Subscriptioa $2.50 a year $1.25 kalf year Inueil *rc*ry Thursday Ilustrcvan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. EntereJ as second class matter Marek 12, 1324 at the post office at Nev/ York, N. Y., under tke Ac* of Marek 3. 1S79. ti 9 Address; J 455 W. 42 »d St. | New y 0 r*t, N.Y. __ I Tel. ; H Penn*ylvania 3319 *ill!l[li!ll!llll|{l!iailllHSiillllilll!illll Ml lffiMB|f Letnik — Volume IV. New York, N. Y., January 20th —20. januarja, 1927. No. 3. — Št. 3. Ogrska bo dobila kralja, London, Anglija. — ; Centralna Evropa je postala politično polje Francije *in Italije. Iz Budimpešte se naznanja, da bo ministr. pred¬ sednik grof Bethlen v kratkem od¬ potoval v Rim in diplomatični kro¬ gi so mnenja, da bo ob tej priliki nadvojvoda Albreht razglašen- za ogrskega kralja s kako italijansko princesinjo kot kraljico. Pri tem pride v prvi vrsti v poštev naj¬ mlajša hči italijanskega kralja princesinja Giovanna. Z Dunja pa se obenem poroča, da je francoska vlada povedala bivši cesarici Ci- ti, ki je nedavno bila v Parizu, da ne dovoli, da bi njen sin nadvoj¬ voda Oton zasedel ogrski prestol. Od konca svetovne vojne je 0- grska abnormalna država, ker je kraljevina brez kralja. Vodja vla¬ de, admiral Horthy, nosi naslov regenta. Da do sedaj še ni bila vpostavljena kraljevina, sta dva vzroka. Prvič se je temu upirala Mala antanta, ki ni hotela dovoli¬ ti, da bi kak Habsburžan prišel na ogrski prestol. Pri tem so jo pod¬ pirale vse velesile. Drugi vzrok pa je bila nesloga med madžarskimi i rojalisti, ker so hoteli nekateri i- rneti za kralja nadvojvodo Otona, drugi pa nadvojvodo Albrehta. Ta nesloga je nudila Mussoli¬ niju dobro priložnost. Nadvojvo¬ da Albreht je v vodstvu madžar¬ skega fašizma. Ko bi se Anbreht poročil z italijansko princesinjo in sedel na madžarski prestol, bi Italija ojačila obroč, katerega ho¬ če opasati okoli Jugoslavije, ki je njena največja tekmovalka na iz¬ točni obali Jadrana. S pomočjo Italije bi se mogel grof Bethlen do kaj Uspešno vpreti Klali antanti, ker bi Madžarska dobila na Reki svoj izhod na morje. Odkritje teh italijansko - mad¬ žarskih intrig pojasnjuje tudi Bri- andovo politiko, ko je zabranil Ci- ti, da bi njen sin prišel na ogrski prestol. Kadar bo dobil kak pre¬ tendent na ogrski prestol pomoč Italije, 'mora tudi Francija' preme- niti svoje dosedanje stališče in pri¬ voliti v željo Italije. Na j več ja nasprotnica zn povra¬ tek Habsburžanov na ogrski pre¬ stol je bila Češkoslovaška. Iz go¬ spodarskih ozirov pa se je pribli¬ žala Nemčiji, vsled česar ne na¬ sprotuje Sedaj več zbližanju Av¬ strije/z Nemčijo. In ker je želja. Nemčije, da postane kak Habsbur¬ žan ogrski kralj, se tudi Ceško- sldvaška temu več ne upira. Tako tudi Jugoslavija tega ne bo mogla preprečiti in v kratkem času jo bodo od vseli strani okle¬ pale Italiji prijazne, njej pa so¬ vražne države. Tu to je poglavitni cilj italijanske diplomacije glede j VOJNI JUNAK IN NOVI KOMISAR Na sliki je sergeant Alvin York, največji ameriški junak iz sve¬ tovne vojne, ko čestita Williamu A. Mclntvre k njegovemu imeno vanju za komisarja Salvation Army (zveličavna armada) za južne dr¬ žave. Italija in Anatolija. Jugoslavije, ki je v Mussolinijevih ji vladi, je nadškof Oroszo navzlic očeh glavna zapreka italijanske temu pričel vstajo, kar kaže, da politike na Balkanu. VERSKI BOJI V MEHIKI Mehika, glavno mesto. — Vojni urad je naznanil, da je nadškof Francisco Oroszo v Jiminez iz Gu¬ adalajare prevzel osebno vodstvo vstaje v državi Jelisco proti Cal- lcsovi vladi. Nadškof je zbral okoli sebe ve¬ liko število pristašev pod zasta¬ vo “Viva Grist o Rev!” (Živel Kri¬ stus kralj!). Vlada je poslala pro¬ ti njemu vojaštvo in pričakuje, da bo kmalu slišala o njegovem pora¬ zu, ali pa smrti. Nadškof je zelo izobražen mož in ko bi bil v civilni obleki, bi ga vsakdo smatral za kakega evrop¬ skega. diplomata. Je visoke tanke postave, star 50 let in zelo privlač¬ nega značaja. Gladko govori an¬ gleški jezik, katerega se je na¬ učil, ko je bival kot izgnanec dve leti v Združenih državah. Vstajo je pričel na železniški postaji v La Quemada. ko je na¬ govoril nekaj sto ljudi ter pred njimi razvil zastavo. Pozval jih je,' da naj mu sledijo ter se bore proti sedanji vladi, dokler ne bo' strmoglavljena. Nadškof je rekel svojim prista¬ šem, da imajo pred seboj dolgo' in trdo pot, da bo prelite mnogo' krvi, prediio bodo dosegli svoj cilj, ker'ima vlada v rokah vse denar¬ ne vire, staši pa samo trdno vero v Boga in pravico. Navzlic temu, da je mehiški e- piskopat naročil vsem škofom in duhovnikom, da se ne sinejo pri¬ družiti oboroženi sili proti sedan¬ je mehiški položaj zelo resen. AMERIŠKO - MEHIŠKI SPOR San Francisco, Cal. -— Vsled do¬ godkov v Nicaragua in spora z Mehiko, kar je dovedlo do mož¬ nosti vojne med Združenimi dr¬ žavami in Mehiko, zelo trpi obrež¬ no parobrodstvo med Združenimi državami ter Mehiko. Zadnji me¬ sec se je zelo zmanjšal tovorni pro¬ met iz Združenih držav v Mehiko, ker Mehika kupuje vedno manj blaga v Združenih državah. DRŽAVA GUMIJA Harvev S. Firestone, jr., se je vrnil iz Liberije, kjer se je mudil tri mesece in vstanovil gumijevo plantažo, ki ima obse gmilijon ak- rov, za Firestone Company. “Liberija je postala največja dežela za pridelovanje gumija,” je rekel Firestone. “Firestone 'Com- panv ima 200.000 odrastlih gumi¬ jevih dreves, ki dajejo okoli 100 tisoč funtov gumija na mesec. — Liberijska vlada nam je. dala v najem en miljon akrov zemlje, katero obdelujejo domačini pod nadzorstvom naših in zini rje v. — Največji problem pri vsaki gumij- ski plantaži so delavci. V svojem podjetju bomo zaposljevali naj¬ manj 300.000 delavcev. Temu dej¬ stvu smo posvetili največjo pozor¬ nost in domačini nas navdajajo z upanjem, da bomo imeli velik us¬ peh.. Skupine, po .800 do 1000 do¬ mačinov prihajajo v naše. planta¬ že in iščejo dela. Cela dežela se je zavzela za to.. Nekateri , so .morali hoditi po 18 dni. skozi džungle. Vi¬ del sem več domačinov, ki so pre¬ hodili sto milj. pa niso kazali no¬ bene utrujenosti.” London, Anglija. — Ko se .ja ang. minister Winston Chureh- bili vračal s svojega ptftovanja po Sredozemskem morju v Anglijo, se je v Rimu sestal tudi z Musso¬ linijem ter imel ž njim “nepoliti¬ čen” pogovor. Angleška javnost pa sedaj domneva, da je dobil Mussolini, ka rse Anglije tiče, —s proste roke v Anatoliji in v Mali Aziji. Churchill se je sam razgovarjal 7. Mussolinijem in samo ušesom angleškega poslanika v Rimu je bilo dovoljeno, da je slišal del njunega razgovora^ V Londonu pa vsakdo ve, da je evropski položaj z-vsakim dnem bolj napet in odkar je Mussolini sklenil z Nemčijo pri¬ jateljsko pogodbo, skuša Anglija Italiji vstreči njenim zahtevam glede kolonizacije. Anglija skuša zdržati zvezo šti¬ rih držav, to je Anglije, Francije, Italije in Nemčije proti Rusiji. —• Nemčija pa. ima že tesne prijatelj¬ ske diplomatične zveze z Rusijo« Ker pa je Italija sklenila pogodbo z Nemčijo, vidi Anglija v tem no¬ vo zvezo Nemčije, Italije in Rusi¬ je. Italija je prevzela protektorat’ nad Albanijo, toda to še ni dovolj, kajti potrebuje kolonij in najlep¬ šo priliko ima v Anatoliji. S- svojo kolonizacijo v Afriki bi Italija preveč tekmovala s Fran¬ cijo in Egiptom, zato želi Anglija,- da se razširi v katero drugo smer« Albanija za kloonizacijo ni pri¬ merna in Mussolini hoče imetii Anatolijo. Angleška vlada je mnenja, da lahko pusti Mussoliniju, da se po¬ lasti Anatolije, ker to po njenem' mnenju ne ogroža evropskega mi¬ ru. Anglija je zato pripravljena! pustiti Italiji proste roke in ji šd pomagati potolažiti vihar, ki bii mogoče vsled tega nastal. Pr tem pa se moramo spominja-, ti značilnega sestanka ruskega zu¬ nanjega ministra Čičerina s tur¬ škim zunanjim ministrom v Ode¬ si, kateri sestanek je imel namen* preprečiti Italiji, da se polasti! Anatolije, za kar je Mussolini žej natančno določil čas. SNEG V NEW YORKU Proti pričakovanju vremenske¬ ga preroka je v soboto zapadlo ^ New Yorku 6 palcev snega. Po¬ ulični promet je bil zelo oviran. Takoj pa seje odpravila nad sneg* armada 28.000 mož, ki ga sedaj spravlja z ulje. Mestni očetje so za odpravo snega dovolili 1 miljoii dolarjev, medtem ko je mesto že izdalo za isti namen dva miljona dolarjev. $950.000 bo za plačo de- laeevm, $50.000 pa za tovorne av¬ tomobile, ki odvažajo sneg. Stra./ 2 “NAŠ DOM”, 20. januarja, 1927 1 _"i«iiimi!i[iiiiuiiiH ii!mi Hm[iiiii[iitimiiiuititm[i!iiirttiiiiiiri;iiiiBi>i{iii!mitffli!Bijin^!i3ii!in)i!tmiiimintnmmiii!iiiini!iiiH!iii!miiamiii ! ti»aiin{iiiiBifi!»: IZ NAŠIH NASELBIN 1 ^ i iiii iiin iin iiiiimi i[ iimaiwu iii miiiiii[ii i ii i iB iiiinni]'.miuiii!i[iii!iimiiiiiiim[inwi!i!iiiiiiiiMitaiiUiinnmiimji:iiii)iiiiiiiiii)iiiimimuaii;ini«ii»mimijf!ii»č New Yor„ N. Y. — Kakor je bi¬ lo že poročano, priredi dr. sv. Fran iška Serafina. št. 46, IvSIvJ veselico dne 23. januarja 1927 na 62 St. Marks Pl., Neiv York. Za¬ četek ob petih popoldne. Društvo je sklenilo na zadnji redni mesečni seji, da se da deset odstotkov či¬ stega dobička za poplavljence v starem kraju. Vabimo vse Sloven¬ ce v Greater New Yorku in okoli¬ ci na to domačo zabavo. Odbor. Sheboygan, Wis. Priloženo znani veliki Arlington dvorani na St. Marks Plače. Da se je vodstvo družbe odlo- obilen aplavz! — Mr. .Blaževi«, pozornost g-ledalea. Njenemu na znani in priznani koncertni pevec- stopu je sledil buren aplavz baritonist in duša pravkar ometi-! Izredno je ugajal naš mladi in jenega kvarteta je solo zapel: — nadebudni vijolinist Mr. Lojze Ptiček in ptičica ter — Povsod Rupnik, ki je zaigral solo J. Raff- me poznajo, da vinski sem brat —J ovo: Oavatina. Na klavirju ga je je kakor vedno našemu občinstvu spremljal prof. Milan Trošt, zelo ugajal in bil deležen obilnega 5 Prijetno sta nas ianenadila gg. čilo za Arlington dvorano, ki je' priznanja. — Sestri gospici Mary Trošt in Sešek s svojim klavir- sedaj last tukajšnjih Poljakov, a j i n Ana Balantič sta v duetu zape-J sle im duetom. Njima se vidi, da ki je za naše skromne slovenske ,.li ; Sirota — -ter dosegli lep vspeh. sta umetnika na tem instrumentu, razmere zasoljeno draga, je bilo'Gospodična Ana Balantič pa je' Program je zaključila igrica: več vzrokov. Prvi je bil brez dvoj- j zapela, še: Mornar, sopran solo. — Fajfca tobaka/m čašica kave, ki be ta, da s tem pokaže svojo po- Ta skladba je namenjena za bari- je povzročila gledalcem obilo ve- polno nepristranost in da s tem ton - solo in zato ji gdč. Balantič sel ega smeha. Igrali so: gdč. Mar- onemogoči vsako izgovarjanje, da kljub svojemu lepemu in močne- tine, gdč. Pirnat in g. Maček. Že so ta ali oni ni mogel vdeležiti pri- niu sopranu ni mogla dati pravega imena povedo, da je bila igra do- reditve zato, ker je bila ista prire- i zraza . Dalje je nastopil tudi še feo lgrAlia, 'I ■ jena v prostoru, ki nosi izraz pri- ženski tercet — gdč. K. Pavlič,' Glede gmotnega vspeha te pri¬ stranosti. Drugi vzrok pa je bil Antonije in Valentine Rupnik s reditve še ne morem podati čita- pošljem celoletno naročnino, ker najbrže ta, da bodo posetniki te pesmijo: Večerno žuborenje Save. teljem natančnih številk, ker ra- prireditve imeli pred svojimi oČ- _ Kvartet slovenskih fantov je čuni. še niso zaključeni, toda pri¬ mi monumentalen dokaz za to, kaj zapel: Vabilo. čakuje se, da bo čisti dobiček zua- mi list ‘Naš Dom’ zelo ugaja in ne morem biti brez njega. Ko bi več slovenskih naselbin vedelo, kako poučljiv je ta list, bi ga morala imeti vsaka hiša in moral bi biti dnevnik. Tebi, list, želim obilo sreče in mnogo novih naročnikov v letu 1927. , i IIenry Gruden. Canon City, Colo. Danes sploh ne bom poročal nobenih novic iz naše naselbine, ker novega poseb¬ nega ni. Kadar se bo dogodilo kaj važnega in bom mislil, da bo zani¬ malo tudi druge, pa bom poročal. Danes je samo moj namen ape¬ lirati na vse naročnike, posebno pa še na zastopnike “Našega Doma”, da bi se bolj pogosto oglašali z se lahko doseže, če je narod slo¬ žen, če složno nastopa, in složno de¬ la za svoje lastne koristi. In res: Kdor je bil v nedeljo v tej obsež¬ ni, visoki, praktično urejeni Al* lc- po okrašeni dvorani, je nehote za¬ čutil potrebo po lastnem sloven¬ skem ognjišču, lastnem — Sloven¬ skem domu. Človek je vsepovsod slišal vzklik: “Škoda, da ni ta dvo¬ rana. slovenska!” In ko je predsednik ‘Slovenske¬ ga! doma’, dr. Pleše, v svojem na¬ govoru zaklical: Tukaj je narod¬ ni dom poljski, a kje je dom slo¬ venski? — so začutili navzoči v 1 Med drugimi točkami programa so zaslužile posebno priznanje na¬ še vrle Tamburašice. Njih nastop je v splošnem prisrčen in njih ig¬ ranje precizno. Poleg tega so bile vse v slovenskih narodnih nošah in to je efekt njihovega nastopa ! še znatno povečalo. šal okrog $250.00. I Kdor hoče biti stvaren in pravi¬ čen, bo priznal, da je prireditev dobro vspela vsestransko. Eden od navzočih. -_ 0 - VESELICE V GREATER NEW YORKU Gospiei Marta in Hilda Hude 26. februarja zabava “Slovana” sta nastopili v klavirskem duetu v Kočevskem domu na 657 Fair- z: Under the banner of vietorv. v iew A ve., Ridgeivood. L. T. Videlo se jima je, da "prihajati iz 23. januarja zabava društva sv. dobre šole. Igrali sta izvrstno ter Frančiška na 62 St. Marks Pl. — zato želi priznanje. Nev York, N. Y. Kot nekak “ocvirk” na progra-l 12 - &br -veselica dr. sv. Petra svojih srcih morečo težo proklet-jnm je bila. šestletna Antonetka na 1'- Morgan A ve., Ridgeivood, stva ne-edinstva in zdražbarstva. Pleše, ki je v kostumu baletke R- r - dopisi. Dobro vem, da je v vsaki! V tem momentu se je samo ob J proizvajala “Fairv Dance”. Sigur-j 26 - veselica dr. sv. Jožefa naselbini kdo, ki je toliko vešč ! sebl r0( l*l° spoznanje: “Če je Po-jnost in graeijoznost njenih kretenj nil ^ 2 Morgan Ave.. Ridgeivood, da bi.se mogel včasih posvetili do ! frakom, katere smohneli vedno piso vanju. za V vsaki naselbini ie | dosti bolj nazadnjaške, kakor smo vedno kaj novega, Z dopisovanjem i mi ’ tak impozanten dom, če je is- v listu bi se rojaki bolj spoznali j to tudi ual ' odu0 ' med seboj. Zakaj čitatelji ne torej mora