevu jenski nastop ISKRE v Sa. natisnjen prospekt, ki ga je rajevu zalo uspešen in odlično organizirala PSO. »Propaganda« organiziran. Poslovni'rezulati bodo sicer vidni šele. čez ne- Razstavo »Teden ISKRE 68« v Sarajevu je slavnostno odprl podpredsednik republiške gospodarske zbornice BiH Rižo Selmanagič H . kaj časa vendar bodo pozi- že prvi dan je bi obisk na ^ ^ (,sak način. In še ne. razstavi zelo velik, ki ni usa- ^aj; z organizacijo take vrste hmil niti med opoldanskim razstav smo se izven običaj-časom. . • nega okvira sejmov samo- stojno lotili akcije približati se tržišču in upoštevati njegove že znane zakonitosti. Ob koncu je treba'pohvaliti TUDI PROGRAM VZPOREDNIH AKCIJ JE BIL USPEŠEN vil direktor filiale Softič, pa je naše vodstvo, dobilo ne- Veliko zanimanja je priteg- pravzaprav vse, ki so imeli pagande temeljito razdeljeno, povedal, namen tiskovne kon- kaj sugestij-za bodočo poslov- 'nil nastop »Slovenskega ok- opravka z organizacijo »Te-Y dveh razpoložljivega ference in predal besedo 'ge- no politiko v tej' republiki: teta«! Čeprav je oktet že pred dna ISKRE 68«,'zlasti pa ce- | gj -g.-.:-'.--. „ ...... .i »Propagande« postavili sodelavci neralnemu direktorju Vladi- kovinarji so na splošno ugo- leti nastopil v Sarajevu, šte- lotno ekipo sarajevske filiale, H mam MMHBi1 am * m **** \ ..*• celotno razstavo naših izdal- ^rojr^^rpodMjV^da- republiki velik ugled zamuditi . kov:. reklamne panoje, napi- nasilji- Sestav ' podjetja in ™ spoštovanje, da pa bi naše koncerta, se in ostalo sejemsko deko- vlogo »Iskre« v jugoslovan- podjetje lahko nekaj prisps- racijo. Hkrati so po mestu skl elektroindustrij i. Precej valo -k modernizaciji cestnega izobesili številne zastave z obširno je govoril o p-roble- omrežja, ker. prav sedaj po- napisi »Teden Iskre 68« in matiki intesraci ie v gospo- toka velika organizirana akci- ene našim zaščitnim znakom, darstvu in posebej pri nas, Ja za prostovoljna posojila Iskra namenila za Btoderniza- poslovna akcija uspešna in pa seveda tudii člane Propagandne službe, ki so z zna-Čisti dobiček dveh koncer- nim rutinerstvom v rekord-tov okteta in še zabavno glas-: osm času realizirali idejno kasnejše prireditve je zamisel, jo oblikovno razvili namenjena samo za ceste. cijo cest v republiki BiH. in postavili razstavo na noge. Marjan Kralj .Nas na .karton nalepljen za- ge samo zaradi sedanje a-k-sčitni znak so rade volje, tualnosti tega gospodarskega sprejele tudi sarajevske trgo- gibanja, temveč predvsem rine . in ga postavile v izlož- Zaradi izkušeoj,. kjjih ima be. Tako so ti rekviziti opo- naše podjetje pri tem pro-zarjali Sarajevčane na vsa- cesu. I kem koraku o tednu »Iskre«. . '’- Seveda to ni bilo vse. Že Novinarji so nato zastavlja- dober teden pred svečano N vprašanja. Nanje sta odgp-, otvoritvijo razstave. je bila varjala generalni' direktor in prva novina~ska tiskovna direktor PSO. Naj navedem konferenca, na kateri je di- ne,kaJ vprašanj., ki zanimivo rektor ; sarajevske filiale ilustrirajo, kaj zanima bosan-PSO Softič obvestil zbrane s!ko-hercegpvsko časopisje in novinarje o namenu in pro- RTV oz. posredno s tem po-gramu sejemskih prireditev, trošnike v tej republiki: »Kje ./Časopisje in RTV sia tudi so se razili ISKRA, 'RUDI prispevala, da je bilo prebi- CAJAVEC in RIZ pri razgo- valstvo, celotne republike vorih.-za integracijo«., »Kak- . - dobro obveščeno o teh .pri- šno je sodelovanje ISKRE in Nekaj ur pred otvoritvijo razstave »Teden ISKRE 68« je priredil generalni direktor zoru-reditvah. bosainsko-hercegovskih podje- ženega podjetja Iskra tiskovno konferenco, s katere je pričujoči posnetek V razredu do 35 let starosti je bil najhitrejši Milan Bernik (Elementi) — v sredini, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Ivan Mohorič in Tone Gartner, oba iz tovarne »Elektromotorji« Ludvik Dornik (ZZA) in Franc Stritih (PSO) sta se »dajala« le za desetinko sekunde Roman Luštrek (Avtomatika) se je s časom 1:08,4 uvrstil na 4. mesto « Solidna vožnja ir g. Mivka Jegliča (Aparati) VI. ZIMSKOŠPORTNE IGRE ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA i Tudi letos bogata udeležba tekmovalcev pri ® Ekipni zmagovalec letos tovarna »Elektromehanika« ® Prvič na kolajne 9 Glede na vsakoletni porast števila tekmovalcev bi kazalo] Letos že šestič zapovrstjo so naše zimsko-športne igre pokazale, da je v naših delovnih kolektivih Kar lepo število smučarjev in smučark:, kii prav radi sodelujejo ria teh tekmovanjih. Zgovoren dokaz za to je število prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk, ki je doseglo 238 (vštevši še 6 tekmovalcev HIZ). Kot navadno, tudi letos niso štartali vsi prijavljeni, vendar pa je bilo število »odpadnikov« na štartu precej bolj skromno. Na drugi strani' pa- jih je bilo precej, ki bi radi tekmovali, a pač niso mogli, keir se niso pravočasno pri-javili, kar s-pet govori; da ponekod pri takih rečeh ni potrebne resnosti. In ko smo že • pri resnosti — v nekaterih tovarnah so se najbolj goreči smučarji dogovorili,- vzeli nekaj dni dopusta in se zagrizli v izdaten