PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednotb i'r«<1nllkl In ipiiviilM Ml S. Lavašate An. Offlo« of PsbUsatioat MS7 South Uwod*W Avs. JUbpfcoM Roek««ll leto-veae XXIV I iMtt« JuMH n. 1110, «t Um »MUafnM CMo—o. 1HI—h. undr U» Ael Oomnm of March I, 11 T«. zbornica ZMAHLAZOPa brezposelnost Njeni voditelji so T »krt>eh ta « boje izgredov. če ss situacija v kratkem ne iiboljia Washing*n, D. C. — (FP) — Silna Strawn, predsednik, ln Ju-liu« Barnes, načelnik direktori-«a Ameriške trgovske zbornice, nista imela nobenega načrta v mUlih, ko sta diskusirala o vprašanju brezpoednosti in od-pomočni akciji a predsednikom Hooverjem. Vse, kar sta po-vedala predsedniku, je bilo, da njuns organisacija proučava obseg brezposelnosti in stabili-liranje zaposleaoati. To delo pa je zvezano s potežkočami radi gvetovne ekonomske depreai-j®* Strawn in Barnas se atrinja- U * predsednikom Hooverjem in finančnim tajnikom Mello-nom, da vlada ne bi smela obdavčiti milijonarjev, da bi ti prispevali za vzdrževanje federalnega sklada, iz katerega bi ae podpiralo brezpoaelne, dokler ne mine depreaija. Na drugi atra-ni pa sta izrazila bojazen pred naraščajočim nepokojem v ameriških industrijskih mestih, ki je rezultat bede in brezposelnosti. Strawn je priznal, da bc^ brezposelnost bržkone občut^ nejša prihodnjo zimo kot je bila prejšnjo. Henry I. Harriman, predsednik New England Power Aaen. je načelnik komiteja za stabiliziranje zapoalenoeti, ki ga je imenovala Ameriška trgo.vska zbornica. Člani tega komiteja se bodo seili na zborovanju v Washingtonu 1. septembra ter razpravljali o načrtih za odpravo krize. Insurgenti v boju proti Leivisu Agitacija za ustanovitev separatne rudarske unije na polju antracita napreduje Shamokin, Pa. — (FP) — Izzivajoč voditelje United Mine Workers unije, ki so zagrozili z izključitvijo, se je Thomas Ma-loney ln drugi ^nsurgenti v prvem distriktu pridružilo John Doughertyju ter so skupno sklicali protiadmini8tracijsko zborovanje v Shamokinu. Ta demonstracija, na katero so poslali svoje zastopnike rudarske unije iz zgornjega In spodnjega dela antracitnega polja, je bila sklicana s namenom, da razpravlja o možnosti ustanovitve neodvisne rudarske unije. Maloney je v svojem govorif omenil, da je bil pozvan na zaslišanje pred odbor uradnikov mednarodne unije, da bi tam odgovarjal na obtožbo glede agitacije med rudarji, naj se pridružijo gibanju za ustanovitev dualne unije. Glavni urad Lewisove unije je zagrozil z izključitvijo vsem, ki se udeležujejo shodov ln zborovanj, ki jih sklicujejo insur-genti. Ta grožnja pa ne plaži rudarjev, ki so že siti Lewisove nadvlade in jo obtožujejo, da ne protektira njihovih interesov. mm držah uanstvo za Spance Komtelja sa sestavo konetltuei-je akuša okrepiti vesi s izšel-nlki v državah latinske Amerike Madrid, 12. avg.-Stiki španske republike s latinsko Ameriko ne bodo samo spiritualni, ako bo španski parlament odobril priporočilo komisije, ki sestavlja konstltucljo. Spanci, ki bivajo v državah latinske Amerike, bodo lahko postali državljani nove domovina, obenem pa bodo obdržali dpansko državljanstvo. Za nekatere driave, ki odklanjajo dual-no državljanstvo, bo potreba u-veljaviti pogodbe v smislu načrta, kl ga predlaga komisija. Radikalni elementi, kl so zainteresirani v konsolidacijo spiritualne hegemonije latinske A-merlke, da se tako zmanjša vpliv Združenih držav, dominirajo komisijo. Ker je agitacija za tesnejše zveze s španskimi iaselni-ki močno raavita v Španiji, bo parlament nedvomno aprejel priporočila komisije, nanašajoč ae na dualno državljanatvo. Hooverjav scen v Yom(ov mM Finančni strokovnjaki v Londonu podpisali protokol 1/mdon, 12. avg.