biti mogoče tudi pošiljali dopisov, ker jih urednik! nara ' ako 1e h6&em0 ‘ Res nas 111 ve ' vedno drage volje priobči. Pa tudi ,ikn - toda " iavn0 - ie ’ da smo do ' list izgleda mnogo boljše, ako je dosti dopisov v njem. Mene sploh zanima vsaka naselbina v Ameri¬ ki in ker sem že prepotoval sko- ro polovico Združenih držav, me vselej veseli, če vidim v listu ome¬ njeno kako naselbino, v kateri sem že kdaj bil. volj -odločni, dovolj navdušeni in požrtvovalni in ideja “Slovenske¬ ga doma” se mora in se bo ures- ir : čila; sicer ne v takem obsegu kakor so jo Poljaki, temveč pri¬ merno za naše potrebe in zmož¬ nosti. Udeležba na tej prireditvi ni Kot je razvidno, je “Naš Doin”t bi,a »osebno velika, toda bilo je zelo razširjen. Po mojem mnenju 1 vsekako1 nad 10 * akov 10 ' ni slovenske naselbine v Ameriki, kamor ta list ne bi zahajal. Zato prosim cenjene rojake, da naj iz vsake naselbine kaj poročajo. Iz vsake naselbine naj bi bil vsaj en dopis, ker vsak rad bere dopise. Posebno pa apeliram na zastop¬ nike, katerih nas je precejšnje število, pa se skoraj nobeden ne oglasi. Ne bodi vas sram, ee ste naroč¬ nik “Našega Doma”, mar bodite še ponosni, čeprav nas prezirajo nekateri. Rečem samo, če bi bili vsi listi tako urejevani kot je “Naš Dom”, pa bi bilo mnogo več sloge med nami. Toliko za danes, prihodnjič kaj več. Tony Dremel, zastopnik. ZA “SLOVENSKI DOM” V GREATER NEW YORKU Delniška družba “Slov. Dom Inc.” v Neiv York City je minulo nedeljo priredila svojo tretjo ma- nifestacijsko zabavo in sicer to v jakinj iz vseh delov Greater Neiv Yorka in okolice. Ako upošteva¬ mo, da je zadnjo soboto popoldne in ponoči divjal hud snežen vihar nad našim velemestom ter prine¬ sel precej snega in oster mraz, ki sta zlasti oddaljenejšim rojakom, posebno onim z otroci, onemogo- gočila poset, tedaj lahko smatra¬ mo vdeležbo za večjo, nego je bila pri danih olcolšeinah mogoče pri¬ čakovati. Program je bil kvantitativno precej bogat in raznovrsten. Sesto¬ ja! je ponajvee iz pevskih in god¬ benih toček, dalje iz igranja na piano in vijolino, plesa, dveh na¬ govorov ter igrokaza, kakor seve¬ da tudi — plesa. Pevska društva : Domovina, Slo¬ van in Danica so samostojno pela vsako po dve pesmi. Vsako je ob¬ držalo svoj običajni standard po¬ polnosti. Moški kvartet ‘Jadran’, ki je po svojem petju na raznili grafofonskih ploščah znan po celi Ameriki, je zapel: Slovenec sem, Pridi Gorenc in Cuk se je oženil. Za svoje lepo ubrano petje je žel in njena gibčnost takoj vzbudijo DENARNE POSIL.IATVE v Jugoslavijo In Italijo Naše cene za pošiljanje dina riev in lir so bile včeraj, skupni poštnino, sledeče: Pri pešiljatvah nad 10.000 Din ali nad 2000 lir, poseben popust Ker se cena denarju čestokra menja, dostikrat docela nepriča kovano, je absolutno nemogoč' uoiočiti cene vnaprej. Zato se po šiljatve nakažejo po cenah o mg: dne, ko mi sprejmemo denar. Dolarje pošiljamo mi tudi v Ju goslavijo, Avstrijo, Italijo in druge Evropske dišave in sicer po pošti kakor tudi brzojavne Vse pošiijatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠARK 465 W. 42nd St. — New York (med 9. in 10. Ave.) 27. februarja zabava z igro pev. in dram. društva “Domovina” na 62 St. Marks Pl., v Neiv Yorku. Tel..: Orchard 2432 Mesar JOHN MELCHNER priporoča svoje vedno sveže suho meso ter klobase 16 - Ist Ave. New Yorlr. \ NAJCENEJŠA vožnja v JUGOSLAVIJO COSULICH proga DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. ODPLUJE PROTI TRSTU IN DUBROVNKT PRESIDENTE WILSON 25. januarja — 22. marca. MARTHA WASHINGTON 1. marca — 12. aprila. Vprašajte za cene in prosto¬ re v bližnji agenturi. PHELPS BROS 2 WEST ST., N. Y. Dr. M. J. Pleše zobozdravnik ----- ordinira . .-. 455 West 42nd Street! New York City ob pondeljkih in petkih Tel. Longaere 2664 | 2399 Silver Strei Ridgewood Brooklyn, N. J Tel. Fverpr« < n ! (Ob nedeljah ordinira po dogovoru) “NAŠ DOM”. 20. januarja, 1927 Strsn 3 NESREČA PRI DELU Birmingham, Ala. — Ko se je zrušil 40 čevljev visoki železni dimnik v Birmingham Electric Co. sta bila ubita dva delavca, ki sta delala na njem. Dimnik je poru¬ šil streho in dva nadstropja. Dva delavca še pogrešajo, deset pa jih je bilo več ali manj ranjenih. Celo mesto je bilo dalje časa brez raz¬ svetljave. ODMEVI STAVKE Nervvorški župan VValker je iz¬ javil, da bo sam vodil preiskavo glede obdolžitve American Fede- ration of Labor, da je policija pre¬ jela od komunistov, ki so vodili krznarsko stavko, $50.000 podkup¬ nine. Župan je izjavil, da bo sam tekom preiskave deloval kot sod¬ nik. Okrajni pravdnih Benton je re¬ kel, da bo uradnike delavske fede¬ racije povabil pred sodišče, kakor- hitro se vrnejo s svoje konvencije v Floridi. Celo zadevo bo prepustil porotnemu sodišču. Ko je policijski komisar Mc- Lauglilin v časopisih bral o tej ob- dolžitvi, je takoj vpeljal preiska¬ vo. Rekel je, da je še vsakikrat, kadar je bila proti policiji dvig¬ njena kaka obdolžba, šel stvari do dna. Od časa, ko je bila stavka kon¬ čana, je bilo toliko nižjih in višjih policistov, ki so bili v službi v o- krožju stavke, prestavljenih, da bo zelo težko najti krivce. SMRT VSLED BENCOLOVIH HLAPOV Državni delavski komisar v New Jerse.v je pričel s preiskavo zaradi smrti štirih delavcev, pri terih je bilo dokazano, da so se zastrupili z bencolovimi hlapi. De¬ lali so v usnjarni, kjer se rabi za strojenje usnja, bencol. Okrajni fi¬ zik dr. Martland je sporočil delav¬ skemu departmentu, da so hlapo¬ vi bencola zelo škodljivi in strupe¬ ni za delavce. Dr. Martland pravi v svojem poročilu, da je delo v to¬ varnah, kjer se rabi bencol, na¬ vzlic dobri ventilaciji, škodljivo. Pri močnem zastrupi jen ju nastopi smrt takoj, pri kroničnih pa zna¬ kov. zastruljenja ni mogoče niti opaziti in smrt nastopi še-le, ko je zdravnik komaj opazil kak znak zastrupi j en ja. V teh usnjarnah delajo navadno samo tujci in za to nevarno delo dobivajo sramotno plačo 40 do 60 centov na uro. ŽELEZNICE IN ŽELEZNIČARJI Medtem, ko se železničarji bori¬ jo za svoje plače, izkazuje letno poročilo železniških družb veli¬ kanski dobiček. Kot je razvidno iz poročila Zveze ameriških železnic, so imele ameriške železnice v enaj¬ stih mesecih lanskega leta 100 mi¬ lijonov dolarjev več dobička kot pa leta 1925. Ta dobiček znaša ve- yikansko svoto $1,151,604.395. — To je prirastek za deset odstotkov. Wall Street Journal nam pove, koliko dobička so napravile posa¬ mezne železniške družbe. 32 izmed 41 družb imajo več dobička na del¬ nicah kot pa leta 1925. Druge šti¬ ri imajo enak dobiček kot leto poprej, pet družb pa je imelo manj dobička. Pri dobičku so bile posebno us¬ pešne vzhodne železnice. ■— Samo Pennsvlvania. železnica more za¬ znamovati 105 miljonov dolarjev dobička. Delničarji Baltimore - Ohio železnice so napravili 17 od¬ stotkov dobička na Svojih delni¬ cah. Od časa zadnje stavke pred štirimi leti so delničarji Balti¬ more - Ohio železnice imeli dobič¬ ka za polovico svojih delnic. Do¬ bili so namreč 28 miljonov dolar¬ jev dividend, 56 miljonov pa je bilo porabljenih za izboljšanje in povečanje železniškega sistema. ANGLEŠKI DELAVCI PROTI RDEČIM KRAVATAM London, Anglija. — Slovite rde¬ če kravate, katere so imeli nava¬ do nositi angleški železničarji, so prišle v nemilost. Mesto njih bodo prišle v navado modre. 'Tekom splošne stavke so rdeče kravate povzročile mnogo nepri¬ jetnosti, kajti občinstvo je dolži¬ lo železničarje, da so socijalisti in komunisti. Rdeče kravate so bile prvotno vpeljane, da, bi jih bilo mogoče v času nesreče rabiti za signae^ ZA PETDNEVNI DELOVNIK Po zgledu Henryja Forda so razne delavske, organizacije priče¬ le izdelovati načrt za petdnevni delovnik. Delavstvo mora samo najti način, kako je mogoče delo, za katero je bilo poprej treba 44 ur, izvršiti v 40 urah. • Predsednik gradbene industri¬ je O. W. Rosenthal je rekel, da ima Ameriška delavska federacija v svojem okrilju vsega ameriške¬ ga delavstva 48 miljonov. — Pri vsem tem, da. je dosegla višje pla¬ če in manj delovnega časa, še ven¬ dar delavstvo ni zadovoljno. Ro¬ senthal zato trdi, da se mu bo v doglednem času v njegovi indu¬ striji posrečilo najti pot, da bodo delavci njegove organizacije de¬ lali samo po pet dni na teden. Rosenthal je pozval Ameriško delavsko federacijo, naj svoje de¬ lavce dovede do tega, da bodo več producirali, mesto pa, da samo gleda na skrajšanje delovnega ča¬ sa. - 0 -- INFLUENCA V EVROP I Ženeva, Švica. — Poročila na brzojavno vprašanje Lige narodov kažejo, da je influenca zelo raz¬ širjena v Franciji, Španiji, Škot¬ ski, Norveški, na Poljskem, v Ru- muniji, Jugoslaviji, Grški, Švici, na Nizozemskem in v Egiptu. — Na Škotskem je umrlo v decem¬ bru 52 oseb za influenco. V Egip¬ tu je obolelo 172 oseb, od katerih jih je 38 umrlo. Na Španskem raz¬ saja influenca skoro po vseh pro¬ vinci j ah. Na Nizozemskem je samo v Am¬ sterdamu v enem tednu umrlo 13 oseb za to boleznijo. Na Norveš¬ kem je v decembru zbolelo' za in¬ fluenco 2754 ljudi. Zdravniški iz¬ vedenci Lige pa šo mnenja, da je bolezen dosegla svoj' višek. Kodanj, Danska. — Kralju Kristjanu, ki je obolel na influ¬ enci, se je stanje obrnilo na bolj¬ še, toda mora še vedno ostati v po- st.elji. Zdaj pa je še obolela kra¬ ljica Aleksandra. MLAD PLAVAČ ZMAGOVALEC Catalina ožina, Cal, — 17-letni Kanadec George Young iz Toron¬ to v Kanadi je dobil nagrado 25 tisoč dolarjev, katero je razpisal Wiliam Wrigley za onega, ki prvi preplava morsko ožino Catalina, ki je široka 22 milj. Ožina se na¬ haja. med Catalina otokom in Long Beach v Kaliforniji. Vseh tekme¬ cev za to nagrado je bilo 101, ■— med njimi več žensk. Ožino je pre¬ plaval Young v petnajstih urah in 42 minutah. Mrs. Charlotte Scboemmel iz Nem Yorka, ki je jeseni preplava¬ la razdaljo med Albanv in New Y or kom, je opustila plavanje po devetih miljah. Tako so se tudi druge tekmovalke kmalu utrudile ter opustile plavanje. Young, ki ni imel denarja za vožnjo po železnici, se je s kole¬ som pripeljal iz Kanade v Kali¬ fornijo ter prinesel s seboj 60c. Zdaj pa se bo vrnil s voto $25.000. Umrl je v Kranjski gori na sv. Štefana ve¬ čer komaj 28 let stari okrožni zdravnik dr. Otmar Oblak. Pred dobrim letom je nastopil tu svojo prvo službo. Koncem lanske zime je bil ponoči poklican k bolnici v Srednji vrh. Ker je preveč hitel v hrib, je že nazaj grede bruhnil kri. Pojavila se je nato srčna napaka, kateri se je pridružil še lmd pre¬ hlad. Moral je takorekoČ kot žr¬ tev svojega poklica v prezgodnji grob.- GROZOVITOSTI KITAJSKIH ROPARJEV Peking, Kitajska. — Roparji so obkolili vas Wageepoa v provinciji Šantung, požgali vse hiše in pomo¬ rili vse prebivalstvo 1000 oseb. Ni¬ kolo ni ušel smrti. Roparji so zakle¬ nili vse hiše, jih zažgali in ljudje so večinofha zgoreli; kar pa jih je skušalo pobegniti, so jih roparji postrelili ali poklali. Celo otroke so razsekali na kose. NAZNANILO Cenjenim čitateljem naznanja¬ mo, da naš zastopnik MR, FRANK LUKANČIČU potuje po državi Pennsvlvania in da je pooblaščen pobirati naročni¬ no za “Naš Dom”. Cenjenim roja¬ kom ga toplo priporočamo. Uprava “NAŠEGA DOMA”. SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE a) NAJNOVEJŠE: 25057 — Slovenec sem, kvartet •Jadranj Perice, kvartet “Jadran”. 25056—O mraku, poje kvartet ‘Jadran’ Dolenjska, poje kvartet ” . 25055—Vigred se povrne, moški kvartet Oj Doberdob, moški kvartet. 25054—Bodimo veseli, polka, dom. godba. Na Jadranski obali, dom. godba. 25053—Jaz bi rad rudečih rož, kvartet; Hribčki ponižajte se, kvartet, 25052—Na veselje svatje, harmonika, Na adriatskem bregu, harmonika', b) POSEBNO ZA PREDPUSTi 25044—Triglavski valček, 3 harmonika Coklarska koračnica, ” ” 25043—Polka štaparjev, ” ” Ti si moja, valček, ” ” 25041—Veseli rudarji, Sladki spomini, ” ” 25010—Hojer valček, _ ” Pectarska polka, ” ” 25027—Sobotni večer, — harmonika in ksilofon, Nedeljska polka, harmonika in ksilofon, 25020—Štajerska, Fr. Lovšin. — harmonika, Stari kranjski valček, — harmonika, 25019—Gorica, igra slovenski tercet, Štiglic, igra slovenski tercet. 25014—Planinsko veselje, — domača godba. Čevljarska polka, — domača godba, 25013—Ob planinskem jezeru, — domača godba, Mlatiška polka, domača godba, 25002—Juhu valček, Fr. Lovšin, — harmonika, Domžalska polka, F. Lovšin, —i • harmonika, 25050—Orlovska koračnica, — Orjuua koračnica, godba s petjem, 25048—Na kranjskih gorah, — igra orkester, Gospodarstvo, igra orkester. 6137—Sijaj, sijaj solnce, — Ponočni pozdrav, inoški kvartet 7993—Milita, oj srček moj, — •moški kvartet. Deklica mila, mešani kvartet, 3 plošče skupno s poštnino stanejo, $2.50. 5 plošč skupno s poštnino stanejo, $4.00. 10 plošč skupno s poštnino stanejo, ( $7.50. Za Canado Mane vsaka plošča 8-5(3 skupno s poštnino. Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 100 igel zraven zastonj. V zalogi imamo, še mnogo drugih' plošč. PIŠITE PO CENIK NA: — JUG0SLAV AMERICAN C0RP. 455 W. 42nd Street, New York, N. Y. JOSEPH REAL ESTATE Kdor si želi postaviti hišo, kaboršno hoče imeti, naj se obrat/ na mene in mu preskrbim zidavo. Taka hiša ga bo veljala manj kot pa hi kupil že gotovo hišo 42 Halleck Ave. Ridgewood, L. I, Telephon: Evergreen 6566 '*• V ' , • Stran 4 ‘NAŠ DOJI”, 20. januarja, 1927 NAS DOM (OUR HOME) Slovenian \veekly issued every Thursday Owned and published bv:NAš DOM PUBLlSHING CO. Dr. J. M. Plese, Preš-.. Ignacij Hude. Manager Office: 455 W. 42nd St., New York„ N. Y Slovenski tednik za gospodarstvo,, izobrazbo in za¬ bavo. Izhaja vsak četrtek. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina za Združene države in Kanado za celo leto $2.50, za poi leta $1.25. Za Evropo za celo leto $.