trening. To se jim je vsekakor dobro obrestovalo na tekmovanju, saj le-ti na cilj sorazmerno zahtevne in dolge proge niso . prihajali »zavozlanih« nog, kot večina tistih, ki. so letos dokaj bogato zimo premalo učinkovito izkoristili, g Ze precej dolgo, je bilo po tovarnah in enotah slišati, 'kako bo kdo koga na veleslalomu v Kranjski gori in tako se je zares tudi zgodilo, saj nam pogled v tehnične rezultate pove, da je bila letos izenačenost med tekmovalci v posamezjnih razredih večja kot doslej in zalo razumljivo razlike v doseženih časih tudi minimalne. Razveseljivo' pri vsem tem pa je, da je marsikje že premagana »boječ-nost« in so na tekmovanje v Kranjski gori prišli iz .nekaterih tovarn tudi " smučarji, ki ob vsej ' svoji požrtvovalnosti in borbenosti niso uspeli poseči v boj za boljša mesta. Tako je prav, Saj olimpijsko geslo še posebej velja za takale Sindikalna prvenstva. Za spremembo je letošnja proga za veleslalom tekla iznad kočice na Podiesu. Cilj je bil skoraj pri cesti pod. spodnjima postajama žičnice oz, vlečnice. Traserja Ludvik Dornik iz ZZA in Milan Bernik iz tovarne »Elementi« sta halogo dobro opravila, -saj je bila proga "solidna, ne pretežka, pa tudi ne prelahka, vendar pa je na splošno prevladalo mnenje, da bi bila lahko za kakih 50 metrov krajša,- zlasti za ženske in starejše člane. S tem pa bi se izognili treh ali štirih zares zahtevnih vratič, ki so terjala prenekatero »žrtev« že na samem začetku vožnje celo tudi med solidnejšimi vozači. Zadovoljivo je bilo to, da je sneg na progi bil takšen, da je ostala proga dokaj dobra tudi za tiste tekmoval- ce, ki so.vozili med zadnjimi. Sprva nekoliko pomrznjen, se je proti poldnevu nekoliko otopil, vendar pa je hladen veter preprečeval, da bi se sneg preveč razjužil. Nekako" 950 m. dolga je proga imela 36 vratič in okrog 120 metrov višinske razlike. Najboljši, oz. najhitrejši med tekmovalci Tomaž Jamnik (tekmovalni razred) jo je prevozil v 59,9 sekundah. Seveda vsem ni šlo tako hitro; zato tudi niso bili izjeme časi dveh, ali celo več minut, pri Čemer je dejanska vožnja trajala precej manj, levji delež pa so k doseženim časom prinesla -vračan ja skazi zgrešena vratiča, ali pa celo padci, ki pa k sreči za tekmovalce niso imeli hujših posledic. Tako je pravzaprav še najceneje prišla »skozi« reševalna .- ' služba,- ki "ji skorajda hi bilo treba ..-nastc-patri Organizacijo letošnjih VI. zimsko-športnih iger Iskre je sindikalni odbor podjetja povrni -sindikalni podružnici tovarne elementov za elektroniko. Le-ta je skušala prireditev pripraviti in izvesti čim bolje, vendar ji to v celoti ni uspelo, saj so udeleženci tekmovanja imeli nekaj pomislekov. Bilo je nekaj spodrsljajev, ki.pa na splošno niso pokvarili tovariškega in pravega športnega vzdušja, ■ lastnega sindikalnim prvenstvom. V splošno zadovoljstvo še ugotovitev, da je bilo letos le malo razpravljanja ali celo. prepirov, - kakršnih smo bili vajeni na prejšnjih zimskošportnih igrah, ko so prene-kateri vselej imeli nekaj, zaradi česar je po svoje trpelo vzdušje tekmovanja. Glede organizacije tekmovanja- pa sem mimogrede ujel opazko hudomušneža, -ki je ugotovil, da je organizacija, ob manjših spodrsljajih pač čisto naša in je zavoljo tega ne gre kritizirati! Naj bo torej po njegovem in recimo, da je bila res naša! Bolj kot" same spodrsljaje v organizaciji velja kritizirati nedisciplino, tako tujih kot tudi domačih smučarjev in gledalcev. Namreč tudi mnogi naši tekmovalci z višjimi štartnimi številkami, si med tekmovanjem niso mogli kaj da ne bi švigali skozi posamezna vratca, kot da bi ne vedeli, da s tem ovirajo in ogrožajo tekmujoče tovariše. Bili simo priče številnih padcev, . pa tudi zgrešenih vratič., zaradi tistih, ki - niso spoštovali nenehnih pozivov po ozvočenju naj se umaknejo š proge. Tu tudi kontrole in Vrv, napeta vzdolž tekmovalne proge niso kdove koliko pomagale. *Menim, da bi prav lahko vsaj Iskraši do svojih sotekmovalcev imeli malce več posluha! Organizatorji so glede na tako številne prijave nameravali s tekmovanjem začeti namesto ob desetih že ob devetih, vendar jim to zaradi prepočasnega »priliva« tekmujočih na štart ni uspelo in se je »dirka« začela s tekmovanjem žensk šele četrt čez deseto, zavleklo pa se je tja do pol vozilj. Za zv ciljem male s rature, vse ka radi e ših mi vale tf mm p: na Tomaž Jamnik (Elektromehanska) je bil najboljši in naj-hitrejši s časom 0:59,9 Barvni posnetek naših tekmovalk pred pokazale pravcato mavrico barv s svoji H " ’i ■ lil i . M 1111 H 119 Ekipa na cilju (časomerilci in ostali).!1 se je kljub soncu dovolj namrazila v vi ir GORI ljubljenosti te naše športne manifestacije lovali tudi smučarji iz RIZ 9 Kot na olimpiadi — za najboljše tekmovanja @ Zagotoviti boljšo povezavo med štartom in ciljem vodij. Tudi to je nakaj^ nad čemer smo lahko zadovoljni, saj kaže na izostren športni čut, kajti, tudi svoje napake je včasih dobro priznati in jih ne za vsako ceno zanikati. ' Ce sem malce zloben — tak ;šporbni čut do lastnih napak bi prav brez , škode Vnesli tudi v naše vsakdanje 'delo, pa