—-Hooverjev predlog enoletnega moratorija vojnih dolgov in reparacijakih plačil je bil včeraj uključen v Youngov načrt* za reparacijika Plačila po komiteju finančnih veičakov, ki ao zborovali zadnje tri tedne v Londonu. Včeraj so bila poevetovanja in |M»gajanja zaključena in ve-Kaki »o v imenu Velike Britanije, Belgije, Fretodje, NemčUV Italije in Japoneke. podpisali formalni protokol v uradu brit-•kega zunanjega minietrstva. V izjavi, ki je bila izdana po končanih j m »gaj an jih, je rečeno, da protokol predviduje, da morajo biti suspendirana plačila Izplava v desetih enakih anuitetah |v dol,i (Ki i. julija 1968 do 1. Julija \m i izjemo enoletnega pre*Mka med potekom moratorij* in pričetkom izplačil. Obredi na suspendirana plačila ao dolžen,, na tri odstotke in obvesti, uključene v protoko-n«' morejo odložiti. lUda med radarji |Harriftburgt Pa. — Revščina rudarskimi 'družinami v *Mni Pennajrlvanlji je teko v*'»ka. da j€ governer Pincbott pustil letovanje na zapad, da Pteveti čimvsč pozornosti načrtom glede pomožne akcije. Ne- prišla veet o napredku ' vetaškega gibanja. Rebell so sinoči invadlrall mesto, napadli vladne čete ln ublU trideset mož. Pet vojaških letal je včeraj letelo nad provkico Pinar del Rio, ko se je raSširila veet, da ee robeii zbirajo v bližini Los Palaclosa. Glavni stan rebelne-ga gibanja je MMKnanll, da so se štirje vladni Metalci pridružili vstašem. \ Vstaške čete ao razdejale te-lefonsko ln telegrafsko zvezo med provinco Sa^ta Clara in Ha-vano kakor tudi s drugimi deli otoka ln tako izolirali havaneki distrikt. Radi pomanjkljivih komunikacijskih sves ni mogel glavni poveljnik vladnega vojaštva geneHtl Alberto Herršra odpoelatiliet proži robelom. m Herrera jc ainočl Izjavil, da je Bred išče rebelnega gibanja sedaj v provinci Santa Clara. Re-belna armada stalno raste. It mesta Pinar del Rio js prišla vest, da je bivši kongresnlk Ma-nuel Herryman, prijatelj blvže-ga kubanskega predsednika Me-nocala, organiziral armado rebelov ln napadel vladne čete. V bitki, kl Je eledlla, je padlo večje število mož na obeh etraneh. mmm^mmm^mrnmmmmmmmm Rudarji ga zahvaljujejo pomol-u odboru New York. — Norman Tho-mfcs, načelnik Emergency Com-mittee for Strikers Relief, js prejel od westvirginsklh rudarjev plamo, v katerem ae odboru zahvaljujejo za podporo. "Vaš odbor je bil do aedaj Jako uspešen z nabiranjem prispevkov za nas", pravi Tom Tip-pet Iz Brookwooda, kl Je na čelu pomožne akcije neodvisne rudarske unije westvirginsklh rudarjev. "Ako bi tako redno ne prejemali denarja od vaa, bi ne mogli pošiljati rudarjem živsša. Stevkarjl ee bodo držali trdno le teko dolgo, dokler Jih bomo hranili, ampak dssperatno potrebujemo denarja." policijski te romzei proti stavkarjem Svilnl delavci vztrajajo v boju za izboljšanje delovnih raa- mer Pateraon, N. J. — (FP) — Policija je raspršila stavkovno atražo, ko je vrgla bombe sa aolaenje med etavkarje e etrohe tovarne Telegram Slik Co. Trije etavkarjl eo bili ranjeni