\0Q — Dopise, članke, naročnino in sploh v> c, kar ima Stik z uredništvom ali upravništvom, naj se pošlje na naslov: NAŠ DOM, 455 W. 42nd St., Negv York, N. Y. In čim tšč' domačinov,-je skupaj, feni več zadovoljnosti je med njimi, več zabave in veselja. Pa organizirajo se tudi lahko v kako kmetsko zadrugo, ki članom prinaša samo dobiček. Tako si medse¬ bojno pomagajo, da lepše vspevajo pri svojem delu. Priporočamo tedaj vsem našim čitateljem, zlasti pa še farmerjem da posvetite nekaj ur tudi pisanju in nam poročate o vsem tem, kar se pri vas godi. Zanimalo nas bo vse in kdo ve, ako tudi sami ne boste imeli od tega dobiček. ^ VSLE2 USPCZNAKE EOLESNJ PIŠE NAZAJ 1 1 v J S. X s. z. -a. a. v a 8 kakim zanimanjem vsakdo bere 'dopiv' v vsakem listu, 8ko- i o vsakdo najprej pogleda dopise. To je~tudi razumljivo, kajti vsak se zanima za razmere po raznih naselbinah. skorO vsakdo ima tudi tu ‘ali tam kakega bližnjega sorodnika, ali prijatelja ter želi o njih.-kaj izvedeti. -y dopiši!', ravno pogosto beremo o.tem ali enem, ki ga poznamo .in nas zelo zanima, ako slišimo, kako ta ali oni sivi in kaj se mu je dogodilo in pripetilo. Vsakdo tedaj rad bere dopise. .Malokdo pa jih rad piše. K pi¬ sanju se je zelo težko pripraviti in to je tudi vzrok, da ima vsak časo¬ pis le premalo dopisov. Le malo število naših rojakov je, ki poročajo razmere in dogod¬ ke iz naših naselbin,' na tisoče pa je takih, ki te dopiše 'z veseljem prebirajo. Marsikdo v svojem dopisu priporoča čitateljem, da bi kdo pisal in poročal iz drugih naselbin, pa malokdo vstreže tej želji. Posebno v sedanjem času je zelo važno, da bi bili vsi dobro po¬ učeni o''delavskih razmerah po naselbinah. Marsikje so ljudje brez dela in radi bi delali, pa nimajo kaj. Po drugih krajih zopet je mno¬ go dela in delavcev primanjkuje. Take razmere bi se najlažje po¬ jasnile potom dopisov v časopisu in pom a ga uo bi bilo marsikomu. Priporočali bi tedaj našim čitateljem in rojakom, da bi se za to stvar malo bolj zavzeli ter nam pordčnli o razmerah in dogodkih, veselicah, zabavah in prireditvah,- o družinskih dogodljajih, o rojst¬ vih, porokah in smrti v naselbini. Tako bomo vsi dobro poučeni o življenju naših rojakov, kar naš bo navdajalo z velikim veseljem. /» 'Raztreseni smo po veliki ameriški državi in ni nam mogoče, da 'bi Se shajali, toda ne smemo se odtujiti samim sebi. Med nami bi morala biti neka vez, ki bi nas držala v skupnosti ter bi z združenimi močmi delovali za boljši napredek. A" tej oddaljenosti pa nas ne more držati skupaj nobena druga stvar, kot ravno dopisi. Nekateri si dopisujejo med seboj potom pisem, toda to je samo žveza šamer dveh oseb. Marsikaj je v našem življenju, kar zanima .vse in .je marsikomu v velik prid, ako bi za to a-li ono vedel. Vse to pa dokažemo z dopisi v easopihih. Dolgi so zimski večeri, nimamo krajev, kamor bi zahajali na kratko razvedrilo in zabavo. Marsikomu se zdeha vsled dolgega ča¬ sa. Tak bi imel najlepšo priliko, da bi sedel k mizi in za kak list na¬ pisal kratek dopis. S tem ne izgubi pra.v nobenega časa, pač pa' se sam vežba. v boljšem pisanju. Posebno velike važnosti so dopisi iz farmerskih naselbin. V tem letnem času imajo zlasti mnogo časa farmerji in radi prebirajo ča¬ sopise. S posebnim zanimanjem berejo'poročilo kakega farmerja. kaj je pridelal, kateri pridelek se mu jo najbolj obnesel, koliko je priredi! pi-i živini Itd.;' iz tega farmer, ki bere tak dopis, razvidi, s kako stvarjo je njegov farmerski tovariš imel največj dobiček in na¬ to sam lahko poskusi isto in mu bo pogosto v korist. Tako se farnier- ji potom dopisov o marsičem poučijo in si pomagajo k boljšim raz¬ meram. Ivoliko je Še naših rojakov po razaiih-riidiiikib in toVarnah, "ki 'bi radi kupili.farmo. Poglavitno' vpraša,Uje pri te.m pa Je,; kje« je naj¬ boljša zemlja., da bo vredno kupil . zemljišče, ki mu bo prinašalo dp- A olj pridelkov. Raznih, agentov je povsod dovolj, ki hvalijo z.emljiš- _ča, ki so^na prodaj. Toda vsakdo ye, da takim agentom ne smemo verjeti, kajti marsikdo je; že bit speljan na led. Ravno pri tem je -fnajvečje važnosti, da bi farmerji pojoju dopisov poročali, kake raž- :n)ere so v njihoveip kraju, za kateri pridelek je tamošnja zemlja naj¬ bolj ,pripravna.: Tako bi si vsakdo lahko izbral kraj,, kjer bh se ho 'tel naseliti na farmi. Na sliki vidimo 6 let starega AVillie Cozensa iz Londona, ki ima neko posebno bolezen, katere zdravniki-ne .morejo določiti. Telesno je pravilno razvit, toda vsled nepravilnega razvoja možganov piše narobe, tako da prične na'desni strani ter piše proti levi,- Tudi črke so obrnjene narobe. i') 77 % K .V hia, PRVO LETOŠNJE UP NO POTOVANJE V STARI KRAJ pr’redimo na francoskem parniku “PARIŠ”, ko odpluje iz New Yorka na 23. aprila 1927, “PABIS” j e-zlasti za tretji' razred priznano najboljši par-. ipk. Kakor na dosedanjih .skupnih potovanjih se bodo tudi to pot mulde našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastop¬ nik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki raj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da. jim bomb mogli preskrbeti še pred odhodom povratveno dovo¬ ljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. BRUG-0 SKUPNO POTOVANJE SE VRŠI ISTO- TAKO na PARNIKU “PARIŠ” in sicer 4. JUNIJA. . B,ažurne. se, cla Kas lahko m radi odpravimo z vsakim N drugim parnikom. - Savno tako se vselej obrnite na nas: 1) kadar ste .namenjeni poslati denar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako osebo v to deželo; 4) kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali notarsko listino, ali če imate kak drug opra¬ vek v starem kraju. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & CESARIC 455 W. 42nd Street : : Nev/ York, N. Y. “NAŠ DOM”, 20. januarja, 1927 Stran 5 Zgodavim Jugoslovanov,!: razprostiralo ob obali od Neretvo j veda zgodilo pred vsem ob mejah -- do Dubrovnika, obsegalo pa je našega novega narodnega ozemlja (Nadaljevanje.) Audi večji del doline Neretve v zato smo o obrobnih odnosa jih raz- Takšno stanje je ostalo vso na- notranjosti. To je pokrajina, ki jejmeroma najbolje poučeni. Ali ti slednjo dobo v razmerju med Slo- dobila pozneje v 15. stoletju ime viri poročajo le toliko, kolikor je i . munističnem kongresu povdarjal, Hmnska zemlja imenovano) se je prišli z nami v dotiko. To se je se- ^ je vedno več j a nevarnost za vojno. “Vse dežele,” je rekel AVoroši- lov, “ki obdajajo Rusijo, se s po¬ močjo Anglije pripravljajo, da nas napadejo. Zato je potrebno, da mi- litariziramo vse naše prebivalstvo — v prvi vrsti delavski razred, in v naših časopisih moramo, vodi¬ ti živahno kampanjo, da pripravi¬ mo narod na boj.” AVorošifov je posebno opozarjal na naglo oboroževanje Anglije na morju in na njeno prizadevanje, da bi naščuvala druge države pro¬ ti sovjetom. Po njegovem mnenju so Anglija in njene zaveznice že veni in Bizantinci. Slednji so se — hercegovska zemlja, — današ- zavedali, da veliko več tudi s silo n ja Hercegovina, ne dosežejo, zlasti ne v notranjo- Travunija ali Trebinje, dežela sli polotoka ; zato so se zadovolje- na obali od Dubrovnika do Koto- vali z obstoječim stanjem. Slaven- ra ter ob Trebinjštici; najbolj za- ska plemena so živela dejansko s nimiv njen del je župa ob morju, svojimi knezi, oziroma župani in imenovana oblast Konavljanov. političnimi uredbami popolnoma Diiklja, tudi Dioklitia imenova- svobodno. Obeutnejše je prišla bi- na, ki je obsegala obrežje med Ko- zantinska nadoblast do izraza le torom ter izlivom Bojane ter Dri- v primorskih pokrajinah, na eni na . in zaledje, torej nekako južno j Aa. podlagi tega, kar nam je zna¬ ki 1 o iz kakršnihkoli vzrokov za so sede važno ali potrebno, zato so' ta poročila netočna, pa tudi pre¬ malo objektivna in tvorijo le ne¬ kake odlomke. Ako si torej skuša¬ mo napraviti pregledno sliko o tej dobi, moramo imeti vedno pred očmi, da je vse to, kar nam je spo¬ ročenega, kar nam je površno zna¬ nega, le del tega, kar je bilo. -- strani ob Jadranskem morju, kjer polovico Črne gore ter vso dolino j nega, rekonstruirati celotno s]< .| orii j e dft V( j a rijo letos na Rusi¬ je gospodovalo bizantinsko bro- Skadarskega jezera. Obmorski del Isliko o tej dobi;moramo imeti ved- g GV]fažnik j jfusije z zavistjo o- dovje ter vzdrževalo v dalmatin- se v srbskih virih posebej označu-jno pred očmi, da je to stvar raz- p • • od arski.razvoj Rusi- i • l * 1*1 i * 1 i 1 ‘ 1 * . * > i , ,1 - i, , .i I-i -1/1 i * m - /M 1 n »7 osni , ki se je pozneje znat-iP 3 ^ Je treba da slika ne bo po- g ^ npajo dovesti do „ ospodav - Ob:~. ’ V " ~ .. ' doni dobi vi-- —---- novima, uezeia, ouuaijena uouisii' . bi sicer prinesla vojna tinci in pa slovenskimi plemeni, od raorja kakor od Donave, obse- ku lastnega dela m da čaka tu na- ]argko breme na rnsk5 naro d, i. J 1 X /i /m .i 11 i ■. 1.1 I • n . • n >1 /1 mo Strumi ter sploh v južni Mače- uejše razširila, pokrajina Bosna i- j P a< * en;T P 3 siUijektivncm nazoru * };usije in do padca nji in pa v IMadi so bil, v tej pa prava Srbija, tudi Raška ime- raziskovalca. Arh tega moramo Wor ošilov je rekel, da ,i večkrat hujši boji med Bizan- novan3 . dežela, oddaljena bodisi! P™nati, da smo v tem-sele v začet- b; ^ • esla vojna ve i iko g0 . šega bistorika še mnogo težavne- obrežna mesta ali pa gusarila po Tari; da y e por ečje Ib ra in goren-j^ truda ~ v kolikor se KCYeda ker so ta prepogostem napadala g a j 0 g a pokrajino ob Limn, Pivi in toda končno bo Rusija triumfira- • morju. Ponovno se je zgodilo, da j e zapadne jlorave, so cesarji nadvladane Slovenc v večjem številu preselili . v Ala!o Azijo, kjer so njih vojni ki tvori¬ ti začetnih političnih organiza¬ cijah oziroma imenih plemen na ozemlju južno in vzhodno odtod. li v vojski posebne vojaške oddel- ,■ . ,, , •• , ,. ■’ > v . br-dasi na jug v Macedom.jo. bo.di- l ža] - fla vam ,lc mn " cm Južni Slovani prvotno niso i- znviti vratu kakor kakemu mdij- meli plemstva, kakor ga tudi raz- sk0,11 n petelinu, ni germanski narodi niso imeli. — ! Par vrstic s P 0(1a \ i( ‘ hi, ° Razvilo se je šole pozneje iz so-i p naznanilo: .1 oiztodhe snui.i- rodnikov vladarjev, plemenskih, -P' so ’ ,r| elo uspeli, zapili so mn« j poglavarjev in državnih uradni-; ”lca iz ceste Pot-de-Fer. Pa no ču- ’ !ti nobenega kesa, celo tako prodr- k j - • ■ , • • - zen ie bil, da je preiskovalnega Število sužnjev je bilo pri juž¬ nih Slovanih v tej dobi še zelo ve¬ liko. Del prvotnega prebivalstva je zapadel suženjstvu; ob vojnih . . ! pohodih, bodisi na suhem, kakor . .. 1 . ., po morju, so ugrabljali prebival¬ ce obojega spola ter jih potem po¬ rabljali ali prodajali kot sužnje; še dolgo^v srednji vek jc obstoja¬ la na primer za može pravica, ne¬ zvesto ženo. ki ni imela imetka. sodnika lmdo razžalil. A r pil je: — Bog in ljudie so bi priča, da ni¬ sem imel nikdar in nikoli bolj in udano vam in svoji domovini! Stavce je oba stavka prememl. Lahko si predstavljamo obraz, ki ga .ie nanravil kralj spričo proz¬ nega naklepa svojega najboljšega! ministra. Iz navedenega je razvidno, kako pomanjkljivo je naše znanje o zgodovini te dobe naše pretek¬ losti. Nikjer nimamo o nji dovolj konkretnih podatkov, tako da si ne moremo napraviti dovolj jasne j slike. AAroka za to nam je iskati pač v okolnosti, da smo bili sami j še na tako nizki stopnji eivilizaci- i je, da si nismo ohranili lastnih, hi¬ storičnih zapiskov. Kar je danes znanega o naši preteklosti, vse po¬ teka iz tujih virov, iz zapiskov viš¬ je civiliziranih sosedov, bodisi Bi- prodati za sužnjo. Za nadaljno zgodovino južnih Slovanov, za njih politične tvor¬ be kakor naprimer glede pokrist¬ janjenja, so važne velike politične spremembe ,ki so se bile izvršile okrog južnoslovanskega ozemlja, zlasti začenši z zaključkom 8. sto¬ letja. (Dalje prihodnjič.) RUSIJA MORA BITI PRI¬ PRAVLJENA Moskva. Rusija. — Klement AA r o- rošilov. Troekijev naslednik kok poveljnik rdeče armade, je na ko- GitaJeljem “Našega Doma” naznanjam, da sem dvoril v CLEVELANDU TRGOVINO Z MUZIK ALI JAMI A*‘-r najnovejše gramofonske plo¬ šča in piano - role so vedno v za- loisr. Razpošiljam po vseli slovenskih naselbinah širom Amerike ter se rojakpin toplo priporočam. Clevelandski naročniki “Naše¬ ga Doma” tudi lahko obnove na¬ ročnino v moji trgovini. FRANK KURNIK 6221. St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. bili izredno drzni in bojeviti gu- zantiucev, Longobardov, Bavar- sar.p; njih. središče je bilo mesto; ce v ali Frankov, kateri so se vzpri- Omiš ob ustju Neretve. V poznej šem srednjem veku se je ta po¬ krajina imenovala tudi Krajina, obmejna zemlja. čo vpliva romanskega prebival¬ stva ter krščanske cerkve kmalu povzpeli na višjo civilizacijsko 1 stopnjo^ Ti naši sosedje pa seveda Zahumlje (tudi Ulm, Hum ali poročajo o nas toliko, kolikor so “NAŠ DOM”, 20. januarja, 1927 Stran 7 PRIPOROČANE SPREMEMBE PRISELJENIŠKEGA ZAKONA Predsednik Coolidge je v svoji poslanici, s katero je o.tvoril seda¬ nje kratko zasedanje kongresa, namignil, da bi bilo treba sprejeti nekatere spremembe k priseljeni¬ škemu zakonu, ki M omogočile prihod ožjih sorodnikov tukaj nastanjenih prebivalcev. To potrebo poudarja sledeči stavek v predsednikovi poslanici: “Dočim se je omejitev priselje¬ vanja vzakonila deloma v prilog delavcem in v svoji celoti v ko¬ rist vsej deželi, vendarle ista iz človekoljubnih ozirov ne bi smela povzročati nepotrebne ločitve dru¬ žin in odvisnih sorodnikov od na¬ ravnega vira za njihovo vzdrže¬ vanje.” Delovni tajnik je pravkar izdal svoje letno poročilo in v njem podaje nekoliko bolj konkretnih priporočil, ki bi v gotovi meri o- Jajšaia sedanje težkoče glede pri¬ hoda sorodnikov iz starega kraja. Delavski tajnik priporoča, naj se pravica do izvenkvotne priselitve raztegne tudi na soproge, ameriš¬ kih državljank, kakor tudi na ne¬ katere sorodnike ameriških držav¬ ljanov. Kar se tiče žen in otrok tukaj nastanjenih inozemcev. naj se jim podeli pravica do predno¬ sti v kvoti. Glede teh svojih poročil pra¬ vi tajnik sledeče: “Žene ameriških državljanov in njihovi neporočeni otroci pod 18. letom so po priseljeniškem zako¬ nu od leta. 1924 priseljenci izven kvote. To je popolnoma prav, ali ta razred izvenkvotnih priseljen¬ cev bi sc moral raztegniti tako, da se vključi, tudi soprog ameriške državljanke. Nadalje bi bilo po¬ treba dodati določbo, ki naj dovo¬ li prihod nedoletnih neporočenih otrok in gmotno odvisnih staršev tudi potem, ko sc' jo kvota izčrpa¬ la. (To pomen ja, da oni sorodni¬ ki ameriških državljanov, ki uži-' vajo sedaj prednost v kvoti, nam¬ reč otroci med 18, in 21. letom ter oče in mati, bi se, ko se je kvota izpolnila, pripustili kot izvenkvot- ni priseljenci.) ". . . Kar se tiče kvot n ih prise¬ ljencev, bi jaz iz človekoljubnih ozirov zagovarjal, da se podeli prednost v kvoti ženam oziroma soprogom in otrokom tukaj nasta¬ njenih inozemcev.” “Priporočam tudi, da se kvoti naslednjega leta doda neporab¬ ljeni ostanek kvote prejšnjega le¬ ta s malo rezervo vred, recimo 5000. Ta posebna kvota naj se raz¬ deli in uporablja na sledeči način: otroke,, ti so izven kvote, ako so pod starostjo 18 let. Ali pa se ka¬ ka neporočena hči, stara 19 ali 20 let, nahaja med njimi, pa radi kvote ne more priti takoj. Poseb¬ na kvota bi nudila delavskemu ta jniku priliko, da od pomore v ta¬ kih slučajih. Ena izmed težav izvira tudi i/ navade, da priseljenec, ki ima družino, prihaja najprej sam, pri¬ čakujoč, da bo kasneje poslal po svojo družino. Naravno je, da možje oziroma očetje zlasti bolj siromašnih družin želijo najprej ' i.; j ,;- — SLOVENSKE PIANO - ROLE Tu mulimo rojakom zbirko najlepših slovenskih piano-rol in sicer po zelo znižanih cenah, ki kodo omogočevale vsaki družini, ki last uje plaver-piano, da si na¬ roči celo zbirko ali pa vsaj veči¬ no iste. Barbara polka — godba . 