bi bilo najbrž marsikdaj kaj drugače, če ne že bolje! ¡Ekipa časomerilcev na štar-itu in cilju je imela spričo j ■tolikšne ■ armade tekmujočih resda veliko' dela, a opravila ?ga je solidno 'in glede na fšvoje Izdatne izkušnje (iz SK »Enotnost«, Ljubljana) celo dokaj hitro, saj ročno izračunavanje rezultatov in še 'vse ostalo ni tako lahko hitro spraviti v red. Razglasitev rezultatov in podelitev kolajn ter nagrad je bila v salonu hotela Prisank, kjer sta zbrane tekmovalce pozdravila predsednik' •sindikalnega odbora ZP tov. Franc Hutter ter v imenu generalnega direktorja sekretar ZP tov. Pavle Gantar. ‘Slednji je ■ ob zaključku pozdravnega govora pozval vse prisotne, naj se polnoštevilno udeležijo tudi letnih iger Iskre, ki bodo letos v Novem, mestu. Sledila je razdelitev kolajn in nagrad zmagovalcem v posameznem razredu, medtem Ko so tri najbolje uvrščene ekipe prejele pokale. VI. ' zimsko-športne igre Iskre So tako minile v: prijetnem športnem vzdušju, ki je znova potrdilo, da je takšno vsakoletno srečanje naših smučarjev ■ koristma in priljubljena športna manife-K stacija, ki tudi prispeva k -slovesu' podjetja. jg učinkoval še lepše, saj so vse Priznanje za vztrajnost, saj Ivo Bevc (Elektromehanika) je kljub podkolenski protezi in sorazmerno visoki štartni številki dosegel zadovoljiv rezultat REZULTATI Vi. zimsko športnih IGER ZP ISKRA 1968 ŽENSKE: 1. ing. . Tatjana I RUPAR (Elementi) 1:15,0; 2. Minka GARTNER (Železniki) 1:21,8; 3. Anica FINŽGAR (Elektro-mehanika) 1:32,1; 4. Olga KARIŠ (PSO) 1:34,8; 5. Ana KRAIGHER (Aparati) 1:41,7; 6. Maruša SUŠNIK (Aparati) •1:50,8; 7. Nikolaja ZABUKOVEC (TEN) 2:01,6; 8. Brigita DOLINAR (Pržan) 2:09,7; 9. Jelka SITAR (Otoče) 3:37,5; 10. Marta MARINKO (Horjul) 4:02,8. DISKVALIFICIRANE: i. Slavka ŠEBENIK (ZZA); 2. Ivica ROGELJ (PSO); 3. Marta TABAR (Eiektromeha-nika). TEKMOVALNI RAZRED: 1. Tomaž JAMNIK (Elektroni ehanikc) 0:59,9; .2. Janče ŠMID (Železniki) 1:02,1; 3. Tone LOTRIČ (Železniki) 1:05,2; 4. Polde ŠVAB (Elektromehanika) 1:10,6; 5. Ivan KEMPERLE (Železn.) 1:11,9; 6. Mojmir FAGANEL (Otoče) 1:12,2; 7. Blaž MOHORIČ (Železniki) 1:13,9. ČLANI NAD 35 LET STAROSTI: 1. Ludvik DORNIK (ZZA) 1:00,9; 2. Franc STRITIH (PSO) 1:08,0; 3. Franc BAJŽELJ (Elektroroehan.) 1:11,7; 4. Bogdan NAPOKOJ (Šolski center) 1:16,9; 5. Ivan STRUŽNIH (Šolski center) 1:21,1; 6.-7. Vili TEKAVEC (Pržan) 1:22,4; Alojz ŠTRUKELJ . (Nova Gorica) 1:22,4; 8. Viktor TIŠLAR (Oteče) 1:23,1; 9—10. Brane GORUP (Horjul) 1:23,5; Vinko ŠARABON (Elektromehanika) 1:23,5; 11. do 12. ing. Brane KOROŠIC (RIZ Zagreb) 1:30,0; Jože PINTAR (Elektromehanika) 1:3O;0; 13. Marjan DRMOTA (Elektromehanika) 1:31,2; 14. Franc' ŠILAR . (Elektromehanika) 1:33,1; 15. Boris STARE (Elektromehanika) 1:35,1; 16. • Jerko KOS (PSO) 1:37,0; 17. Ivo BEVC (Elektromehanika) 1:37,1; 18. Jože' POGAČNIK (PSO) 1:37,7; 19. ing. Lojze KLINE (PSO) 1:38,0; 20. ing. Dušan KALAN (Aparati) 1:39,8; 21. Igor SLAVEC (Strok, službe ZP) 1:42,5; 22. Jože BENEDIČIČ (Železniki) 1:45,0; 23. ing. Žarko ZAVRL (ZZA) 1:46,7; 24. Janez BRATINA (Elementi) 1:57,0. DISKVALIFICIRANI: Janez -CEVC — TEN, Štefko VIDIČ — Elektromehanika, Milan GROHAR — Elektromehanika, Ciril OMAHEN — ¡Elektromehanika, Janez KRIŠTOF — PSO, Franc KRŠI-NAR — Pržan, Franc DRU-ŠKOVIC — Elektromehanika, ing, Janez AHAClC — ZZA. ČLANI DO 35 LET STAROSTI: 1. Milan BERNIK (Elementi) 1:00,8; 2. Ivan MOHORIČ (Železniki). 1:03,9; 3. Tone GARTNER (Železniki) 1:05,4; 4. Roman LUŠTREK (Pržan) 1:08,4; ' 5 —6, Miro LOTRIČ • (Oteče) 1:09,0;. Peter REZAR (Elektromehanika) 1:09,0; 7. ’• Jože ROZMAN (Elektromehanika) 1:09,8; 8.—9. Pavle ZUPAN,' (PSO) 1:10,0; Ivo TRILAR (Otoče) 1:10,0; 10. Janez SRŠEN (Pržan) 1:10,1; 11.—12. Rudolf BOLTEŽAR (Elementi) 1:11,8; Janez TUŠEK (Elektromehan.) 1:11,8; 13. Jože POGAČNIK (ZZA) 1:12,2; 14. Zoran POVALEJ (ZZA) 1:14,3; 15. Milan KOBLAR (Elektroni eh.) 1:14,6; 16.—17. Vinke PERNE (Elektromehanika) 1:15,0; Janez SEVER (Blemeriti) 1:15,0; 18. Rudi BENEDIK (Elektromehanika) 1:15,5; 19. Davorin DOLAR (Elektromehanika) 1:15,6; 20. Emil SEKNE (Elektromehanika) 1:15,8; 21. Franc AMBROŽ (Elementi) 1:15,9; ■ 22. Tone NASTRAN (Železniki) 1:16,4; 23. Mirko VIDIC (Otoče) 1:16,7; 24.—25. Roman ŠUŠTERŠIČ (Otoče) 1:17,0; Marjan TREVEN (TEN) 1:17,0; 26. Branko BREZIGAR (Nova Gorica) 1:17,4; 27.