v nepričakovanem napadu in odpeljati eo jih morali v bolnišnico. Pollcljekl terorizem ae nadaljuje v stavkovnem okrožju. Nedavno ae je v Gllftonu, N. J. vršil ahod atavkarjev, katerega Je policija razbila. Pollcljekl načelnik je prepovedal agitlranje med avllnlmi delavci za vstop v unijo ln zagrozil z aretacijami. Lokalna unija United Testile Workera, ki vodi etevko, je a-pelirala na Unijo za ameriške civilne evobodščlne, naj jI pomaga v boju proti polloijekl strahovladi. Je bil Loula Budenz, tajnik Konference za progreelvno delavsko akcijo, povabljen, naj pride v Cllfton ln govori na aho-du atavkarjev, ao ga na ceati u* stavili trije policaji ln ga pri* silili, da ae je vrnil. Ta akcija jc bila očlvidno nelegalna in etavkovni komltej bo okušal dobiti na aodlšču injunkcljo proti vmešavanju policijo v mirne aktivnoeti atavkarjev. Več kot oecm tisoč delavoev v Patereonu in drugih okoliških meatih je na etavkl. Dosedanja pogajanja med zastopniki tmlje svilnih delavcev ln delodajalcev so se izjalovila. Stavkarjl zahtevajo, da tovarnarji pristanejo na pogoje, ki so jim bUl predloženi, toda zahteve eo bile o4-klonjene, ker so dslodajsjcl mnenja, da bodo stril odpor delavcev e pomočjo policije ln oblaetl, kl eo na njihovi strani. Organiziranje dslavske stranka v PhtladdphUt Philadelphla, Pa. — Progresivne delavske unije In eoclall-etlčna stranka dslajo skupno za ustanovitev radikalne delaveke stranke. Revidirana ustava socialistične organizacije dovolj u* je združitev e strokovnimi unijami ln drugimi delavskimi or* gaalzacljaml. Pri prihodnjih državnih ln mcatnlh volitvah bodo Imeli aoclalleti In unije skupno listo kandidatov v rasne urade. Ualja namerava teSUl šerifa New York. — Unija aa civilne svobodšČlne pripravlja tožbo proti šerifu okraja AahtabuU, Ohlo, ker je navalil na komunistično poletno kempo sa otroka, aretiral načelnlco ln razgnal otroke. New Yotk. — Oecm bank v newyorškem distriktu je zaprlo vrata v dveh dneh. Vloge v teh bankah znašajo več kot dvajset milijonov dolarjev. Nekatero od teh bank so dale običajno obljubo, da bodo v kratkem času spet pričele s poslovanjem. Naval aa Pittaburgb, PS. — Pettiaoč o-seb se je priglasilo za 1400 volilnih klerkov, Id Jih bo mesto potrebovalo pri volitvah prihodnjo Pogajanje za končanje stavke Federalne In državne avtoritete ae bodo na konferenci posvetovale glede obnovitve dete pri Boulder Jezu. Nsanoane rasmere prisilile delavce aa atavko Lsa Vegaa, Nev., 12. avg. — Konferenca federalnih in državnih uradnikov, ki se otvori 16. avgusta v Carson Cityju, bo razpravljala o vprašanju obnovitve gradbenih del pri Boulder jezu, kjer Je bilo delo popolnoma uatavljeno vsled stavks delavcev. Uradniki Slx Companies, Inc., ki vodijo gradbena dela, so Izjavili, da se bodo ravnali po zaključkih, kl bodo sprejeti na konferonei. Delovne rasmere, kl se nanašajo na varnoat In šlvljenake rasmere bodo predmet raapra-vam na konferenci. Ker je na tisoče delavcev brosposelnih, kl so pripravljeni anvseti meetf Stavkarjev, kontraktorji pričakujejo, da gradbena dela ne bodo ustavljena aa daljšo dobo. Vprašanje mezde je bil posredni varok za stavko. Delavci so zahtevali pet dolarjev na dan, dočim eo jim delodajalci plačali le M. Od teh štirih dolarjev ao jim vaeU (1.60 ss hrsno ln ete-novanja In (l.ftO na mesec za zavarovanje proti