70 Ciganska polka — godba . .$ 70 Dragi je daleko — godba . 70 Golobička polka — godba . .$ 70 Jadransko morje z besedami $ 75 Jasno solnce gre, polka ..$ 70 Kaj ne bila bi vesela — .Melo¬ dija z besedami .$ 75 Ljubavno blebetanje Polka mazurka .:.$ 70 Slovenske " melodije, valček z besedami.$ 75 Studenčku, melod. z besed. $ 75 Tiha luna, melod. z besed. •$ 75 Srčno veselje, polka __8 70 Vesela poskočnica, polka .... $ 70 Veseli bratci, polka.$ 70 Zora, vstaja, poka ....... 4 70 Posebna, kvota naj se razdeli med posamezne dežele v razmerju njihove kvote in naj se vporabi iz¬ ključilo za roditelje, odvisne od sinove pomoči, kakor tudi za ne¬ poročene nedoletne sinove ameri¬ ških državljanov (ki sedaj vživa- jo. prednost v kvoti). Od časa do časa izvem za parni lovanja vredne slučaje, ko name¬ ravani. priseljenec, tudi navzlic prednosti v kvoti, ne more priti, ker je toliko judi pred njim r.% vrsti: tak ie slučaj, ko postane ameriški državljan vdovec z maj¬ hnimi otroci in ima v inozemstvu starše, ki komaj čakajo, da bi. mo¬ gli.priti sem. Zopet se dogaja, da kak državljan pošlje po ženo in . Zadovoljni Kranjec, mclodi- | ja z besedami .. .$ 7 i Zvezda, melodija z besed, $ 7 Za gospe, valček .8 70 Zemski raj, polka .$ 70 Gena in poštnina. Cena vsake vsaki roli. Stroški za pakovanje {in. poštnino znašajo pri vsaki roli 10e. Kdor pa naroči skupaj vsaj j 5 rol, znašajo ti. stroški samo 5c ! pri. roli. Kdor pa naroči naenkrat : deset rol, temu plačamo vse stro¬ ške mi. Kdor naroči skupaj 15 rol. dobi eno po vrhu zastonj. Kdor na naroči 25 rol naenkrat, dobi dve roli po vrhu zastonj. Vsa naročita naslovite na : JUGGSLAV AMERICAN CORP. 455 W. 42nd St., Nevv York, N. Y. pripraviti v novi deželi, tla za bo¬ doči dom svoje družine. Poglavar družine luora večinoma zaslužiti in prihraniti si potrebna sredstva za prevoz družine. Ko pa je v sta¬ nju poslati ponjo, najde dostikrat da je toliko prošenj za kvoto pred njimi, da jim bo treba čakati le¬ ta, predno si zagotovijo potrebno kvoto. Da se ta krivica odpravi — kaj¬ ti ni prav. da se družina ne mere. suiti, dočim pripuščamo druge pri¬ seljence. - — bi se priporočalo, da se poizve, kadarkoli kak družin¬ ski poglavar zaprosi za priseljeni¬ ški vizum, kake namene goji gle¬ de prihodnjega bivanja svoje dru¬ žine in da-li pričakuje, da bo dru¬ žina za njim prišla. V takem slučaju naj se od nje¬ ga zahteva, da zaprosi takoj za priseljeniški vizum ža vse člane svoje družine. Ti naj bodo takoj pregledani, da se ugotovi, da-li se zdijo pripustljivi, in naj dobijo takoj svoje mesto v kvoti. V slu¬ čaju takega družinskega vizuma naj se veljavnost istega razteza na leto dni, mesto na štiri mesece, ka¬ kor je to sedaj; na tak način bi družinski poglavar še pred svo¬ jini odhodom v Ameriko uredil vse potrebno za kasnejši prihod svoje družine.” Kaj bo kongres ukrenil, da se popravijo težkoče, označene v po¬ slanici predsednika in v priporo¬ čilu delavskega tajnika, ali da-ii I bo sedanji kongres sploh kaj u- krenil, tega seveda ne more nihče reči. E. L. 1. 8. -o- 'svojo moč nad Francijo, Jugosla¬ vijo in Češkoslovaško. | BREZ SOLNCA I Profesor astronomije na Prince- ton vseučilišču Henry Norrie Itus- sell pravi, da bi brez sobica ocean zmrznil in zrak bi postal tekoč. In brez Turnerjevega vina bi, | kot pravi mnogo ljudi v Združe¬ nih državah in Kanadi, 'mnogo lju¬ di trpelo na želodčnih boleznih, zlasti vsled slabega teka, zaprtja, slabe prebave in glavobola. “St. Louis, Mo., 20. decembra 1926. — Zdaj se mnogo boljše počutim, i- niavii dober tek in moj jezik ni več bel. Trinerjevo grenko vino mi je zelo pomagalo in vedno ga bom i- mcla v svoji hiši. Mrs. Lina Roeth- rnever.” — Ena steklenica $1.25, vzorčne steklenice pošilja po pre- ■ jemu 15 centov Joseph Triner Co., 13333 So. Ashland Ave., Chicago, (111. V lekarni vprašajte tudi za | Triner’s Cold Tableta in Triner’s Cough Sedative, ki so neprekos- ljiva zdravila za prehlad in kašelj. < 3^’nshtUys SAMO 6 DNI PREKO s svojimi modernimi, parniki Pariš, France in drugimi. FRANCE 29. iamiarja - 19. febr. PARIŠ odpluje 5. februarja — 26. februarja Tretji ta sr od na teh parnikih ima udobno in čislo kabine z 2 — 4 ali 6 posteljami. Tekoča voda in e~ »ektrična luč v vsaki kabini. Izborna domača hrana in brezplačna pijača pri <*-> bedih s*a posebnost Fiancoske linije. 19 STATE STREET. — NEW YORK, N. Y. eli pa na njene zastopnike. SNUBITEV ITALIJANSKE PRINCESINJE London, Anglija. —' Trije prin¬ ci,-katerih je svetovna vojna oro- | pala vsega, razim njih kraljeve I krvi, se’ potegujejo za roko i tal i- • .... i j jamske priuee-mje Giovaune. | Pruski princ Viljem, 23-letni . I sin bivšega, nemškega preMolona- j slednika, princ Albreht, sin prej-j šujega bavarskega prestolona¬ slednika Ruprchta. in habsburški nadvojvoda Albreht, si prizadeva-’ ; jo, da bi našli milost piri mladi ita- Jijanski princesinji. Kot pravi Sundav Espress, ima nadvojvoda Albreht še največ u- • panja, da dobi Giovannino roko,' j ker je katoličan in ker Mussolini in italijanska kraljeva dvojica o- i dobrava jo to zvezo, ker mislijo, dal bo prineesinja nekoč ogrska kra-j Ijiea ter bo italijanski vpliv dobil 1 C U N A R D 25 Broadway GUNAM V JUGOSLAVIJO preko Cherbourga . Franci; Potujte s Cunardcvimi ekspresni- j mi parniki: *' AQITITANIA BERENGARIA MAURETANIA OcLpIu tje iz New Torka vsalto soboto. Jtarij kot 6 ]ituj[ s ud iržit.i[> ‘o2[op z napo 'utopmi uao |U)S pji[s ux '3iiju,ii{ Risou popmi Cupas o.poq Ciidijns qi«[op j 'OlU.lOj (U11 OAOU IJUfpdA OS lUUtOJ A iftUiapBlJB IlJSBfOA ux TRIJE UBITI PRI EKSPLOZIJ/ NOVE VRSTE SLADKOR ‘NAŠ DOM”, 20. januarja, 1927 .Stran C PALAČA NATIONAL PRESS KLUBA National Press klub gradi v IVasliingtonu Veliko palačo, ki se nahaja ob slavni Pennsvlvania A . . blizu zakladnice in Bele bile. V' okvirju je Alfred II. Kirclihofer, predsednik kluba. ŠPANSKI ATAŠEJ Na sliki je novi španski morna¬ riški atašej pri poslaništvu v glav¬ nem mestu IVashhigtonu Adolpbe II. de Solas. BOMBAŽNA KRALJICA POTRES V JUŽNI KALIFORNIJI S i Mi.••s Mar,v Cross. katero je vide- jti na. gorenji sliki, je bila izbra¬ na za kraljico karnevala, ki se vr- Na sliki je mesto Calexico, Cal., ki je bilo središče zadnjega ve likega potresa. Slika je bila na- Iši od 5. do 12. februarja t. 1. v Mc- rtjena zjutraj takoj po potresu. . Cloud, Kanada. v. „, JSIKLižS ^c Na gorenji sliki je mogoče jasno videti, kaj je napravila povodenj v mesili IVilliamsoiL, IV. Ya. Pwbno v trgovskem delu mesta je voda napravila veliko škodo. KARNEVALSKA KRALJICA POPLAVA V WEST VIRGINIJI Lepa M h s Eiga Daniels, 17 - letna liči farmerja. je bila izvolje¬ na za bombažno kraljico, ker je na enem akru zemlje pridelala dve in pol bali bombaža. Stran 10 “NAŠ DOM”, 20. januarja, 1927 ILIRSKA TRAGEDIJA “Tam od gorečih Libije puščav do mrzlih bost germanskih in do¬ brav, od Ta ga pa do Evfrata in Nila —- tod orel rimski razprostira krila. Vse miše — vse! . . . Andetrium samo vrh skale gnezdo sokolovo to —- edino ti nam ne bi se udalo? Kak dolgo še nam bodeš klubova lo? Kak dolgo, Bato, smeli gorski voj poslednji grad mi branil svoj ? Bojim se. da pogine še od glada ilirska velikanska ti armada. Avguste jasni, kaj si misliš ti, da sin Tiberij tvoj se tu mudi? Ih kaj porečeš, ko brez zmage slave domov privedem legije stoglave?! Na levjih kožah on sloni. Bedi. Po glavi misli roj se mu podi. Polnočna straža tiho. čuj, prihaja neznanca v šator nekega dovaja. “Kdo?” — “Bato!” — “Mart, -za¬ ščitnik Rome sam v tabor te je k nam! za državljanstvo naše — mi te gore vaše ?” i privedel k meni Za pest zlata. . . prodaješ — jeli ta dan, kamor bi rada, se začnetd ozirati sem ter tja po planini, kje bi jima bilo pripravno prenočiti, kar ugledata v daljavi ogenj v ne¬ ki pečini. Blizu pečine prišedši, za¬ pazita; v ujej divjega človeka z očesom na čelu. Vprašata ga: — Ali naju hočeš pustiti v kočo? — On jima odgovori, da hoče. Ali k vratom pečine je bila privaljena velika plošča, katere bi ne moglo odmakniti sto ljudi. Divljan vsta¬ ne, dvigne ploščo, ju pusti noter, ploščo pa zopet k vratom privali; potem uneti velik Ogenj, oba sede- , . 'Ata poleg iijega in se grejeta. Ivo se bodeš 1 . ; . . v .. malo ogrejeta m ju začne divljan tipati za vratom, hoteč se prepri¬ čati, kateri jc debelejši, da ga za¬ kolje. Duhovnika otiplje bolj re-j jenega; popade ga torej in ga ubi¬ je. natakne na raženj in vrže ga kraj ognja, da sc peče. Dijak pre¬ plašen vse to gleda, ali uteči iz pečino mu ni mogoče. Ko je bil tovariš pečen, pozove divljan dijaka, naj je ž njim, ali nesrečnež noče tega, izgovarjajo se, da ni lačen. -— A ko nočeš zle¬ pa, boš pa zgrda, -— reče divljan. Dijak hočeš nočeš sede tedaj k njemu. DTvljan je ,in tudi dijak devlje v usta, ali meče zopet v stran. — -Tej, — vpije divljan, — za¬ kaj jutri pojem tudi tebe! Ko se divjak naje, leže kraj og¬ nja. a. dijak začne ostriti mali šil- jak (malo leseno šilo). Povprašali, Zdaj se prične divjaku rogati ga zgrabiti, a ko se vodi do cela in'smejati, goneč čredo pred se- približa, mu skoči dijak za hrbet boj. Daši slep, leti velikan za njim in ga potisne v vod0; kje r' divjak in ga pripodi do velike reke. Slu- . ... v , ' v x , x . utone. Zdaj dijak mirno odžene tee, da bi bilo mogoče utopiti uiv- • , v .... , - v -v čredo in se vrne zdrav domov, ali jaka, začne dijak okoli njega žviž¬ gati in se mu rogati. Velikan se brez svojega tovaiiša. mu bolj in bolj približuje, hoteč (Srbska nar. parvljica.) OBLETNICE ZNAMENITIH AMERIKANCEV. 17. januarja 1706. Benjamin kumente v kolonijah. Franklin je Franklin, prvi veliki Amerikanec, interveniral z odločnim protestom se je rodil v Bostonu kot petnaj- ali vse je bilo zaman. Ko je videl, sti sin izmed 17 otrok. Po dveh le- da obstoji nevarnost vojne s ko¬ tih šole je kot desetleten deček lonijami, je poskušal posredovati, začel delati s svojim očetom kot da se zabrani krvoprelitje. Ali ko milar in svečar. Ta obrt pa mu ni se je leta 1758 začelo bojevanje, se bila všeč in šel je s svojini naj-j je Franklin takoj vrnil v Anv-ri- starejšim bratom v tiskarstvo, — ko. Bil je tedaj 70 let star. Izvo- Kmalu pa je zapustil.brata in je s, Ijen je bil v kontinentalni kongres par centi v žepu ubral pot v Phi-jin je bil eden izmed petorice, ki ladelphijo. Tu je dobil kmalu de- jo je izbral kongres, da pripravi lo kot črkostavec, izuril sc je v izjavo neodvisnosti, prvovrstnega stavca in v družbi i Not poslanik je bil poslan na z nekim sodelavcem je kupil ča- Francosko, da- pregovori franco- sopis, ki ga je prekrstil v “Penn- skega kralja, da pošlje pomoč ko- svlvania Gazette”. To jc bil zače- Ioni jam. Leta .1778 mu je uspelo tek njegovega gospodarskega us- skleniti zavezniško pogodbo s peha. Kmalu je bil prvi tiskar v Francijo in po dveh mesecih je Pennsylvaniji in si jc s skrajno francosko brodovje odplulo v A- štcdljivostjo nakupičil bogastvo, meriko. Ob njegovi smrti so cenili njegovo Po končanju revolucijonarne imovino na $250.000. Leta 1732 je vojne je bil Franklin dve nadalj- Franklin natiskal in izdal svoj ni leti v Evropi v s vrh o pobotanja sloviti “Poor Richardjs Almanac” z angleško, francosko iu špansko — zbirko domačih prislovic, ki vlado. Pomagal je tudi sklepati naj učijo, da je pridnost, štedlji- pogodbe med novo ameriško repu- vost, poštenost in samozavest naj- bilko in Švedsko, Dansko, Portu- boljše sredstvo za uspeh. To delo galsko, Marokom in Prusijo. Na je bilo prevedeno v mnogo jezi- njegovo prošnjo ga je kongres re¬ kov. Organiziral je v Philadelphiji šil dolžnosti poslanika v Parizu iri tudi knjižnico potom občnih pri- Franklin se je vrnil v Ameriko, spevkov; to je bil začetek današ- Komaj je bil nazaj, so ga izvolili čemu to dela, odvrne dijak, da še; »je javne knjižnice v Philadelphi- za predsednika pennsvlvanskega „ T . .... . — , je, brezposeln sedeč pri ovcah, te- Da. lzdajiea sem ti, o Rimljan! ... T .. . , ‘ ’ . ga navadil. Divjak zatisne oko m j zaspi: dijak pa, videč, da utegne vse. je gori name, ... . v . , , . ... drugo jutro tudi njemu seei no- ko borce svoje sem ostavka! same. . , . , . zic pod grlo, se hitro domisli, po- jriue leseno šilo divjaku v oko in Izdat očitno prišel v. tvoj sem stan. Tako kričalo Na, pripogibam svojo ti glavo, j odsekaj z mečem slavnim svojim ( . . i -* ga oslepi. Razjarjen skoči oslep¬ ilo! A narod, narod moj — ta prost, naj bode; nc jemlji mu, ne jemlji mu svo¬ bode ! Kaj treba vam še več zemlje, sveta ? čemu dežela skalna vam bo ta? Bogovom za Ilirije svobodo poslednjega žrtvuj nje vojevodo! jeni velikan kvišku in reče dija¬ ku : —- Naj bo! Vzel si mi ti edino ■moje oko, ker nisem umel jaz tebi vzeti obeli; utekel pa mi ne boš! Ko se zazori, otiplje divjak vra¬ ta. In ko jih najde zaprta, začne po pečini sem