-28, Franc SELAN (El-ektrOmaha- : nika) 1:18,0; Andrej VRHOVC (Dalje na 8. strani) Takole je vozila zmagovalka ing. Ruparjeva (Elementi) Zmagovalna trojica iz tekmovalnega razreda: v sredi prvak Tomaž Jamnik, ob njem drugo in tretje plasirana Janče Šmid in Tone Lotrič (Elektromotorji) Pohvale vredno je to, da je v veliko članov delovnih kolektivov Iskre, M so 1) ogledali tekme In se ogreti za rekreacijo na toplem soncu,,v zavetju, kjer veter ni Imel moči Sanacija, ne pa ukinitev (Nadaljevanje s 1. strani) nepravilne ocenitve tržne situacije. Dosledna prilagoditev tržišču pa je v sedanjem po-. reformskem obdobju edina alternativa, ki jo je treba upoštevati. Spremenjene pogoje torej ni diktirala PSO temveč tržišče. Glede neustreznih in vsiljenih pogojev, mani PSO, da jih je tovarna po preudarku, sprejela, prav tako je odobrila izvozne cene, pripombe je imela le na dobavne roke, ki pa so ibili pozneje vsklajeni. PSO nima osebnih sporov s komerkoli iz sežanske tovarne, niti ni odgovarjala v časopisju na polemiko. V zunanjem časopisju je bila PSO prikazana kot povzročitelj izgub, vendar so bile to le pavšalne obtožbe brez konkretnih navedb. PSO je vseskozi vzlic. nesmiselnim napadom v časopisju delala za koristi sežanske tovarne in njene prodaje. MNENJE VODSTVA ZP Ob začetku leta 1966 je kazalo, da bo sežanska tovarna končala poslovno leto brez izgub, že periodični, obračun pa je prikazal 160 milijonov SD izgube zato je vodstvo ZP takoj ukrepalo in določilo posebno strokovno komisijo, ki je pregledala • poslovanje tovarne. Iz poročila komisije je bila razvidna vrsta nepravilnosti in nevarnost pretečo grožnjo še večjih izgub ob zaključku leta, zato je komisija smatrala za edini izhod iz nastale situacije uvedbo začasne uprave. Na podlagi tega poročila je generalni direktor predložil gospodarski komisiji DS ZP predlog za uvedbo začasne uprave s podrobno obrazložitvijo in nalogo za sestavo Sanacijskega programa, ki naj bi ga pripravila začasna uprava. V oktobru je zasedala gospodarska komisija DS ZP, vendar pri glasovanju predlog ni dobil ustrezne večine, zlasti zato, ker je navzoče vodstvo in samoupravni organi sežanske tovarne menilo, Ma je samo sposobno izdelati sanacij ki program in Eliminirati izgubo v določenem roku. Zaključni račun s še večjo izgubp, kot je bila predvidena in sanacijski načrt, za katerega meni uprava ZP, da je preoptimističen in temelji preveč na predpostavkah, sta bila povod za ponovni predlog generalnega direktorja za uvedbo začasne uprave v tovarni. Po ponovni proučitvi situacije in ob navzočnosti predstavnikov upravnih in samoupravnih organov tovarne je bil predlog sprejet najprej na seji gospodarske komisije, nato pa UO ZP in končno tudi DS ZP. Na predlog UO ZP je DS ZP sprejel predlog da se imenuje začasna tričlanska uprava tovarne, ki jo sestavljajo: predsednik Vojko Rupnik, sedanji šef finančno komercialnega sektorja tbvame, dipl. *inž. Tomšič, prav tako iz sežansek tovarne in kot tretji član Franc Somrak iz programskega sektorja skupnih služb ZP. Delavski svet ZP pa je na koncu še zavrnil predlog o nezaupnici dosedanjemu vodstvu tovarne v Sežani oz., da bi proti njemu disciplinsko postopali. EPILOG Več mesecev trajajoči spor med tistimi za in tistimi proti začasni upravi je sedaj končan. Blo je dosti grobosti, žaljivih besed in podtikanj, kar ni nikomur koristilo, škodovalo pa celotnemu kolektivu združenega podjetja. Vse obsodbe so vredni zlasti tisti, ki so z demago-škimi izjavami razburjali kolektiv tovarne in mu navdahnili demokracije oz. protestni pohod po ulicah Sežane s transparenti ob motivaciji, da misli podjetje likvidirati proizvodnjo v Sežani in podobnimi izmijSlj otinami. Ukrepi vodstva ZP pa niso bili usmerjeni proti interesom kolektiva SPREJEMNIKOV, temveč v njegovo zaščito, da bi- se poslovanje čimprej normaliziralo in tudi osebni dohodki, dvignili na znosnejše 'povprečje, ki ga marljivi in prizadevni kolektiv tudi zasluži. . S tem pa primer Sežana ni končan. Skupne službe ZP so obljubile vso pomoč začasni upravi in nasploh kolektivu v - Sežani, da se čimprej izmota iz tega nezavidnaga položaja. Tako odbor začasne uprave s kot vodstvo Združenega podjetja čakajo težke in odgovorne naloge. Marjan Kralj RAZGLAS ZP ISKRA KRANJ Organizacija: TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANICNIH IZDELKOV KRANJ sprejme v službo kot PRIPRAVNIKE več — DIPL. INŽENIRJEV STROJNIŠTVA — DIPL. INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE (za jaki tok) in — DIPL. EKONOMISTOV Pismene prijave pošljite do 10. marca 1968 na na-: slov: ISKRA. ELEKTROMEHANIKA KRANJ — Kadrovska služba — Kranj, Savska loka 4. Tovarna polprevodnikov j letu uspešti (Nadaljevanje z 2. strani) vodnjo bo problem še hujši. Po sanacijskem programu tovarna res izkazuje zelo visoko stanje zalog materiala,* vendar se ta nanaša na Skoraj neuporaben in veliko predrag material SGS ter material za močnostni Si(j ki ga nismo ’. mogli stornirati potem. Ko so nam Poljaki to naročilo odpovedali. Se vedno so primeri, ko iz uvoza še vedno prihaja material za tranzistorje, ki jih ne delamo več. Tudi tega ni moč stornirati! Letošnji proizvodni program je nasproti realizaciji v letu 1967 povečan za 70 %. Tega smo. si zastavili ter ga hočemo realizirati, ker se zavedamo, kakšne obveze imamo za anuitete v naslednjem letu. Prvi mesec je realiziran uspešno. V prvih treh- mesecih pričakujemo neto realizacijo, ki bo le nekaj manjša kot v lanskem letu v prvih petih mesecih. To so lepi izgledi, vendar smatramo, da zmoremo še več. Z dobrim sodelovanjem s kupci, prganiziranejšo proizvodnjo, z integracijo s polprevodniki pri RIZ, izkori- ščanjem licence General Electric, s sodelovanjem z ZZA, kakor tudi z ostalimi tovarnami ISKRE, rezultati ne morejo izostati. L. D. ZDRUŽENO PODJETJE »ISKRA« KRANJ PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA sprejme v delovno razmerje več sodelavcev na naslednja delovna mesta: delovuo mestc KONTROLORJA pogoji: srednja strokovna ali VK izobrazba strojne stroke z najmanj 3-letno prakso na področju kontrole“ delovno mesto NAVIJALCA pogoji: KV delavec z 2-letno prakso v stroki el. strojev delovno mesto TEHNIKA pogoji: TSš ali VK delavec s 5-letno prakso pri vzdrževanju orodnih strojev in el. opreme (vzdrževanje programatorjev) delovno mesto TEHNIKA pogoji: TSŠ ali VK delavec šibkega toka s 5-letno prakso pri vzdrževanju VF in brezžičnih zvez delovno mesto REFERENTA ZA VODENJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE pogoji: TSŠ ali VK delavec el. stroke s 5-letno prakso, od tega najmanj 2 leti tehnične arhivske službe. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD Iskre PSO. Pismene ponudbe pošljite Organizacijsko-kadrovske-mu sektorju, Kadrovski evidenci, Prodajno servisne organizacije Združenega podjetja Iskra Kranj, Ljubljana, Masarykova 15. Oglas velja do zasedbe delovnih mest. Razpisna komisija ZDRUŽENO PODJETJE »ISKRA« KRANJ TOVARNA EL. MER. INSTRUMENTOV OTOCE razpisuje v smislu določb 112. člena zakona 6 volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja ter 81. člena statuta tovarne delovno mesto DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega od naslednjih pogojev: — visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih v goji spodarstvu ali >— srednja strokovna izobrazba z najmanj 8 let prakse na vodilnih, delovnih mestih v gospodar-... stvu, Vlogi mora kandidat priložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilom o ne-... kaznovanju. Vloge poslati na naslov razpisne komisije do vključno 20. 3. 1968. Iz tovarne polprevodnikov: tov. Hilda pri difuziji šilda pri peči Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov % DRUZENCß PODJETJE SKLEPI 16. SEJE UO (88. 2. 1968) g Na osnovi predloženega elaborata o integraciji ZP ISKRA Kranj in podjetja RADIOINDUSTRIJA Zagreb, v katerem se ugotavlja utemeljenost integracije med tema dvema podjetjema, UO soglaša, da se podjetje RADIOINDUSTRIJA Zagreb pripoji k ZP ISKRA Kranj kot organizacija v njegovem sestavu. Sprejeti elaborat o integraciji na osnovi sklepa upravni odbor ZP predlaga v razpravo kolektivom organizacij v sestavu ZP. Z organizacijo tega je zadolžena uprava ZP. Na osnovi rezultatov razprave po kolfektivih bo upravni odbor dokončno predložil predlog sklepa o pripojitvi delavskemu svetu ZP s predlogom, da ta razpiše referendum o pripojitvi RADIOIN-DUSTRIJE Zagreb kot organizacije v sestavu ZP ISKRA, Rok za sprejemanje pripomb o razpravi po organizacijah je 30. 3. 1968. Upravni odbor ocenjuje delo ha pripravah za pripojitev RADIOINDUSTRIJE Zagreb k ZP ISKRA Kranj kot prioritetno nalogo 'in zadolžuje upravo združenega podjetja, da temu primerno organizira delo. V zvezi s pripravami na integracijo ZP ISKRA in RADIOINDUSTRIJE Zagreb je potrebno spremeniti tudi člen 15. in dopolniti člen 6. statuta ZP ISKRA. V ta namen naj organizacije obravnavajo tudi tozadevni predlog, ki bo predložen k materialu in podajo nanj svoje pripombe ravno tako do 30. 3. 68, ker je potrebno spremembe člena 75. sprejeti pred glasovanjem. 9 UO sprejema predlog za korekturo delilnega razmerja in sicer: za Elemente razmerje 95,7 za Avtomatiko razmerje 94,8 za Elektroniko razmerje 85,7 za Instrumente razmerje 74,3 novo delilno : 4,3 % novo delilno : 5,2%.. 'novo delilno : 14,3 % novo delilno : 25,7-% Sn daje predlog delavskemu svetu ZP v dokončno odobritev z utemeljitvijo, ki je bila Podana na UO. ® UO sprejema na znanje informacijo o formiranju interne banke ZP ISKRA Kranj in soglaša z zadolžitvijo, ki je Predlagana, t. j., da bo predlog organizacije interne banke lahko izdelan do 15. aprila 1968. @ V zvezi s predlogom gospodarske komisije z dne 26. ebruarja 1968 in predlogom generalnega direktorja ZP Podanim na sami seji dne 28. ebruarja 1968 ter na podlagi Proučitve: poročila o pregledu ekonomskega stanja Tovarne ra- dijskih sprejemnikov Sežana, čigar pregled je izvršila komisija v naslednjem sestavu: Kraljič Tomo kot predsednik ter Čibej Rudolf, Somrak Franc,' Vreček inž. Franc, Rozman Marjan in Troha Franc kot člani, ter ga je pripravila dne 26. 7. 1967; — osnovnih stališč k novemu sanacijskemu elaboratu v tovarni z dne 15. 7. 1967, katera so podale strokovne službe dne 23. 9. 1967; — izvlečka iz poročila v 1. alinei; — obrazložitve k pripombam na ugotovitve in predloge ukrepov na poročilo iz l.: alinee, ki jo je podala PSO dne 28. 9. 1967; — odgovora na poročilo komisije generalnega direktorja ZP ISKRA in dopolnilne, obr razločitve k predlogu sanacijskih ukrepov ,ki ga je podala Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana dne 21. 9. 1967; — odgovora na osnovna stališča strokovnih služb ZP ISKRA k sanacijskemu elaboratu o Tovarni radijskih sprejemnikov Sežana, Iti ga je' podala ta tovarna; — predloženega sanacijskega programa tovarne za leto 1968 z dne 16. 1. 