bolesnim in emrtl. Delo je bilo novsrno. Od 1. aprila do 1. avgusta Js bilo pet delavesv ubitih v eksplozijah, večja število drugih pa ja bilo poškodovanih. Poleg tega prevladuje attna vročina, kl jo ubila šestnajst delavoev v zadnjih par tednih. Evlkelje rsisrjtv Imsls •f ; f PoliciJeka aaaUja v plttabur-Škem distriktu naraščajo. Rudarji ae zaupajo Lewteavt ualjl IMttsburgh, Pa. — (FP) — Premogovni magneti so bili vznemirjeni, ko so pltteburški listi pričali prinašati fotografije e vike i j rudarskih družin Ig komDanljeklh stanovanj. Izgoni rudarskih družin so sicer v teku še več tednov, toda ko Js s to akcijo pričela Pltteburgh Ter-mlnal Coal Co., eo šale lietl pričeli prinašati elikc In poročila, ki opieujejo veliko bedo med ru-darjl, . V Indianl, Pa., Ja Hslvstla Coal Co. Izgnala SS rudarskih družin. Proti tam evikcijam Je protcetlral governer Plnchot in jih oanačll za baitmrstvo, Par dni prej eo ee premogovni operatorji obrnili na Pinchota s apelom, naj pošlje driavno policijo proti etevkarjem. Policijska nasilja v plttebur-Ikem dietriktu proti rudarjem se nadaljujejo. V bllšlni Harmar-vlila v okraju Allegheny ao policaji ustavili rudarski pohod s bombami sa solasnjs. V Wella-burgu, W. Va., na meji Penn-sylvanlje, Je policije aretirala lt članov National Mlners unije. Poslani So bil! v ječo na obtožbo, da io hujekall rudarja, naj rabijo orožje, da preprečijo stev-kokazom vstop v premogovnika. Poskus UMWA, da pridobi rudarje v Oh I ju, zapad nI Penn-sy I veni JI In severnem delu W. Vlrginije, ki eo aaatavkall pod vodstvom Nstlonal Mlners ualja, ee je Izjalovil. Leiriaova unija je pof>olnome dlskredltlrana. Pogodba, kl Jo Je podpisala s Pltteburgh Terminal Coal Co nI končala etevk v premogovnikih te drutl* protidelavska zakonobaja ukanam llennettova vlada ae pripravlja aa pobijanje etavk Ottawa. Kanada. — (FP) — Na pritiak Bennettove vlade je kana d ak i parlament sprejel zakon, kl navidezno nudi nekakšno odpomoč brezposelnim, v resnici pa ga bo vlada rabila za razbijanje stavk in proti radikalnim delavskim organizacijam. Premljer Bennett je še pred eprojetjem namignil, da ja zakon naperjen proti radikalnim aktivnoetlm In da ga bodo oblasti rsblle u pobijanje mi-Utantnega duha med delav-atvom. Liberalci ln laboritl ao pobljsll zakon in obdolžili vla-do, da skuša vzpostaviti diktaturo. Enačaj te diktatura ja bil rasviden ls Bennettove izjave, ko Ja dajal, da je Kanada dešda svobode, "kjer človek miall ln govori kar hoče, dokler ne napade temeljev, na katerih je strnjena eedanja clvillsaoija. Mina emamo dopustiti," Je dajal prs-mijer, "da bl agitatorji Ispod-kopavall temelje In saupanje v naše lnetltueljc." V Istem šaeu, ko Je Bennett podal to lsjavo, je policija v kanadeklh maetlh razbijale mirovne demonatracl-' jo. '• • -T M^surr Po starih potih—kam? listu, ki Uhaje v Južni rlunku o "naši politiki" V slovenskem Ameriki, so v tudi iledečc beeede: "V Ameriko vendar nismo prižii, dA bomo reševali tu svotovne sodalne probleme In rušili družabni red, Um vež zato, dA bomo delali in si kaj prihranili sa sUrs leU, ki JUi vaak želi preživeti v domovini, temo te želja «lf ia v#e skupaj fnela U obubožane U UpU ae domovine v Uljino." Vidi se, da nafti naseljenci v Južni Ameriki kolebejo po istih surih, izglodanih potih kakor ao koleball slovenski trpini V