in tja iskati, da bi zgrabil .dijaka; ali nikjer ga ne more najti. Imel pa je divjak v pe¬ čini. mnogo drobnice. Dijak se do- t misli, odero ovna, obleče njegovo j kožo in hajdi med ovce. Divjak stopi k vratom, in, odmaknivši jih ,|na enem kraju .začne drobnico va- Iia ^ ■ biti ter posamezno izpuščati iz pe- jčiue. Dijak v ovnovi koži se bli- ,ža z drugimi ovcami divjaku, in iko do njeg adospe, ga ober zgrabi 'in vrže na piano med druge. | — Ne išči me več, —- zavpije šem že zunaj. — 10 ' “Ha-ha! Prečen, barbar, odkup tvoj. Kaj počnem z mrtvoj tvojoj glavo j? Dežela ta in živa glava tvoja — to v Rimu bojna bode slava moja. Naprej, Rimljani, na trdnjavo gor! Naš bo Andetrium, ko vstane zar. ... , tti i T~v • . i clija ir. Uklenjen Bato mirno mora zreti,L,-. , . , , „ . . , , , , .. , 'lijak odpre vrata na steza i m po¬ ko vrag razdeva grad mu zadnji,' ...... .. , „ nudi dijaku palico, rekoč: — Ker si mi že utekel, na to pa¬ lico, da boš ž njo gonil čredo, za¬ kaj brez nje uiti ene ovce ne spra¬ viš z mesta. Nesrečnež se da pregovoriti in seže po palici; ali čim se je dotak¬ ne, že se je prime prst. Videč, da je izgubljen, jame okoli velikana skakati, da bi ga ta ne zgrabil. — V tej nezgodi pa mu pride na mi- Duhovnik in dijak sta potovala sel nožič, ki ga je nosil s seboj: čez veliko jdanino, kar ju noč pre- ( hitro seže ponj, odreže na palico biti. Videč, da ne moreta dospeti prilepljeni prst in uteče. ji in sploh ameriškega sistema državnega sveta. Bil je trikrat iz- knjižnie. Izumil je tudi neko vrs- voljen na to mesto in, kakor pred- t .0 odprte peči, ki je bila prav do- sednik ‘VVashington,' je tudi on brodošla tedanjim kolonistom in,vso svojo plačo podaril za javne ki je pomenjala začetek sedanje »vrhe. Leta 1787 je bil izvoljen za pečarske industrije v Ameriki. L. člana konvencije, ki je imela spi- 1750 je ustanovil akademijo, ki je sati ustavo Združeuih držav in u- danes vzrastla v veliko vseučilišče rediti obliko ameriške vlade. V IJhiversitj’ of Pennsylvania. - noči 17. aurila 1790 je veliki dr- Svoj časopis in tiskarno je pr o- žavnik umrl v starosti 84 let. dal nato svojemu drugu ter je 1 1®- j^uuarja 1809. Edgar Alla-lt začel eksperimentirati z elektri- Poe, sloviti ameriški pesnik in pi¬ ko. V juniju leta 1752 je napra- _satelj, je znan po vsem svetu, vil veliko iznajdbo, radi katere je Mnogi ga smatrajo za največjega zaslovel po vsem svetu. Tekom nc- ameriškega pesnika. Njegove mi- kega viharja v Philadelphiji je kavne pesmi, polne moreče turob- spustil Franklin v zrak papirna- nost-i. so očarale milijone j.udi, — tega zmaja, opremljenega s ko- rftvn , ( tako njcpovc povest i. poI . vinasto ostjo in mokrim konop- 1 , , . . . , , ,. „ . , , ne strahovitosti m groze. Zlasti cem Iz ključa, privezanega k temu konopcu, je Franklin izvabil ia . j njegove‘povesti zrcalijo njegov kro in je shranil elektriko v p o-, mor hidm temperament. Poe je bil sodo, ki jo je izdelal v to svrho. sanjač, ki je v svoji domišljiji ži- Na ta način je dokazal, da se da vol sredi mistike in strahovitosti. sik bliska uloviti in da sta blisk Nje?ove pesmi pa so h in elektrika ena in ista stvar. — najbolj melodicnib besed m so vv- sveti. On vidi, kak za zidom pada zid... Kale oči se mu, kali se vid. V prahu pade zadnji zid po borbi vroči —- i Bato pade in sreč mu poči. Anton Aškerc. DIVLJAN V obrambo proti nevarnostim e- lektrike je izumil strelovod. jhunec dovršenosti. Pesnik je umrl Leta 1752 je bil izvoljen v penn- ’ m * zcr: ' om stanju dne 7. oktob- svlvanski parlament. Potem je bil ra 1849. imenovan za generalnega poštar- j - 0 - ja vseh kolonij. Leta 1757 je bil poslan na Angleško, da pregovo¬ ri angleški parlament, da dovoli, da dobi Pennsylvania samoupravo in svoje lastne zakone, ne pa da bi se upravljala po naredbah Peli¬ nove družine. Deset let je bil na fej misiji, ki je bila končno 'brez¬ uspešna. Tekom njegovega biva¬ nja na Angleškem se je zgodilo, da je angleški parlament sprejel zloglasni Stamp Act, zakon, ki je nalagal kolke na vse trgovske do- SVEŽE SLADKE POMARANČE Sveže sladke pomaranče po $3 za zaboj po 300 debelili poma¬ ranč, Zaboji so večji kot obi¬ čajno. Zdravo sadje in zado¬ voljstvo zajamčeno ali pa de¬ nar nazaj. Plačamo ekspres. En tak zaboj je najboljše božično dardo. Denar priložite naročila Acme Orange Farms La Grange, Texas. “NAŠ DOM”, 20. januarja. 1927 Stran 11 IB« :i!UBII!!iri!!!ll!!QIIIII!l!!!n!!!l!l!illltllll!lffilllili'Bll!ll! !Hlililll!ll!lll!i!lil!l!!i!lllllH!HIUII!lll!l!llllili!llll!llUlllHlliai!1!!!IIIIIIiiHIII!IHflilHlilHllillllllHliliHHHlillllU!!ilKIIUHilHl!Iilll!lillHlUll!ll!!liiliiUnWJIHiiil!li!I Our American Generation imiiimiiiiiiiiiiii !iiiiiiiiii!iuiiimiiliillllllnmillll!llillUlimilimBiliiiiililllll!li!ailllillllllllllHliyill[lilllllHlllUlli>lliUHlllllll!l!lHliililllli!l!llliilBllllllll!!lilHHitHillllHilll!i8illiSilBUI. 1 iUli!l . . rnMmmmm mmmmmmmmmmmmmmmmM rOitiviAL WRAPS FOR YOUNG GIRLS ARE FURRED IN WHITE AND GRAY D ESIGNERS vvho cater to youth are giving mudi tliought and time to tile creating of evening vvfaps for tlie girl in lier teeris. Those vvho have made a study of apparelling the younger generation have deei ded tliat certain furs are essentially youthful in apper: ,inee. First nnd foremost among youthful dress;. iurs is gray fox, and tliis is Min g h.vislied on the formal vvraps far tlie young daughter of the house- hold. From a distinguished Pariš ateiier. comes the exquisite wrap pic- tured here to the right. It is hand- stottieTJ 1 'urred in gray fox, and tlius ivospeaks a .voutliful appearance, which v;»s tlie inteht ion of tlie dešigner. Tlie yV'rap is of velvet lined with silver. If not silvery gi'ay fur tlien pure wliite is the choice of the debutante and lier younger sister. Favor for white fur is very pronounced, not only fisr midvvinter vvraps, but for coats and capes to be vvorn over thin dresses this coming spring and suminer. » Of course if one’s bank book per- Fordham Grid Coach Photograph sliotvs Maj. Frank Ca»- onaugli, for rhari.v years coach of the Boston college football team, vvho toas been signed to a three-year eon- fract as football mentor at Fordhara university. Cavanaugh bas enjoyed 'nudi success at Boston, many of his teams in tlie last fevv yearš being of »-'liampionship caliber. Belgian Financier r Is Amateur Boxer Alfred Lovvenstein, the Bel¬ gian banker, vvho some time ago offered to loan $50,000,000 to Belgium vvltliout interest, is an amateur boxer of great ability and a fencer of no mean repute. He is a sliort, tbickset man and vvould just about make the mid- dievveight boxing division. “Tliis sort of business,” said Mr. Lovvenstein, referring to high finance, “needs nerve and mtiscles. It is ahvays profitable to have your enemies know tliat you are prepared to figlit if nec- essary. PITCHERS TO BE TRIED IN SOUTH McGraw to Take Thirteen to Training Čamp. Wales Is Defeated mits, unspotted ermine is tlie choice, but if one must ,count before one spends vvhite rabbit is just as effec- tive. In fact the very excluslve cou- turier tliese days lias no hesitancy in using ftirs vvhich appear to be what they are not—and vvliat cares youtli if tlie “iooks” be there. Tlie very nevvest tliing for chic win- ter resort wear is tlie straight vvrap- around cape. Frencli imports include hand-painted \vhite velvet ones done in briglit futuristic design. Often a white fur collar is extended into tux- edo revers do\vn eacli side of the front, such as graces tlie wrap to tlie left In the picture. Tliis youtbful cape made of vvhite clotli vvould be practical not only for Inimediate wear, vvhen Valen¬ tine parties bid tlie girl in lier teens to come and look lier prettiest, but for future vvear over tlie sheer print frocks wiiich tlie mode deelares are again to be faslilonable, sucli a wrap vvould prove ideal. Silver lame trimmed vvith white rab¬ bit fur is the ,|oy and the pride of the young girl tliis season. The smartest types are of tlie straight narrow coat genre. .TULIA BOTTOMLET. <(g). 1927. Western Nevvspaper Union.) iNew Way Suggested for Golfers to Hit a Bali Dr. Robert Blakoe, English physi- ologist, claims fo liave developed a scientific method of hitting a golf bali vvithout moving the feet. He tliinks tlie modern style is ali wrong and has developed a theory of pla.v that is revolutionary. Both feet must be planted firmly on the ground a stroke, in his systeni. Ali vvaist and trunli muscles are em- pio.ved. \Veil-known professionals are going to take up his system, Doctor Blakoe asserts. The orthodos method of driv- ing, he says, causes overdevelopment of some muscles, underdeveiofiment of others, and makes tlie golfer walk vvith his left foot turned in. “Golfers have been content to play J the game in precisel.v tlie same vvay [ ns King James of Scotland, tlie iu- 1 ventor, played It,” sa.vs Doctor Blakoe. “Golf balis and clubs liave been im- proved greatly, but tlie same old man- ier of hitting the bali is employed.” He says if Britlsh golfers, bosers and other athletes are to vvrest supremacy from America tlie.v must use scientific metiiods. Blakoe differs from George Durican, noted Britlsh Professional and master siylist, wiio claims tliat in the last anaJysis the solei of the feet hit a golf bali. The photograph shovvs the prince of IVales who created quite a stir vvhen he cornpeted in tlie Army Squash Racquets championship at the Princes club in London. In the first round, H. R. H. easily defeated Lord Bing- liam, but lost in the second to Captain McCormick. Strike-Out Record for 1926 Awarded to Yanks The Nevv York Vankees, pennant vvinners of the American league last season, carried off a rather dubious record. Tlie Yaul;s iver e the easiest team in the league for opposing twirl- ers to strike out. A free-sivinging club is ahvays tlie easist to take od strikes, and the Yankees ivere no esception to tlie rule. ' With a team composed of Rutli, Meusel and Paschai in the outfield, Gazelia at third and Koenig at short, Lazzeri on second, Gehrig at first and Pat Collins behind tlie bat, the club, exclusive of the piteher, averaged 53 strike outs per player during the sea¬ son. Tony Lazzeri, who fanned so igno- mlniously in the final game of the ivorld series when Alexander relieved Haines with the bases filled, was merely Iiving up to his' season’s rep- utation. v When “Push ’Em-Up Tony” was hit¬ ting the bali on the noše he also was indulging in plenty of strike outs, leading the league in that respect witli 96. Despite tliis, Tony ivas a mudi feared batter. Here are the number of strike outs by various Yanks: Lazzeri, 96; Rutli, 76; Gehrig, 72; Collins, 55; Koenig, 87; Pasclial, 35; Meusel", 32; Gazelia, 24, a total of 427 for eight regular players. n ' Golf and tennis balis In the future are to be “tinned” instead of boxed. Manufacturers point out tliat tliis ivill keep the balis from corroding and in- "'«> -r—»tor deanliness. * Feeling tliat the moment was rather propitious for a littie Stove league gossip,~Manager John J. McGraw of the Npw Vork Giants gave out a list of 13 pitchers vvho vvill be taken to the Southern training cauip as candi- dates for tlie honor of pitciiing the Giants back into the liigber strata of baseball. Tlie list is headed by six vveatlier- vvdrn veterans, nameiy and to vvit, Vir- gil Barnes, Jack Scott, Fred Fitz- sirnmons, Hugli McQuillan, Kent Greenfield and Jack Bentley—the last named being none otiier tban the ex-Baltiinore southpavv vvho vvas traded (o the Pliillies by Mr. McGraw last vvinter and bouglit back recently for the vvaiver priče of $1,000. Ilaving vvaded through that galaxy, you next encounter seven more tvvirl- ers of less certain status. They com- prlse four leftlianders and three more normal pitchers. Tlie southpavvs are Fay Thomas, Ed Kalina, Frank Henry and Harry Courtney. Thomas, it may be recalled, caine to the Giants from the University of Southern California last spring. He made a tremendous im- pression on McGravv but vvas farmed out to Nevv H a ven, vvliere he won 15 out of 19 games last season. Kalina is an unknovvn quantity from Bloomington, lil. PIenry pitchedl for tlie Robins several .vears ago and vvas vvitli Indianapolis last year, hang- ing up such a creditabie record that McGravv seized him at the end of the season. Henry štručk ali observers as a southpavv vvitli distinct possibili- ties vvben he vvas up vvitli the Dodgers. The fourth lefthander, Harry Court- ney, was once vvith V/ashington, later vvith the Chicago White Sox and last ye»r vvith San Francisco of the Coast league. * Bill Clarkson, tried out by McGravv last spring and seasoned at Toledo, is the most promising of the righthand- ers. The others are Ned Porter, late of the University of Florida, and How- ard Holland, one-time Universlty of Virginia star. Of tlie nevv flingers Mr. McGravv ex- pects most. from Clarkson and Thom¬ as, tlie two lads vvho vvere vvith him at Sarasota last spring. Tliomas i* said now to be a vvorld-beater, vvith lots of stuif on the bali and a povver- ful physique. He and Clarkson are further along tlian the others. Just vvhat lcind of pitchiug staff the Giants vvill have next year is a prob¬ lem not be dlsmissed lightly. The sickness of Barnes and the hieffective¬ li ess of Ring and Greenfield burt this department greatiy last season, and it is stili a question how McGraw’s vet¬ erans vvill bebave this year. Another Reese to Try Gil Reese, former star athlete at Vanderbilt unlversity, has signed a contraet vvith the Nashville club of the Southern league. He is a brother of Andy Reese, former collegian, vvho played the outfield for Memphis last season and vvas sold to the Giants. Gil Reese played football and baseball four years at Vanderbilt, the pecullar part of tlie diamond experience being that he vvas at a different positioa eacli season. Jimmy Hamilton wlU have to Uetermine vvhere he is best siiited. Mary Brovvne, American tennis and golf star, vvho plays against Suzanne I.engiec in lier eshibition perform- anees, is given a bonus if she vvins four games in tvvo sets from lier fa-. inbns opponent. * • * * Repofts coming from Havana that Auo'fo Luque. Cincinnati pilcber, in- tended to quit the game are denied by the Cubaii. He sa.vs he vvill re- main vvitli tlie Reds as iong as that club feeis he is -of Service to it. “NAŠ DOM”, 20. januarja, 1927 j I I Ni vajena. umor in satira. Višek sreče. “Kaj trikrat ste bili poročeni; srečno ?” “Vedno; pri drugi ženi sem imel celo ključ od hišnih vrat.” Mislil je dobro. Po dolgem prigovarjanju je zdravnik pripravil malega Lojze¬ ta, da mu je .'