1968; — ugotovitve generalnega direktorja k sanacijskemu programu tovarne s specifikacijo izgube za leto 1967 z dne 26. Z 1968; — sklepa H. seje gospodarske komisije z dne 26. 2. 1968 in — predloga generalnega direktorja, ki ga je podal na seji UO ZP dne 28. 2. 1968 je prišel UO do zaključka, da Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana ne izpolnjuje svojih nalog iz proizvodnega plana, kakor tudi ne svojih obveznosti do kreditofjev in komitentov in je zaključila poslovanje v letu-1967 z izgubo 4.835.813,93 N din, s čemer so podani razlogi , da DS ZP uvede začasno upravo skladno z določili člena 116. TZP. Zato UO ZP predlaga delavskemu svetu. ZP, da sprejme naslednji sklep: L DS ZP odredi v skladu z določilom člena 116. Temeljnega zakona o podjetjih v združenem podjetju ISKRA Kranj — Organizaciji: Tovarni radijskih sprejemnikov Sežana z dnem 9. 3. 1968 začasno upravo. S tem dnem preneha mandat članom delavskega sveta in upravnega odbora te organizacije. Sedanji direktor te organizacije dipl. inž. Edvard čem-čec se razreši dolžnosti direktorja v tej organizaciji. 2. DS ZP imenuje Odbor za začasno upravo v naslednjem sestavu: predsednik — Rupnik Vojko, Sprejemniki — Tomšič inž. Bogdan, Sprejemniki — Somrak Franc, Strokovne službe. Predsednik odbora za začasno upravo zastopa organizacijo pod začasno upravo in ima glede zastopanja enaka pooblastila kakor direktor organizacije. Naloga odbora za začasno upravo je, da v času trajanje začasne uprave odpravi razloge, zaradi katerih je bila začasna uprava odrejena. Začasna uprava traja eno leto, to je do 9. 3. 1969. Dva meseca pred iztekom začasne uprave mora DS ZP razpisati volitve novega direktorja te organizacije in volitve v organe upravljanja te organizacije, ki pa morajo biti opravljene pred iztekom začasne uprave. Mandat članov, izvoljenih v organe upravljanja organizacije, začne teči s prvim dnem po prenehanju začasne uprave. Ta sklep se vpiše v regi, šter podjetij in obratov pri Okrožnem gospodarskem so, dišču v Kopru. Z dnem vpisa' preneha tudi pravica | direktorju in drugim zastopnikom ■ organizacije, da zastopajo to organizacijo. Za »vpis poskrbi pravni oddelek ZP ISKRA. 3. DS ZP imenuje komisijo za primopredajo poslov med sedanjim direktorjem organizacije inž. Edvardom čemče-cem in predsednikom Odbora , za začasno upravo Vojkom Rupnikom v naslednjem sestavu: predsednik — Puhan Milan, Strokovne službe ZP — člana — Gorjanc Janez, Elektrome-hanika — Pečlin Branko, Aparati. 4. Komisija mora opraviti primopredajo poslov dne 8. 3. 1968. 5. Predsednik odbora za začasno upravo mora predložiti upravnemu odboru ZP sanacijski program Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana do 9. 4. 1968. Istočasno je treba tudi predložiti podrobno poročilo o objektivnih in subjektivnih razlogih za nastalo stanje, zaradi katerega je Organizacija prišla pod začasno upravo ter predlagati ustrezne ukrepe in morebitne kadrovske spremembe. 6. Soodgovorni za uspešno izvedbo sanacije v Tovarni radijskih sprejemnikov Sežana so: generalni direktor ZP z direktorji področij ter organizacij v sestavu ZP, zlasti PSO, NO in ZZA. Poleg navedenih je UO sprejel še naslednje sklepe: 7. Z ukrepom uvedbe začasne uprave si ZP ISKRA zagotavlja neposreden vpliv na poslovanje Organizacije: Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana zaradi pokrivanja izgube. Poleg tega lahko ZP z aktivnim vključevanjem v reševanje problematike Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana vključi tudi strokovne službe ZP, ki nosijo polno odgovornost za sanacijo Tovarne radijskih sprejemnikov . Sežana. 8. UO ugotavlja, da je na osnovi predloženega sanacijskega programa sanacije To- varne radijskih sprejemnikov Sežana kljub nekaterim odprtim vprašanjem v zvezi z dejanskimi tržnimi razmerami, možna. Zato priporoča začasni upravi, da le-ta na osnovi izdelanega sanacijskega programa in eventualnih sprememb, ki bodo sproti vnesene, takoj prične z delom. O spremembah, ki bi nastale v sanacijskem programu mora začasna uprava obvestiti UO ZP v roku enega meseca. 9. Na osnovi predloženega materiala ni možno ugotoviti in objektivno presoditi dejansko vseh vzrokov za nastalo izgubo, zaradi česar upravni odbor tudi ne more soditi o odgovornosti, niti samoupravnih organov in vodstva Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana, niti vodstva ZP in zato zahteva, da se vzroki za nastalo izgubo razčistijo' zakonitim potom. Poleg analize izgube, naj se zakonsko razčistijo tudi vse obtožbe, ki so bile podane v razpravah o problematiki Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana. UO ugotavlja, da poslovna izguba izkazana v letu 1967 ni razlog za nezaupnico vodstvu tovarne, ker je ugotovljeno, da je pretežni del izgube nastal iz objektivnih razlogov. 10. UO predlaga delavskemu Svetu ZP, da naj se zaradi pogostih pritožb na poslovanje Prodajno servisne organizacije zahteva interno kontrolo poslovanja PSO in odnosov med PSO-jem in organizacijami v sestavu ZP. 11. UO je sprejel sklep, da se predlog sanacijskega programa Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana, da na dneVni red zasedanja DS 12. UO soglaša s tem, da Občinska skupščina Sežana v zvezi s problematiko Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana skliče izredno sejo, katere se bodo udeležili poleg občinskih predstavnikov še predstavniki ZP ISKRA in pa predstavniki Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana. «OBVESTILO Med izžrebanci novoletne križanke' je bila tudi ANKA LESKOVAR ki pa ni poslala svojega točnega naslova. Prosin.o imenovano, da se čimprej zglasi v . uredništvu v Kranju oz. če je v službi izven Kranja, naj sporoči svoj točen naslov. Uredništvo Izredni prispevek zavarovancev Zadnje dni so bili zavarovanci socialnega zavarovanja na GORENJSKEM neljubo presenečeni, da bodo morali od 1. marca dalje skozi 10 mesecev plačevati dodatni prispevek. Zakaj? — vprašujejo prizadeti. Težko se je privaditi na vedno nova presenečenja kar se tiče socialnega zavarovanja. Delavci ne morejo razumeti takega gospodarjenja, predvsem zato, ker se naenkrat pojavlja neko solidarno in enako pokrivanje primanjkljaja, čeprav nastajajo stroški v posameznih občinah različno. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja del. Kranj — je na seji 24. 2. 1968 izglasovala takle sklep:' Primanjkljaj sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti za soc. zavarovanje delavcev Kranj, ki znaša po zaključku poslovnega leta 1967 din 3.607.199,22, bo poravnan z izrednim prispevkom zavarovancev. Izredni prispevek bodo plačevali vsi zavarovanci v rednem delovnem razmerju ter vsi pogodbeni zavarovanci. Izredni prispevek po tem sklepu bodo zavarovanci plačevali od čistih osebnih dohodkov,^ izplačanih v času od 1. 3. 1968 do 31. 12. 1968 po stopnji 0,73%. Za dopolnilni dohodek pa 7,4% od neto dohodka. Za zavarovance v rednem .delovnem razmerju je osnova za obračun izrednega prispevka njihov čisti osebni dohodek, za pogodbene zavarovance osnova, od katere plačujejo prispevek za soc. zavarovanje, za obrtnike pa osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje. Delovne organizacije lahko na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o spremembah temeljnega zakona o organizaciji in financiranju soc. zavarovanja (Ur. 1. SFRJ, št. 52/66) sklenejo, da bodo prispevale h kritju izrednega prispevka, pri njih zaposlenih delavcev, do največ 50 %. Organizacije, ki sklenejo, da bodo del izrednega prispevka krile iz svojih sredstev, plačujejo ta del izrednega prispevka iz sredstev za osebne dohodke ali iz sredstev skupne porabe.. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. 3. 1968. Tudi letos bogata udeležba... I Nadaljevanj e s 5. strani) (Horjul) 1:18,0; 2S.~30. Marjan DROL (Železniki) 1:18,4; Lado AHAČIČ (Elektromeha-nika) 1118,4; 31. Matevž VIDMAR (TEN) 1:19,2; 32. Stane POGAČNIK (Elektromehani-ka) 1:19,6; 33. Jože MEGLIČ (Elektromehainika) 1:20,4; 34. Rado FAGANEL (Oteče) 1:20,5; 35. Lojze DOLINAR (Aparati) 1:20,8; 36.-37. Janez STILEC (Elektromehainika) 1:21.2; Albin RAUTKR (TEN) 1:21,2;. 38. Brane TOMAŽIČ (PSO) 1:21,4; 39; Mar- ko KAVČIČ (HorjuS) 1:21,6; 40. Franc PETERNEL (ZZA) 1:21,8; 41,. Lovro . DAGARIN (Elektromehanska) 1:21,9; 42. ing. D. HERCIGONJA (RIZ Zagreb) 1:22,4;“ 43. Mirko “(Pižam) 1:25,2; 56. Jože VOVK (Otoče) 1:25,4; 57. Marjan SIMČIČ (ZZA) 1:26,2; 58. Marjan BREŠČAR (ZZA) 1:26,6; 59. ing. Igor POMPE (Elementi) 1:26,9; 60. Franc ŽIDAN (Elementi) 1:27,0; 61. Jože ŠKORJANC (PSO) 1:27,8; 62. Stanislav KRANJC (TEN)' 1:28,0; 63. Vladimir MARN (Elektromehainika) 1:29,0; 64. Slavko MIKLAVČIČ (ZZA) 1:29,2; 65. Branko OŽBOLT (RIZ Zagreb) 1:29,3; 66. — 67, Janez ŽUMER (Blefctiomeha-nika). 1:30,0; Valentin JANC (Elekitromehanika) 1:30,0; 68. Anton JERINA (ZZA) 1:30,6; 69. Maks SMOLNIK (Horjul) 1:30,9; 70. Financ ZALETEL (Elaktromehanika) 1:31,0; 71. Janez UDIR (Otoče) 1:31,8; 85. — 86. Franc ZUPAN (Šolski center) 1:37,4; Jože ČARMAN (Eleiktromehan.) 1:37,4; 87. Anton LEGAT (Otoče) DISKVALIFICIRANI: Silvestlr SIPIC (ZZA); Edo ZAPLOTNIK (Otoče), ' ing. Marko ŠTULAR (ZZA), Franc ZADNIKAR (Aparati), Peter KALAN (Elektromehanska), Dušan DOLHAR (Naprave), Silvo STRUŽNIK (Elefctro-mahanika), Pavel ČASAR (Elementi). lan ŠVAU 1:13,5; 4. Borut SEKULA 1 ■ 14,7; Franc SMOLIČ 1:15,7; 6. Marko POTOČ-NIK 1:17,0; 7. Jože UNK 1:19,0; 8. Janez KAVAR 1:22,0; 9. Milorad SKRL 1:23,0; 10. — 11. Tomaž ŽAGAR 1:27,0; Stane ŠTRUKELJ 1:27,3; 12, Andrej LAVRIČ 1:33,0; 13. J» že AŽMAN 1:48,4. DISKVALIFICIRANI: Štipendisti — ŽENSKE; 1 a ji v-n a rren 1 n. Milan BREZOVEC, Stojan 1. Alenka KRAIGER 1 35,0; VIDERGAR. 