-pokazal'jezik. “Tako je lepo,” ga je pohvalil zdravnik. Ko gre naslednjega dne zdrav¬ nik mirno hiše Lojzetovih stari- šev, vidi dečka, ki je tiho govoril s tremi drugimi svojimi tovariši. In ko gre. zdravnik mimo, mu vsi štirje pokažejo jezike. “Kaj naj to pomeni?” pravi ne¬ jevoljen zdravnik. Tn tedaj pravi Lojze: “Ker ima¬ te to tako radi.” Gospodinja: “Spravite oni mali kos mesa v omaro.” Nova kuharica : “Mačka ga je snedla/’ Gospodinja: “Mačka? Katera mačka?” Kuharica : “Ali ni nobene mač¬ ke v hiši ?” Dokaz. Sodnik: “In kako pridete do te¬ ga, da smatrate oba obtoženca m neumna?” Policist: “Prvi je metal denar na ulico, drugi pa ga je pobiral in mu ga dajal, nazaj.” Boječi ljubimec. Si zna pomagati. “Daj mi poljub,” Šepe<*g zaljub¬ ljeni. Nobenega odgovora. — Še glasneje prosi in še vedno nobene¬ ga odgovora. Končno pa pravi: —• “Ali si gluha?” In dekle odgovori: “Ali si —- hrom?” “Poznal sem človeka”, prične .Ta¬ ka. ko je bil govor o Okopih ljudeh “ki je bil tako skop, da je vsaki- krat pokril črnilnik, kadar je na¬ močil pero, da črnilo ni izpuhtelo.’ “Jaz pa sem poznal enega,” — pravi Peter, “ki je vsak večer vstavil uro, da 'bi se preko noči preveč ne izrabilo njeno kolesje.” “To vse ni nič,” pravi Jaka. — - “jaz pa sem poznal enega, ki v knjižnici ni hotel niti brati časo¬ pisov, da se njegovi naočniki ne bi izrabili.” Ljubi Bog - . Učitelj govori o lastnostih bož¬ jih. Priglasi pa se mala Nežika in pravi: “Gospod učitelj, neviden pa ni ljubi Bog, kajti ravno včeraj sem ga videla.” Učitelj ji ukaže, naj o tem kaj natančnejše pove in Nežika pra¬ vi : “Včeraj sem šla po eesti s sta¬ rim očetom, nasproti nama pride stai - mož s sivo brado in stari oče pravi: “O. ljubi Bog, ali te zopet enkrat vidim!” Primeren odgovor. “Kako vam ugaja naša ženska moda ?” “To ni nič novega, kajti šest let sem prebil med divjaki.” Neprijazna žena. “Ko je prišla služkinja v našo... hišo, je nosila obleko do gležnjev, prihodnji teden do kolen in nato nad koleni. Zdaj pa ji je moje. že¬ na odpovedala službo. Ali ni to strašno?” Ako se gleda od zgoraj. Mož pride pozno domov. Janez si je hotel od svojega bra-, ta izposoditi denar. Brat m je voljan posoditi proti 9 odstotnim obrestim. i “Za božjo voljo”, pravi Janez, “devet odstotkov? Kaj bi rekel naš pokojni oče, ko bi gledal s ne- “Daneš pa si zopet pozen, Vik- ba j n bi videl, da zahtevaš od nje- j tor.” pravi žena. Ravnokar je bi- govega lastnega telesa in krvi 9 la ura eno.” odstotkov!” “Toda ženica, manj kot ena, ne “Nič se ne boj,” pravi brat, — more biti.” “od zgoraj se vidi devet šest.” THE FEATHERHEADS P® but SnoW,feux ; doeSnt tmat mawe VOU TttINK OF ANVThnrtG ? I WAS TUINKING OF ŠomeThinG BEFoBE Vou EVEI3 SAlD IT SNOVUED.-f/' Gimme, Gimmy, Gimmie “Ako mislite, da imate osla pred seboj, potem ste v meni ravno pra- vega našli.” i Stran 13 “NAŠ DOM”. 20. januarja, 1027 :iillilll!lll!!lil!!l'!l!;aiS!'!!lSsil!!l!!i!!il!i!lll!il!!!:IK:8II!i!MlIilii!!!iali!!lili ..i i ii nniaimiKijiiiH iiiiiniiiiiHiaiitinimigsiiiaminiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiBiiaiiiatugUHiiimiiiniiiiiiiiiiiiffliiiiižiiiiiaiiiiiiiiifiniiiiiaiiiiiiHiimiiiuuaaimKiiiiiminimiiiinii Strašna družinska tragedija radi je bila naslovljeno, na njegovo že- požigalcev. Na Dobravi pri Bledu se je zgo- no, pravi; da ga je beda dovedla do tega žalostnega koraka. Tudi oda velika tragedija, ki je v zvezi j bratu je pisal pismo, a je bilo ne- s i -ožigi. Nande Pikon, po domače i umljivo in jo kazalorznake slabo- Suštarjev, je v noči-od 21. na 22. decembra prerezal vrat; najprej svoji hčerki, potem'pa če sebi. -— Tv-r so mu požigalci--.pred par. dne¬ vi; razgali hišo, se je revežu zbled- loMn je izvršil v tern Stanju straš- n;j 'dejanje; Bil je miren in ižvr- s ; tovarniški -delavec, ki zapu¬ šča ženo s tremi otroki. je z umazano metlo udarila neko sicer trikrat v prša, enkrat jv vrat gospo, katero je poprej pošteno .o-. in enkrat v desno roko. Šturma jj ! psovala, prav močno po klati in'ji so obvezali in ga prepeljali v bol- 1 | pri tem " poškodovala dragocen 'nico, Škafar pa je bil aretiran. V 'miLm mmmM klobuk. Radi tega je bila izroee-, Izjavil jej da se sploh ni zavedal, na sodišču ,s čemer je bila čisto da ima pipec % roki. zadovoljna. “Zunaj je tako' huda zima,” je vzdihnila Eažičeva, “pa, Človeška žrtev požigalčeve Intdo- mi je čisto ljubo, da s;em zopet do-j kije: mar”. Zapor imenuje'namreč svoj j N e moremo izreči drugačne sod- dom, ker je v njem več kakor v o žalostnem dogodku, ki se je svobodi. Smrtna nesreča, budno in pošteno obitelj Bo- čevo na Sejanci, župnija Sv. umnosti. Truplo nesrečneža, ki zapušča tudi enega otroka, so spra„ vili v kapelo na pokopališču, kjer ga je. tudi domači župnik -blago¬ slovil, prodno so ga ' položili v grob. A tragedije ni tu. konec. Par dni pozneje je nesrečna žena, ki nosi pod srcem- že drugo bitje, či¬ gar oee je tako žalostno končal, pričela večkrat -padati v nezavest;! . v. , - ,_ . - - - . , • je na razne načine. kaj se je dogo- j ez j j proti-sopi. Ne. moremo si te- vedno slabšalo m - -■ 1 Iz-Rusije se je oglasil. Posestnik Kurent Simon iz (leč občina Trbovlje, je takoj ob za¬ cvetim svetovne vojne odšel v voj- .zgodi! božično noč v Križah -na j G or en j site ih. Tudi tukaj j stražijo ! vsako noč v 'strahu pred požigalci. Na. svef i, večer je- bil na straži do polnoči France Teran.'- čevljarski pomočnik' iz. Križa, star okoli 24 sko; kmalu nato so ga ujeii Kusi. ] c - Kp. jč odbila polnoč, sip je po- Njegova žena Frančiška ni cula pj je stražil, doma in , J f’ • - ■ \ [Rusije. Prosi ,naj se niu pošljejo „ j? hoKl ©strašiti, češ, 'da je po- , . v , T1 < t K i dokumenti, kot krstni in poročni ži i I.ud ov.ik nolcliče r — Kdo c umora se je odpravila hčerka Jul- našli ljudje mrtvega Ivana Pera;.. . ‘ ~ . J - • - , v J list, domovnica itd., da se more iz- • ,_PriPrdi m n t tip no-kd ka k Sv. Lenartu k pozni, službi iz Preval pri Kolovratu, ki je ležal . . , , , - - 1 ' ‘- 1 ** * ‘ " i kazati, kam da spada, ker drugače • „„ ... ~ s i ft -nok-i- Ir.čji. a je ni bilo vec.nazaj. Doma- : sto korakov od župne, cerkve -zmr- • • ■ -• v • . J ' " ' v ' ’ 1 ' - > Dne 27. I č; «p bili skraja 'prepričani, da je,znjen v.snegu s prebito črepinjo, ostala po cerkvenem opravilu prit Na sv,'Stefana zvečer, ko so se tamošnjih sorodnikih, kakor je to!vračali nekateri fantje iz gostilne. storila že večkrat in jih skraja ni uiti veliko skrbelo, kje da je. Ko pa dekleta ni bilo nazaj od nede¬ ljo do četrtka, se' je polotila doma- je na cesti nastal šum in v nekaj trenotkih .je. bila nesreča tu. Samomor radi anonimnega pisma. A” zagrebški' bolnici- -je izdihnila čib moreča skrb. Mož je poslal v strašnih mukali Dragica Škreb- SvojO ženo k svitancarm v petek vi in iz Pregrade. Samomor je izvr-j ga ne pustijo v njegovo' domovino, z ,, v r en in zopet skrile. Ludovik po-*' Da je zena to z vešeljenf storila, pjj^. e v { | ru jvo-, poklice v tretje, si pač lahko mislimo. To’ je zopet , Ko Ke tn di četrti klic ne oglasi, en slučaj, ki nam pov e, da je še strel. Teran zavpije in se zvr- vec Slovencev v 'Rusiji, ki pa iz- ne na tla. Gradišar ga spozna po lep ali-drugega vzroka ne morek gten in zavpi j e: “O Marija, kaj .jo priti do svojcev.,.-, jsem storil!* ter brž'teče po može, ki so Teranu spravili v hišo. Bil je Krvav pretep v mestni ubožnici. ' mrfev _ Zaaft t s-kresdo v srce je iz-' A" mestni ubožnici- se je pripetil , v kg- trenotkih. Koliko je spo- da eeloiv’""-. ČNČ" "‘znal in tudi ustreliti ga ni mislil, je ibkd-Kod jih ni videl. Dekle je ! noč ni mogla spati, zjutraj pa se!' '/! ’ , ! a sam ne ve - ua Ne sproži.. N ■ .j..-, o.-. ■ N i- • !• ,, č.. j Mljeta v skupin sobi. pa se vedno Z o-odllc . -, i i -j i , T • +11 - , ,- r prepirata. Ivo sta na sveti dan po-' ve brvi, ampak le nekak hlod Dre- izcila : ^--steklenico oetove kisline, i v - , . , 7 -ih- . ,, I v i večerjala, sta se sprla. »Sturm je ko vode, Ko je stopala po tem. Mo- Takoj je začela kričati na pomoč.! . >„ „ • ... b v ' ; . ■ ! ' ... i ozmerjal Škafarja dn.ji jteuzpodrsmlo, padla jev vopBrz so jo prepeljali v bolnico, to-^ +Q cVa v., n - im <„ re tudi ta človeška žrtev na njih Št. Lenart s posebnim naročilom, i šila radi tega, ker je dobila pismo, „ w , , - , b, v . | Jlwu '- — — ‘ . na Božic, v soboto žalosten slučaj. I i. n a r m cia naj poizve pri sorodnikih, kje od neke tovarišice, da jo oo njen . . . v , , , , i /a os 'b “°-L ^rac.—ar i. .. . , ‘ . ,, l » .... ^ki se je končal s težko telesno no-; -- t ; je tako dolgo hčerka, se poizvedbe zaročenec zapustil m vzel drugo, m, ,, „ , , . T , , , • i !>- *j--• i.,« • *'» t- • i- 1 - - . .Č. . , , skodbo. /0-letm Jakob škafar i-n ■ , - „ a pri sorodnikih so bile zaman, ker | To- jo je tako pretreslo, č!o čez potok Sejaneo, kjer, ni. pra-[ je odločila, vzeti si življenje. lo seje gotovo- v razburjenju in strahu, ki ga hudobni požigal- ‘cuhthavz- ci povzročajo po Gorenjskem. Zato do in utonila. Šele po dolgem iška- - da bolečine so bile tako strašne, da n j n so našli ponesrečenko in jo, jih ni mogla preboleti, ampak jim! potegnili mrtvo iz vode. Rajna je je podlegla. Kdo ji .je pisal pismo,- > bila znana po vsej župniji kot vse-! ki si ga je tako gnala-k-sreu, se ne! i s čranskci vzorno in dobro dekle, j ve. Vsekakor pa je bila zlobna ro-j - - - - - - j Iva; ki se. ni zavedala-; da si bo de-j Obletnica potopitve ladje ‘Wien’.I klica to izmišljotino .tako gnala k V nedeljo 14. decembra so v Tr- j srcu. sui proslavili z vsem - mogočim p-ompom obletnico potopitve av¬ strijske ladje AVien, ki se je naha¬ jala z drugo ladjo Budapest v tr¬ žaškem zalivu. V noči med 9. in lerjem”, nakar-je.ta skopil za njim gre in ga sunil petkrat s pipcem, in račun. Gce ubil sina. . . 1 A r vasi Budrovici. pri Djako.vu. sta se na božični dan sprla 721etn i, Geša, ARadič in njegov 321etni sin j L), decembrom 1917 je kapetan i Marko. Sin je zgrabil nož jn jej Rizzo torpediral AVign, ki se je tu-; z ročajem udaril.očeta po nosu..— i;i potopila. Proslavi je sedaj pri-; Oče jeginiel slučajno v rokah; veliki čustvoval sam Luigi Rizzo. Na kuhinjski .nož. s katerim si. je' bo- v 'Rijem pomolmnu je bila izroče- tel odrezati kruha. Sinovoupoedtje [ ga je tako razburilo, da je zamah-! nil z nožem proti sinu in ga .zadel naravnost v srce. - - Sin je bil takoj.mrtev. - 1 na zlata kolajna tržaške občine, nakar je bila odkrita spominska plošča. Prečitano- je bilo med dru- gini tudi DfAttnufizijevo pismo: — Rad bi imel.koš ladje za svoj voj¬ ni muzej ob Gardskem jezeru, — pravi prismuknjeni pevec. Ladjo .so namreč dvignili iz morja; Strašna- družincka tragedija. Teden pred Božičem se je v Dornbergu na Goriškem obesil f pa je iz Zagreba, pa se. kljub kaz krojač Frape Allečnik, ki je bil;ni- ponovno, vrača v Zagreb ter mnogo let vratar v goričkem se- ! pravi, da bo tako delala, dokler rnenišču .-rKmet j e, ki .so šli zjutraj -’ bo živa, Y. Zagrebu, pravi,'je'pre-i na delo, so ga našli na drugem'živela toliko let ter hoče tam tudi! fjregu Vipave, obešenega na češnji, umreti, pa imj. bo policiji prav ali j Značilno je. da se je'obesil na nji-[ne. Policija bi je ne preganjala ta--;- vi, ki je last njggo-vega brata, k’ ko, ko bi bila ona drugačna |e-| ostal doma na-^iremoženju. Lju-jiia. Tako pa veš denar, ki-ga pribe- 1 oje pravijo...:da je-naredil nalašč jrači, vedno zapije in pijana ugaii. 80 krat kaznovana. Marija Raži.