2. Breda JUVANČIČ 1:51,7. EKIPE- Štipendisti — MOŠKI: 1. Elekitromehanika Kranj, 2. Elektromotorji, 3 PSO, 4, 1. Uroš ALJANČIČ 1 11.1, Elementi, 5. Avtomatika, itd, 21 Drago JANŠA 1:13,0; 3. Mi- -C- Šport v Semiču Rudiju Udovču (PSO) je čas 1:24,4 zadostoval za 50. mesto Bogdan Napokoj (šolski center) je pognal zares in obstal na 4- mestu med starejšimi 1:43,6; 88. Ivan PETERNEU (Elektromehainika) 1:45:0; 89. Slivo PENKO (Sežana) 1:48,6; 90. . Mirkio KEPIC (PSO) 1:49,4; 91. Miha DUHOVNIK (PSO) 1:50,0; 92. Josip ŠTIRN (Elefctromeihamika) 1:51,0;- 93. Janez PODLESNIK (Aparati) 1:51,6; 94. Janez GREGORIN (Horjul) 1:52,6; 95. ing: Jože ŠTEMBERGER - (Aparati) 1:54,8; 96. Rado BENEDIK (Elelktromehamika) 1:55,9; 97. ing. Drago ŠTEFANČIČ (Nova Gorica) 2:03,4; 98. Marjan STRNIŠA (PSO) 2:05,5; 99. Jože ZAJC (Aparati) 2:16,9; 100. Lado URBANČ (ElektrO-mehtnika) 2:26,6; 101. Drago-Ijub MATAJA (RIZ) 2:51.0. V letošnjem letu so športniki že začeli ' tekmovati v januarju in to v okviru V. delavsko-športnih iger Črnomelj 68. Naša tovarna je v odibojki prij-aivnia 2 ekipi: STARI in MLADI. Mlada eki- ZAHVALA ob smrti moje drage mame Ivanka HOMAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem . obrata ATN-iini-ja ploščatega releja za izraze sožalja in finančno pomoč, hčerka Fani Marinič REJC (Eleiktromehan.) 1:22,5; 44. Milan HROVAT (Elektro-mehamika) 1:23,5; 45. Edvard TRILAR (Elektromehainika) 1:23,6; 46. Stane. BUTARA; (Elementi) 1 -23,7; 47;irig.Iože' BAUMAN (Strok, službe ■ ZP) 1:23,8; 48. Franc MOJšKERC (ZZA) 1:24,2; 49. Zdravko POGAČNIK (OtdceJ 1:24,3;" 50. Rudi UDOVč . (PSO) „1:24,4; 51. Peter ZALETEL (Pržan) •1:24)5; 52. — 53. Odon.RAN-ČIGAJ (Elektromehknika) 1:24,8; Janez ŠKOFIČ " (-Ble-ipehti) 1:24,8; 54. Marjet ŠRAMAR (Elektromebahiika) 1:25,1; 55. Janez ŠTUBEU 72. ing. Peter ŠTOR (Elementi) 1:32,0; 73. Fortunat OREHEK i(-PSO) 1:32,2; 74.: Anton KLAKOČAR (TEN) 1:32,8; 75. Matija . KAVČIČ . (Horjul) 4*33.6;- 76: Mfan JEREB (Aparati) 1 33,8; 77. Franc- BREZAR (Elektromehan.) 1 34,3; .78. Zdene ŠMAUTŽ (Elementi) 1:34,§; 7?. Janez HAFNER (EleMromehamika) 1:35,0; 180. ing. Marko’ JEGLIČ (Aparati) 1:35,2, ’81. ing.' Zdravko . KOVAČEVIČ (RIZ Zagreb) 1:36,0; 82. Kaired KRALJ (Elementi) 1:36,5; 83. Ivan GUZELJ (Otoče') 1:36,7; 84. Jordan KODER-MAČ (Nova Gorica) 1:36,8; ZAHVALA Ob težki izgubi mojega dragega očeta JANEZA SKUMAVCA se iskreno zahvaljujem vsem1 sodelavkam iz montaže števcev ih sindikatu DE, za izraze sožalja in denardo pomoč. Marija Skumavee ZAHVALA Ob izgubi drage mame MARIJE PUKLAVEC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata ATN za izraze sožalja, predvsem pa se. zahvaljujem sodelavcem -iz GPP — planske službe za poklonjeno denarno pomoč. Jože Puklavec z družino ’ri tako velikem številu tek-riovalcev je bilo razumljivo udi veliko in raznovrstnih stilov« vožnje upravičeno je bilo zadovoljstvo zastopnikov ekipe »Elek-tromehanlke«, ko sta prejela pokal Na zimsko-športnih igrah Ine 2. marca 1968 v Kranjski tori so mi ha parkirnem prodoru poleg avtobusa tovar-le elektromotorjev Železniki, manjkale kovinske smuči Super VSL z Marker vezmi. De je katera od ekip morda pomotoma naložila na svoj avtobus navedene smuči, prosim da mi to sporoči na naslov: Anton Gartner »ISKRA« tovarna elektromotorjev, Železniki. ZAHVALA Ob prerani smrti moje drage mame ANTONI TE UČAKAR se iskreno zahvaljujem za vso pozornost, izraze sožalja In poklonjeno cvetje sodelavcem DE BAŽ — Ljubljana, Darko Učakar’ pa je bila uvrščena v A grupo, starejša pa v B grupo, Obe ekipi sta proti pričakovanju. zasedli III. mesto.: V I finalu sta se pomerili za 5, | in 6. mesto; zmagala je starejša ekipa 3:0. Za februar je bilo predvideno tekmovanje v smuča-1 nju in “ šahu. V veleslalomu | je naša ekipa zasedla I. me- [ “sto in prejela prehodni pokal, I V šahu smo sodelovali z dve-1 ina ekipama pri moških in j ženskah Tekmovanje v šahu I je bilo za našo tovarno svo-1 jevrstno doživetje predvsem I pri moških, ki so nepričako-1 vano, vendar zasluženo osvo I jili II. mesto, druga ekipa pa I IV. mesto. Ženski ekipi sta I osvojili prvo in drugo mesto, I Dosedanja bilanca športnikov E je odlična: 2 prvi mesti, 2 j drugi mesti, eno četrto , ter I peto in - šesto mesto v treh E športnih panogah. Poleg tega so bili: najbolj j aktivni odboj kaši,. saj so .od-1 igrali tudi dve tekmi z1 »Iskraši« . iz ■ Žužemberka. I Prvo srečanje v Žužemberku I so izgubili s 3:0, v Semiču pa E so zasluženo premagali bor-1 bene igralce iz. Žužemberka 1 s 3:1. Tradicionalno športno I srečanje, med našima toyar-| nama ni samo v tem, da tekmujejo v odbojki, pač pa so si igralci ogledali obe tovarni in še pogovarjali* o problemih in Uspehih proizvodnje. Za konec marca smo s« dogovorili o športnem sreča nju v Žužemberku, kjer bi naša tekmovanja v odbojki razširili še na streljanje ali kegljanje za ženske. . Športniki iz Semiča se ž* pripravljajo za nadaljna tekmovanja za V. delavsko-športne igre, kjer bodo sodelovali v. kegljanju in ?W-ljanju (moški in ženske). te( I v nogometu in kolesarjenju | M. K. ZAHVALA Ob izgubi drage mame ANE BOŽIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v ključavničarski delavnici DE »Vzdrževanje naprav« tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja in podarjeni venec. Janez Božič ISKRA- glasilo delovni ga kolektiva Iskra industriji za elektfomehaniko telek® munikacije elektroniko ij avtomatiko — Urejuje urednt ški odbor — Glavni uredniki Pavel Gantar — odgovor® urednik: Igor Slavec — riP-ja tedensko — Rokopisov vračamo — Tisk in ldl|®I