č, rojena 1858- pri | Sv. Lovrencu, je. bila doslej kazno¬ vana 57 krat radi prepovedanega povrsitča, radi beračenja pa 23 krat, skupaj torej 80 krat. Izgna- Uspešno zdravljenje kroničnih bolezni pri moških in ženskah z modernimi metodami POKAŽEM HITRE UČINKE pri vseh oblikah krvnih, kožnih in nervoznih boleznih, pri vnet¬ ju kože, kroničnih izpuščajih, razširjenih žle¬ zah, pri živčnih in splošnih oslabelostih, pri ledicah, odvajanju vode, revmatizmu, pri želod¬ čnih in črevesnih boleznih. Ne glede na to, kakšna je vaša bolezen, ali kako dolgo vas : že muči, JAZ VAM MOREM POMAGATI. MOJ G CEN hi SO ZMERNE in pri vsakem obis.k-u vključeno moje osebno' zdravljenje. X-Žarlcl, . Preiskava krvi, Wasser- nsannov sistem in Analiza urina. Natančno določevanje bolezni in . zdravljenje. Vbidzganje serumov 606 in 914. NASVETI IN PREISKAVA i ZASTONJ špeejalist, vstanovlj. pred 28 leti. 110 EAST 18th STREET, (med 4th Ave. in Irving 1’laee) NEW VORK (TTV: A T sak dan od 9 dop. do 8 zvečer; \; nedeljo od 9 dop. do'4 pop. ker ga. brat lii hotel'podpirati. V zadnjemjčaku, se je namreč na¬ hajal v veliki stiski in tudi v pis- ja take; neumnosti, d:rujp policija utora spraviti .z ulice. Ge je pijana,tudi. še naprej berači; mn, ki so ga našli pri njem in ki prt tem pa je'zelo nasilna. Te-R im Stran 14 “NAŠ DOM”, 20. januarja, 1927 (Nadaljevanje.) — Falot je, gnusen pijanec! — je dejal grenadir. — Sramota je nam vsem. Alzačan je, Nemec, ne Francoz! Povejte to ljudem in raz¬ ložite, da Francozi ne odgovarja¬ mo za vsakega posameznika. Vsa¬ ka vojska ima te vrste nadlogo, a mi ostro pokorimo vsakogar, kdor¬ koli zagreši nasilstvo. Strašno bo kaznovan! In prav nocoj, ko je do¬ spel divizijski general, stori ta pi¬ janec tako svinjarijo,! Obesiti ga da, predno mine štirideset ur! Odšel je togoten. Kozlevčar pa je z največjo važnostjo razlagal grenadirjeve besede. — Potrpite, gospa soseda, — je dejal Marijanici. — Ukane do¬ bite nazaj, ali vam pa kupijo še lepše. Morda vam ves prestani strah tudi bogato poplačajo. Ge¬ neral Bernadotte je dal v svojem pismu na Kranjce tudi še poseb¬ no naglasiti, da se ne bojimo za po stenje svojih žen in da bo kazno¬ van s smrtjo vsakdo, ki bi vlomil v kako stanovanje ali pregrešil rop. Zelo oster in pravičen gospod je bil general, in kdo ve, če ne da že jutri tega Francoza vsem v svarilo usmrtiti. In Kozlevčarka je vsa besna kričala: —- Z razbeljenim železom naj bi mu predrli jezik! Pri živem telesu naj bi mu odrezali ušesa! Marjaniea si je močila svoja kr¬ vava uhlja. Kozlevčar je boširno razkladal svoje misli in sosedje so ga poslušali z naslajanjem in tihim upom, da v kratkem doži- ve zabavno javno usmrčenje. Že druga lojevka je dogoreva¬ la, ko je zaklepala Marijana za odišlimi sosedi vrata svojega sta¬ novanja. Strah jo je bilo zdaj še huje, in ko se je ozrla v okno, je vzkliknila. Zdelo se ji je, da gleda v sob bledo pegasto lice, s krva¬ vimi očmi in obkroženo z rdeči¬ mi lasmi. A nihče ni gledal, le bledi polni mesec je posijal v nje¬ no sobo, ker je bila snoči pozabila zastreti okno. Ko je zadremala, je zasanjala strašen sen. Videla je črne rablje, ki so rezali Azačanu ušesa, mu s kleščami pulili jezik, ga s štirimi konji raztrgali ter mu odsekali glavo. Toda glava je gledala le vanjo, bruhala kri in kričala na¬ njo: — Prokleta bodi, neusmilje¬ na morilka! — In zakopali so na¬ to truplo v globoko jamo, zabili skozi njo dolg, ostro ošiljen kol. Toda iz groba se je dvignila od¬ sekana roka ter s prstom kazala nanjo, iz globine pa se je eul krik: —• Prokleta bodi, neusmiljena mo¬ rilka ! S stolpiča nunske cerkve je baš zvonilo dnevu, ko je vstala, se na¬ glo oblekla, pospravila- sobo in odgrnila zastora z obeh oken. Pa tudi duri je odprla na stežaj, da je bilo v sobi tem svetlejše ter so izginili iz nje vsi nočni strahovi. In pokleknila je in skušala mo¬ liti za življenje rdečelasega lopo¬ va, moliti goreče in iskreno. . . A ni mogla. Vsilil se ji je dr. Repič, vesel, šaljiv, ljubezniv in tako ze¬ lo spoštljivo zaljubljen. On je ne¬ žen in prav gotovo ga bo bolelo, ko bo izvedel, kaj se je pripetilo. Ali pa ga ne bo odbilo od nje? Ali ji ne bo verjel, da se je zgodi¬ lo ž njo, česar bi ji ne mogel po¬ zabiti? Morda bo sumil, da je o- nečaščena, pa se mu zastudi! Sra¬ moval se bo priti še kdaj v Gradi¬ šče ali jo nagovoriti javno. Kako bi mogel občevati tak gospod z žensko, ki je doživela javno sra¬ moto? O, gotovo se zdaj dr. Repič hitro umakne, ker se zboji, da se ne umaže še sam ob njej, ki je po krivici umazana pred vsem sve¬ tom! Nič več je ne bo maral po¬ znati in izogne se ji, kadar bi jo imel srečati. Zaničljivo se zasmeje ob spominu na večer, ko jo je pro¬ sil, naj bo “samo malo prijazna ž njim, ki jo spoštuje kot nobene druge!” In Marijanica se je razjokala nad svojo nesrečo. Vsega je kriv pijani francoski lopov! Zdaj ga je sovražila. Najhujšo kazen mu je privoščila, toda. smrti nikar. Se živ jo zalezuje s svojim groznim obrazom, če ga usmrte, ji pač ne pusti nobene mirne ure več. O, da bi mogla k dr. Repiču, povedat mu vso resnico, pomirit ga, prepri¬ čat, da lažejo ljubljanski grdi je¬ ziki -ter ga prosit, naj — brani Francoza, da ga ne ustrele! Če jo doktor resnično vsaj nekoliko lju¬ bi, ji bo verjel in storil zanjo, če¬ sar ga naprosi Vpliven je in nje¬ mu se ne upro. Planila je pokonci, iskala robec, da odhiti poiskat dr. Repiča, tedaj je potrkalo na vrata. Mislila je, da je prišla Kozlevčarka, dobrodoš¬ la v tej uri bridkosti in skrbi, in skočila je ter odprla. A pred njo je stal on — dr. Re¬ pič. Vzkriknila je, presenečena, prestrašena in likratu nepopisno srečna. — Vi, vi! — je zajecljala, se o- potekla, sesedla na stol in na glas zajokala. —• Ubožica, ubožica! — je iz- pregovoril odvetnik iz dna duše. — Prijatelja potrebujete. . . samo zato sem pritekel! Dane se je prebudil kakor iz globoke omedlevice. V želodcu mu je bilo slabo, v požiralniku je čutil ščemenje, ka¬ kor bi se mu po gotancu in nebu lepila gladka ilovica, v. glavi pa ga je bolelo, kakor bi mu tičal v možganih debel klin ter se vrtel okoli svoje osi. Oblit od vročega znoja in z go¬ rečo glavo se je oziral po svoji so¬ bi, zaječal in stisnil čelo med dla¬ ni. Na tleh so ležali pohojen klo¬ buk, prevrnjen stol in blatna suk¬ nja. Obut in oblečen je ležal na postelji, skozi okna pa 'je sijalo solnce in je v sobo prihajal poulič¬ ni, hrup.' ' Bolan je bil Dane. Telo ga je ' bolelo, želodec se mu je krčil in glava mu je hotela razpočiti. Ko pa se je domislil minole noči, ga | je zadelo kakor s kolom. Zaječal je iznova, planil kvišu in omalio- vaje zlezel iz postelje, omahnil na stol. Kaj se je zgodilo in kaj se zgo¬ di?! Težko je mislil Dane in spomini na dogodke minole noči so mu po¬ vzročali bolečine, kakor bi mu po prazni lobanji kotalilo ostro ka¬ menje sem in tja. Splazil se. je k umivalniku, vtaknil glavo v vodo, izpil zaporedoma polne čaše mrz¬ le studenčnice, odprl na stežaj vsa okna in hlastal po svežem vzduhu. Takrat pa je čul, kako je dejal nekdo pod oknom: —• Vsa je bila v krvi! Se danes ga obesijo ali pa ustrele! Dva meščana sta hitela mimo in se razburjena razgovarjala. Trop francoskih grenadirjev se je usta¬ vil pred hišo ,ogovoril šaserja, ki jim je prišel naproti in ž njimi v živem pomenknu počasi odkorakal dalje. Vojaška patrulja z nasaje¬ nimi bodali je tekla nekam po sre¬ di ulice,' V bližini je grmel boben, iz daljave je zavrisnil visoko ugla¬ šen rog in troje kirasirjev je pri¬ jezdilo od nekod na svojih mrša¬ vih konjih. Danetu je postalo jasno: vsi govore in vsi se zgražajo nad si¬ nočnjim dogodkom. Alzačanovo nasilstvo razburja Ljubljančane in Francoze. Gotovo se izvrši naj- strožja, preiskava in potem se raz¬ krije, da je kriv vse nesreče in gr¬ dobije pravzaprav Je on, Gregor Dane. In brivskega mojstra je kar ma¬ homa ostavila vsa bolezen, v gla¬ vi so se mu hipoma razkadili tež¬ ki alkoholni oblaki in zavedel se je, da je zagazil s svojim pajdaše- njem z Alzačanom v obupen polo¬ žaj. Veseljačenje, ki je trajalo dva dni, se zaključi prokleto žalostno. Vse gostilne sta obšla in popila dna in žganja toliko, da sta po¬ divjala in omagala. Od sobote do pondeljka sta spala jedva par ur. Dane se je spominjal, da je bil z Alzačanom tudi na Viču, kjer je z belo .zastavo, ki si jo je bil sešil in pripravil sam, mahal v pozdrav Bemadottovi diviziji ter kričal kakor besen blaznih: — Vive la republique! Sam vrag ga je menda obsedel. Zaboga, če ga je slišal kak avstrij¬ ski vohun, ki ga ovadi! A potem? Z Alzačanom sta se vlekla o- mahovaje v Ljubljano, pila, pela in razgrajala po različnih krčmah in zaboga,! — tudi na Sv. Petra cesti sta bila in silila v gostilno pri Treh gavtrožah. . . Toda ondi je popivalo že toliko francoskih seržantov, v gorenji sobi pa so bi¬ li zbrani francoski častniki. Po veži sta se motovilila, dokler se ni doli po stopnicah prikazala Nežika Verderberica, vsa žareča in krasna v svojem zdravju. -—- S smehom, ki je bil žgoč kot kopri¬ va in jedek kot žolč, se mu je za- rdgala, Nežika in vzkliknila z ne- .znosnim zaničevanjem: —• Šema pijana, ali si zopet tu in tak-le prihajaš k meni! Kar pojdi zopet tja, koder si se pote¬ pal doslej! Cisto natančno se spominja Da¬ ne, da ga je bilo v tistem hipu sram kakor še nikoli, in dasi pijan, je čutil, kako ga je srce zabole¬ lo. Saj ni hotel iti k Verderberici, sam Bog ve, a Alzačan ga je tja vlekel šiloma. Nežika se mu. je u- sedla v srce. Samo o njej je govo¬ ril in koprnel po njej s silo, ki je bila neukrotliva. — To je ženska! Zapisal bi se zanjo s srčno krvjo samemu hudi¬ ču!— je vzdihoval šaser. —• K nji moram in moja mora biti! Alzačan je nato štorkljal k Ne- žiki in jo skušal objeti, ne meneč se za polno sobo tovarišev. Takrat pa se je odločila njegova usoda. Nežika ga je z enim samim sun¬ kom odbila od sebe, mu kakor mačka skočila za hrbet, se ga okle¬ nila okoli prsi in ga pahnila čez prag. Bila je močna žena. Ni se ustrašila niti najkrepkejšega mo¬ škega, in pijance je metala iz svo¬ je gostilne vselej lastnoročno. Potem se je okrenila k Danetu. — Tako, — je dejala, — tvoj prijatelj je že na ulici. Ti pojdeš emnda sam. Ali naj mari pomagam še tebi? Brez besedice je odšel Dane, —■ prestrašen, užaljen in pogrezajoč se v sramoti. In iz gostilne je sli¬ šal za. seboj grohot Francozov; na' ulici pa so se ustavljale gruče lju¬ di in se smejale Alzačanu, ki se je pobiral. Urno je pristopil in poma¬ gal šaserju na noge. -— Pojdiva, — mu je dejal, — 1 zgoraj so vaši oficirji. Alzačan pa je zaklel in blebe¬ tal : — Izvrstno! Prijatelj, ni je lep¬ še ženske na svetu! Ona mora, —• mora biti moja! Vrag me vzemi, vidiš, to mi je imponiralo! Vrgla' je celo mene, hrusta. Kakor pero, ki ga pihneš z mize, sem odletel. Neverjetno! O, prav to mi je všeč! Prav tako žensko hočem, vidiš, — 1 prav tako! Daneta pa je grizla sramota, ki mu je množila jezo nad seboj sa¬ mim ter ga navdajala z obupom. Najraje bi šel domov, a Alzačan ga ni izpustil več. Plačeval je za¬ se in zanj in žeja mu je bila nente- šljiva. Brezkončno je pripovedo¬ val Danetu o svojih junaštvih po' Italiji, po Nemčiji, po Belgiji ter o svojih ljubezenskih doživljajih' z ženskami vseh vrst in starosti. Dane ga je poslušal s poželjivo- stjo bojazljivega malomeščana, ki uživa s pohotnim naslajanjem vsaj s poslušanjem vse tisto, kar mu je hemožno uživati v dejanjih, se vlačil dalje' z bahatim Alzača¬ nom od gostilne do gostilne ter pil, pik Pik Polnoč je že minila, ko sta pri¬ kolovratila po Gradišču. Pred sta¬ ro pritlično hišo pred igriščem se je Alzačan ustavil. Kakor pribit je zijal razrogače- njh oči v slabo razsvetljeno sobi¬ co. Tam na mizi je gorela lojena sveča, na robu postelje pa je sede¬ la velika mlada, bujna žena. Oči- vidno se je spravljala spat, saj je imela na sebi le srajco brez roka¬ vov in kratko spodnje krilo. (Dalje na 15. strani) Stran 15 “NAŠ DOM”, 20. januarja, 1927 SVITANJE (Nadaljevanje s 14. tsrani) Pozabila je menda zadrgniti za¬ store na oknih ali pa je pustila okna nalašč nezastrta, da bi se zjutraj zbudila tem preje. Hipoma je vstala. —Nežika! —- je dihnil Alza¬ čan. — Cela Nežika in nikogar hi pri njej! Resnično, tudi Danetu se je zde¬ lo zdaj, da»je to Nežika, toda uteg¬ nil ni več premišljevati, ker tova¬ riš je že odprl, pritlična vrata ter planil v sobo. Začul je ženskin krik in videl ruvanje dveh teles — nato pa je pobegnil. Zavedel se je, da je šaserjev čin opasen tudi zanj, odmajal se je domov ter je zaspal, ne da bi se bil slekel. . . In zdaj to prebujenje! Skrb, — sram in obup so se zvalili nanj, kakor bi pljuskal in padal nanj cel slap ter mu jemal sapo, vid in sluh. Kaj naj stori ? Kako naj se opra¬ viči’ Ali bi ne bil storil najpa¬ metneje, da pobegne iz Ljubljane in se skrije? Tedaj je začul na stopnicah korake. Vsa kri mn je šinila v noge, da je omahnil na stol in pol nezavest en pričakoval: Francozi prihajajo ponj, da ga vklenejo in odvedejo, v pržon! Toda vstopila sta rokavičar Kavčič in krojač Dominik ter se boliotala, ko sta zagledala njegov obupani obraz. -— Ali kakšen pa si že spet, Gre¬ gor?— se je začudil Kavčič. — Želen kot trava in bled kot mrlič! Politično pijančevanje ti je po¬ kvarilo želodec in obraz. — Filister naj ostaja ponoči le¬ po doma, — je modroval krojač. Ni prav, da nimaš pri sebi svoje žene, ki bi skrbela zate. Vidiš, midva sva solidna zakonca, zato pa čvrsta in zdrava. — Eh, menda sem pil sinoči sla¬ bo vino, pa mi je tako škodilo, — je lagal brivec. — Na zraku mi od- leže. — Da, pojdimo na ulico, — je silil rokavičar. — Saj sva zato pri¬ šla pote. Že na vse zgodaj sva bi¬ la na nogah. Videla sva generala B ernadotta, ki je jezdil po mestu ih tja proti Savi. Nos ti ima ta Francoz dolg kot tičji kljun in čr¬ no gleda kakor krokar. Ampak hud je kot hren in oster kakor britev. Nič mu ni prav. Pri vsaki hiši skoraj se je ustavil ter grajal in popravljal to in ono. Razne svo¬ je častnike je oštel kakor male šolarčke. Dane se je oblačil, poslušal ro- kavičerjevo pripovedovanje in je- trepetaje čakal, kdaj li omeni ša- šerjevo nasilje in njegovo pajda- šenje z njim. Ip ko ni slišal niče¬ sar, mu je postaalo v duši lažje in lažje. — Videla sva tudi trop šaser¬ jev; ki so jezdili v diru po Dolenj¬ ski cesti, — je pripovedoval kro¬ jač. Baje so namenjeni na Do¬ lenjsko. Dane je bil medtem poiskal klo¬ buk in suknjo ter se odpravil iz šobe. Cim več novic je izvedel, ne da bi se bilo omenjalo Alzačanovo nasilstvo, tem bolj se mu je vra¬ čala nada, da nevarnost, ki mu preti, vendar ni tako velika in to- li blizu, kakor se je bal. — Pojdimo pred rotovž, -- je silil Kavčič. — Opoldne pride tja general Bernadotte. Baje postavi novo gosposko za Ljubljano in vso deželo. — Župan je namreč odstopil in občinski svet se je razšel, — je pripovedoval Dominik. — Poslej nas bodo vladali čisto po francos¬ ko. Meni je vseeno. Da bi le še slabše ne bilo kakor doslej. In stopali so po Glavnem trgu. Pred Divjim možem so stali gre nadirji z nasajenimi bodali in ni¬ so pustili nikogar v hišo. Pred magistratom pa je stopala gor in Mol častna straža in s strehe je pla¬ polala francoska trobojnica. Ob Robbovem vodnjaku so se ustavili. Iz škofovega dvorca so vi¬ deli urno prihajati duhovnika v dopetnem črnem talarju. Repič ga je čakal pred vhodom in se mu je pridružil. Rdečelični in polni ob¬ raz duhovnikov je bil resen in glo¬ boka tuga mu je polnila njegove oči. Široko je krilil z rokami in ži¬ vahno pripovedoval nekaj dr. Re¬ piču. — Naš kaplan Vodnik! Pa iz škofovega dvorca prihaja, kjer stanuje Bernadotte. Kaj li ima? — ‘je ugibal Dominik. —- Nekaj se je pripetilo, da je tako, razburjen, — je dejal Kav¬ čič. In že je pozdravil Vodnika in ga vprašal: Prečastiti ali delajo tudi vam Francozi skrbi? -— Samo eden. Nesrečnik bo us¬ treljen ! — je odgovoril Vodnik in sklenil roke. — Strašno je; vse moje prošnje so bile zaman. — Kdo, kdo ? — Francoz bo us¬ treljen ? Sapramiš saj sem dejal: ta Bernadotte je liud kakor poper in csf;er kakor srp. :— Pa kaj je storil ? Nocoj je šiloma vdrl v Gradišču v neko hišo in oropal neko žensko. Menda jo je hotel umoriti, a iztr¬ gal ji je le uhane in odnesel nekaj denarja. Baje nepoboljšljiv pija¬ nec, večen prostak, napol Nemec, Alzačan, — je pripovedoval Vod¬ nik. — In vi ste šli prosit zanj? — se je začudil Dominik. — Strašna je naravna smrt, a še strašnejša mora biti nasilna! -— je odgovoril Vodnik, — Le Bog ima pravico poklicati k sebi člo¬ veka. Usmrtiti koga pa je greli za vsakogar, tudi za oblast! Goreče je branil duhovnik ne¬ srečnega Francoza ter ga zagovar¬ jal iz človekoljubja in iz načelne, niržnje do nasilnega usmrčenja človeka, ki je vendar ustvarjen po božji podobi Ter ima neumrljivo dušo. — Glavno pa je: niti napaden- ka ne želi vojakove smrti, — se je zdaj oglasil dr. Repič. Ona celo prosi, naj ga pomiloste: odpušča mu vse, kar ji je storil, ter mu da¬ ruje vse, kar ji je morda nehote vzel! — In vendar ste prosili brez us¬ peli a ? —Prosila sva za obsojenca oba : tu gospod doktor pri generalu Bernadottu, jaz pri generalu Mu- ratu — zaman — zaman! Gregor Dane je poslušal molče in se počutil kakor, na trnju. Na¬ videzno malomarno se je oziral po trgu in da bi skril svoj obraz, je stopil na vodnjakove stopnice ter pil vodo. Obenem pa je lovil vsako besedico in pričakoval, da se omeni tudi njegovo držbovanje z bednim šaserjem. Toda nihče se ni brigal zanj. Na magistrat sta hitela mimo dr. Podobnik in dr. Jožef Gollma- jer; Vodnik in dr. Repič sta se ji¬ ma pridružila in obrtniki so osta¬ li sami. Radi bi bili šli k “Bidelraa- nu”, toda v hotelu je mrgolelo francoskih častnikov. Pa je prikrevsal mimo mršavi in dolgokraki Kozlevčar. Brez pa¬ lice je bil, znak, da ni v službi. In ustavil se je in zajavkal: —- Hudič vzemi moje pasje živ¬ ljenje! Ponoči ni bilo miru zara¬ di razbojnika, ki je kakor nalašč vdrl ravno v našo hišo, podnevi pa naj iščem razbojnikovega paj¬ daša ! Tak sem, da že svojih nog več ne čutim! —- V vašo hišo je vdrl, praviš? —- V našo. . . li Kalanki. Poma¬ gal pa mu je neki Žorž Damlen, — Ljubljančan! Tako trdi tisti fa¬ lot ! Zdaj pa iščemo vsi policaji prokletega Žorža Dandena po me¬ stu. Kako naj ga najdemo, ko ga nihče ne pozna in se še nikoli no¬ ben Kranjec ni pisal za Žorža Dandena! Saser ne ve povedati nič drugega o njem, nego da je velik pijanec, velik bab.jek in hišni po¬ sestnik. Ljubi Bog ve, da so veli¬ ki pijanci in veliki babjeki vsi Ljubljančanke — posestniki in nC- pbsestniki, samo če morejo in ima¬ jo. In Kozlevčar je krevsal dalje. — Danden, Danden, — je ugi¬ bal rokavičar Kavčič na glas. — To je vendar francosko ime. Kako naj se Kranjec piše Danden? Pravkar je tekel mimo dr. Re¬ pič. —Gospod doktor, samo besedi¬ co prosim, — ga je ustavil krojač Dominik. — Vi znate francoski: Kaj pomeni Danden? — Dandin? Hab a! Dahdin je slovenski-trapa, prismode, slabo umnik, tepec! Torej prav nepri¬ jetna beseda. — In smeje se je hi¬ tel odvetnik dalje. — Jur Prismode. . . Jur Tepec! Halva! Kozlevčar ga ne ujame. . . Tepcev in prismod je preveč. Ne dobe ga! Nikoli ne! Gregor Dane pa je bil bled kot stena: — Imajo me: jaz sem Žorž Dan- den, sem v resnici Jur Tepec! — Napačno ‘si je zapomnil šaser mo¬ je ime. Toda le še malo, in zgra¬ bijo me. Izgubljen sem. In že se je ozrl po njem rokavi¬ čar: — Ti, Grega, ti pijanec, bab jek iir hišni posestnik! Iii tepec si bil že od nekdaj. Ali si ali nisi? Glej, Nežiko ti je speljal najprej Ver- derber, nato dr. Repič, nato grof Liclitenberg, snoči general Murat in nocoj jo spelje morda še gene¬ ral Bernadotte! - E j, speljal mu jo je že mar¬ sikdo, Grega pa ostane Žorž Dan¬ den, Jur Prismode! — je pomagal krojač. — Torej! — je bevsknil Dane, — pustita me. Bolan sem in grem spat. In omahnil je v prvo ulico in iz¬ ginil med množico. V-Zoisovi sobi so stali ob oknu dr. AVagner, dr. Repič in Valentin Vodnik. Čakali so barona. Z baronom Zoisom je prišla v sobo tudi njegova mati z lakajem, ki je nosil na ploščku zajtrk ter ga serviral na mizi. — Ali je resnica, kar se govori* - je vprašala gospa. — Fran¬ coz bo ustreljen? Nato se je okre- nila gospa k dr. Repiču in vpra¬ šala : — Kako vendar se je to zgodilo* To edino nasilstvo je Francozom gotovo sila neljubo. Repič in Vodnik sta pripovedo¬ vala in kakor vselej, je bilo tudi to pot njuno reporterstvo popol¬ no do posameznosti. . Tedaj se je oglasil dr. AVagner: — Mlada, lepa ženr. brez moža in otrok! Nerodno bo zanjo, zelo nevarno, ako zdaj tistega Fran¬ coza zaradi nje ustrele. . . Prija¬ teljev ima Francoz, hm. kaj če se bo kdo maščeval nad njo? Iii vsi so mu pritrjevali. Sirova doba je posirovela vse človeštvo. Čisto mogoče je^ da bi našli Ka- lanko nekega jutra Umorjeno. — Kdo jo je zabodel ali ustrelil sko¬ zi okno? Niti sledu ne bo po zlo¬ čincu. . . In gospa Ivana jc sveto¬ vala : — Pozvali naj bi ženo. naj se preseli. Pa kar precej! In tudi, če Se kdaj konča ta vojna, naj bi se ne vračala več v Gradišče. (Dalje prihodnjič.) KAKO SE JE ~ REŠILA REVMATIZMA Ker iz svoje strašne izkušnje pozna bolečine, katere povzroča revmatizem, je Mrs. J. B Hurst, ki stanuje na 204 Davis Ave„ E 110, Bioomington, 111, je tako hvaležna, da je ozdravila, da iz sa¬ me hvaležnosti hoče povedati tudi dru¬ gim, ki trpe vsled revmatizma, kako se ga morejo doma prav lahko rešiti. Mrs. Hurst ne prodaja ničesar. To i naznanilo samo izrežite, pošljite ga ji s svojim imenom in naslovom in ona vani bo drage volje poslala vsa pojasni¬ la brezplačno. Pišite ji takoj, predno pozabite. —Adv’t. “Naš Dom” mora v vsak slovenski dom v Ameriki! NAZNANILO Naznanjamo našim čitateljem, da je naš zastopnik Mr. John Jakopich Red Lodge, Montana, pooblaščen pobirati naročnino za list “Naš Dom” za Red Lodge in okolico in ga našim rojakom top¬ lo priporočamo. Uprava “Našega Doma”. NAROCILNI LISTEK Ime in prfimek ...... Naslov: hiš ali box_ št..... Mesto: . . . drž. S teni Vam pošljem znesek $. za celo- (pol-* ietro naročnino na “Naš Dom.” ‘Nas Dom/ 455 West 42-nd Street. New York. N, V (Ta naroeilni listek izrežete, ga izpolnite in ga poiljj- AQA*4M§k«B naročnino). ,, ,. J. . t Stran In “NAŠ DON”, 20. januarja, 1927 OTO BO KRALJ Dunaj, Avstrija, — Mladi nad¬ vojvoda Oto, sin pokojnega av- stroogrskega cesarja Karola, bližje prestola kot pa se. splošno misli, kakor trdijo dobro pouče¬ ni dunajski krogi. Glavna ovira je odstranjena, ker se Francija ne bo več protivila. da pride Oto na madžarski' prestol. Pred kratkim, ko je bivša cesa¬ rica Pita obiskala Pariz, se je tudi posvetovala z zunanjim ministrom Briandom, ki ji je rekel, da Fran¬ cija ne bo nasprotovala razglaše- nju njenega sina Otona za mad¬ žarskega kralja. - Te vesti o povratku Habsbur¬ žanov so povzročile veliko raz¬ burjenje v Pragi, ker to smatra češka javnost za združenje Avstri¬ je z Nemčijo. Češki politiki^se ne boje toliko povratka Habsburžanov zaradi Madžarske, ki je odločno monar¬ histična, temveč vsled vpliva te¬ ga povratka na splošno pol it iko srednje Evrope. Njihovo mišljenje je, da en Habsburžan na madžarskem pre¬ stolu ne bi mogel smatrati Avstri- GDKRITJE CHOPINOVEGA HfSPOMENIKA ‘%-ri 'Z k V Varšavi so odkrili spomenik slavnemu skladatelju Chopinu ob navzočnosti več sto glasbenikov in drugega ljudstva. Spomenik je delo poljskega kiparja Szvmanov- so oddaljeni komaj sto milj od fa-, Mussolinija po rimskem načinu, šištovskih postojank. Ravno tako 2. Otroci morajo vsak dan kon se nahajajo tudi ostale legije na čati svojo molitev z besedami: — - važnih mestih in v neposredni “Bog varuj življenje in- zdravje je za izgubljeno deželo in mogel bi bližini francoskih strateg, točk. iti še dalje in misliti tudi na deže¬ le, ki sedaj prinadajo Češkoslo¬ vaški. Da bi se Ceškoslovanška u- branila tega, je pripravljena pri¬ voliti v Združenje Avstrije z Nem¬ čijo. Kadar pa bo Češkoslovaška pri T volila v to zedinjenje, bo zahteva¬ la od Nemčije jamstvo za nedotak¬ ljivost svojih dežel, kar ji bo za¬ dostno poroštvo proti aspiracijam Habsburžanov na madžarskem prestolu. Značilno je tudi, da se je število madžarskega osobja pri bivši ce sarici v Lekotio na Španskem po¬ večalo in da se deluje na to, da Ci- t.ina družina odpotuje iz Španske, da se omogoči nadvojvodi Otonu, da se boje pripravi za bodočega kralja. Češka je tudi popustila v svojem sovraštvu do Nemčije in išče ž njo prijateljstva in skupne- g§a delovanja. NEVARNOST ZA FRANCIJO London, Anglija. — Ministrski predsednik Mussolini in njegovi tovariši se pripravljajo na nena¬ den in velik napad na Francijo in je nevarnost na francosko - ita¬ lijanski meji tako velika, da bi morala posredovati Liga narodov. Tako izjavlja “Daily Sketeh” v svojem senzacionalnem članku. List izjavlja, da je dobil to po rnčilo od nekega častnika, ki je bil tekom svetovne vojne na zelo odgovornem mestu ter mu je zna¬ na marsikatera stvar, kar je dru¬ gim prikrito. Ta dopisnik je spo¬ ročil naslednje: “Ni treba, da je kdo stvaritelj in širitelj senzacionalnih poročil, pa lahko vidi, da je razmerje med Francijo in Italijo z vsakim dnem bolj napeto in da se kažejo zna- .ki preteče vojne na brdih, ki de¬ lijo obe državi.” Na meji med Modane iri Venti- mille je postavljenih šest italijan¬ skih fašistovskih legij. Kot poroča dopisnik, se nahaja¬ jo te legije na dvesto milj dolgi meji. Prva legija, ki ima'svoj gl. stan v .V osti. bi mogla navaliti na Grenobel in na industrijske kraje v Lionu in Ettienne, kateri kraji V sedanjem času šteje ena fa- šistovska legija 1400 vojakov, - ki šisti. pa so večinoma častniki in pod-j častniki in ima vsaka tri polke s strojnimi puškami in brzostrelni¬ mi topovi. V slučaju bojnega spo¬ pada pa bi vsaka legija dobila še po tri polke z 9000 vojaki, 11 ba¬ terij brzostrelnih topov in 50 pol¬ kov z brzostrelnimi puškami. Na ta način bi imela Italija pri nenad¬ ni ofenzivi 56 baterij brzostrelnih topov in 90 polkov s strojnimi puškami za svoj pohod proti Fran¬ ciji. i našega vojvode!” 3. Ysj učitelji morajo biti fa- RUSKI KRONSKI DRAGULJI Moskva, Rusija. — V jeklenih blagajnah v Kremlju je spravlje¬ nih. še za nad bil jon dolarjev vred¬ nih carskih draguljev, katere so zbrali ruski carji tekom tisočletja. zla in'verižice, 56 broš, mnogo zia- tili bučk, 29 uhanov in več. dru¬ gih dragocenih okraskov. Vse to skupaj vsebuje 25.300 karatov di- jamantov, 3200 karatov cmerah.’" v 4300 karatov safirov, 6300 kara¬ tov biserov, 1500 karatov rubi¬ nov in veČ tisoč kamnov modrih, rdečih "in vijoličnih dijamantov, raznobarvnih biserov, turkezov, a- leksandritov in raznih drugih ka- menov. , BOMBA V ITALIJANSKEM KONZULATU Na verandi italijanskega kon¬ zulata na 20 East 22. ulica v New Torku je v pondeljefc ob 6. zjutraj eksplodirala bomba, ki je bila do¬ volj močna, da bi bila porušila ce- | lo poslopje. Največja sila, ki bi j mogla napraviti največjo škodo, I je eksplodirala v zrak. Poškodo- | vana so bila samo vrata konzulata J in nekaj oken hiše na nasprotni . strani ulice. I Policija je mnenja, da je bila bomba položena v zvezi s sporom s komunisti in ameriško delavsko federacijo'. Eno uro po eksploziji.je policist aretiral nekega Smitha, ki se je v restavraciji vedel tako nervozno, da ga je lastnik naznanil policistu. Smith je rekel, da je skupno z ne¬ kim drugim položil bombo in da sta nato oba zbežala. Smith je c- žerijen, ima tri otroke ter je po po¬ klicu slikar. ARETACIJE NA POLJSKEM Berlin, Nemčija. — Veliko raz¬ burjenje vlada na Poljskem vsled Sovjetske oblasti zatrjujejo, da ti. mn0 gih aretacij, ki so po zatrdilu komunistično revolucijo, katero je skušala vprizoriti ruska sovjetska. dragulji Ue bodo prodani, razun v poljske vlade preprečile zaroto za največji potrebi. To obvestilo je objavila sovjet ska vlada skupno s svojo ponudbo vlada, ki je hotela strmoglaviti Znano pa je tudi. da italijanske 1 za ' )roda j° carskih dragocenosti v Pil sud skijevo vlado, tovarne topov in munieije delajo ; Berlmu - med katerimi pa se ne y pesnici pa gre pri tem giba- neprestano. j nahajajo ruski carski dragulji. — n j u za ločitev ukrajinskega dela Na visokih postojankah na fran-j Med temi dragocenostmi so samo dežele od Poljske. Med 450 areti- eoski meji postavljajo Italijani one ; kl s° jih nosili ruski car jr in ran i m i so trije ukrajinski poslan- težke topove na podlagi iz cemen¬ ta, štabni častniki pa proučavajo carice zadnjih 200 let. ; ci Haršimovič, Mihalovsky in Vo- Dragulji so bili poslani v Berlin, lošin. pokrajino iz strategičnega stali- ker jih “i bilo mogoče prodati vj Vlada trdi, da je Anton Olšec- šča. - Ameriki. Sovjetska vlada potre- ski, ki je bil aretiran, sovjetski “Nemogoče je”, pravi ta dopis- 'huje denar v industrijalne svrhe. komisar iz Moskve, ki je bil od nik, “gledati vse te fašistovske Ho sedaj so ameriški bogataši sovjetske vlade z veliko svoto de- vojne priprave, ne da bi se vsak kupili samo za $300.000 ruskih narja poslan na Poljsko, da bi or- ljubitej miru vprašal: (draguljev, med njimi tudi poročno ganiziral revolucijo. Vlada ga dol- — Kaj dela Liga narodov v tem . krono Katarine Velike, z dija- ži, da je imel s seboj mnogo po- slučaju f’ OTROCI MORAJO BITI FAŠISTI London, Anglija. — Šolski otro¬ ci v Italiji morajo nositi črne srajce. To je zadnja odredba Mus¬ solinija. Druge odredbe so še: • .1. Vsi otroci, kadar pridejo zju¬ traj v šolo, morajo pozdraviti manti obdelani meč Pavla I., dija- močnikov, katerih moč je segala mantno ovratno verižico zadnje celo v razne važne urade ministr- carinje Aleksandre in nekaj manj- štev. šib predmetov. | Sejni (državni zbor) je zelo raz Vlada ima še vedno 400 posanie- burjeti, ker se pri aretaciji ni gle- znih kosov, med katerimi so tri dalo na imuniteto poslancev, krone, 12 dijademov, 15 ovratnik Od vseh različnih narodov, ki verižic, 19 zlatili in z dijamanti o- so vključeni v Poljski, so Ukrajin- krašenih škatljic, 23 križcev, zvezd ei najbolj nasprotni reakcijonarni in drugih carskih odlikovanj, že- poljski vladi. *** PRIZOR S POVODNJI V KENTUCKY Na sliki vidimo prizor iz Pineville. Ky.. tekom ve la, da so prebivalci komaj ušli, daniso utonili. poplave. Voda je tako naglo narast-