Združenih drUvah, ko so začeli prihajati sem v prvih trumah pred petdesetimi leti. MersikaUri od. Mi ima dan* U vnuke, si je takrat mislil, oaUne tu "le psr let". Delal bo, služil do-js ia hranil, potem pa hejd neznj v steri , kjer pieživi sUra leU! Kaj bi se brigal ze drugol Ameriftke politika? To ni se nas., Pržavljanstva in Jezika nove dežele tudi nI bilo trsba. de manj pa kake Jsobrsgbe. Vsega tega nI treba. Kakršni smo prižii Ukl osU-nJmo: Martin v Zagrab, Martin is Zagrsba. Posledica U "naše pdliUke" (prosim, pristno naše) je bila, da smo prvih dvajset let govorili "avstrijski" jezik in smo imeli av-strijsks društvu in glavne odbere podpornih organizacij'v oficirskih uniformah. Ker se nismo brigell se evoJo deUvsko politiko In svojo delsveko izobrazbo, smo se morali brigAtl ga politiko in superstlcljo svojih ameriških in domačih izkoriščevAloev; plesali smo kskor se neši izkoriščevslci žvižgali. Naši 'MnUUgen-ti," ki so prišli sa nami, so namreč hoUll para-zluko živeti od našega zaslužke in precej let jim je dobro uspevalo, nsmroč toliko časa. dokler se naš deUvec ni smel zanimeti za svojs delavske intersse in se js nespretne moral bri-gati le ss koristi "intellgenUv" in raznih tr-govcev, ki so prodajsH vse od nebes ned obleki do farm pod morjem. • MedUm je pe bilo nekaj narobe s formulo 'le par let". Par let ee Je razUgnilo na dvajeet ,trideset, štirideset let. Mnogo Jih Je — na tisoče — ki so še dsvno pozabili na ta rečun. Ne de bi aaml hoUll pozabiti. Priailje-nl eo bHi. Razmere eo bile močnejše od računov. Boleli so in služIli dolarje, smpsk prihranki ee sa slodje nleo hoUll ujemati e naivnimi načrti. Delel si ln spet si počival ali Heajkal. Tako Je šlo vse sproti ln večkrat so m tudi dolgovi. Sa "eUra !< u v domovini" 6 ostalo in marsikje ni še danee nič za glere leU v Ameriki. Bila je tudi vojna In tokrat Je bil marsikdo voeei, da nI bil tu le par let It da ni šel preživljat pekU v domovini. To eo sama dejstva, duri naseljenci v Združenih državah Imajo sa seboj pol stoletje bridke šole življenja ln iskiišeij. Mnogo Jih Je, ketere Je "neša politika" v mladih letih težkega gerenja oropala lepih priložnosti, ker ee niso brigell aa notam* atvar kot ia golo garanje in kioč«i4aseuje; niso hoUll poskrbeti, Čeprav so blU sredstva bolj ali manj na razpolago, da bi se bili iznebili ignoranoe, katere so prinesli a seboj ls domovine To Jih Upe še deoes. T)» i Je kriva, ds Imamo ta danes rasti« nečodne izkoriščevalce ln potegsče v svoji src-di. Nekaj Jih Je, ki eo U sposnsll na sUra leU lo s daj Jim Je žaI, de so tolika leU prespali, namesto da bi si bili nabirali znanja In se osvobodili vaa J miselno. Ali Je treba, da tudi Južnoameriški rojaki hodijo po Uh krivih potih? Ni treba, da bi po navijali napake drugih. Razmera v Južni Amsriki so lahko drtifsčne, toda razvoj vaat etremi v industrijsko družbo.* Prvi na v Združenih državah so tudi šli na farme, a U al dolgo trajalo Južns Amerika se bo industrlellairale ln sUndard življenja ss bo tem nič nižji kot v Severni Ameriki Res Je, da se mnogo rojakov vrne v aUri kraj, val pa ee pojdejo. V novem kraju osUntjo In ne bo Jim vaaeeo. t kakih eoristnth In ekonom sirih rs t mar s h bodo šivali. Isto se bedb reit iSAimet! te veliko vetje proMeme kot k mšs politika ^ Kfcpntoa je. da ml sami na moremo rešiti nobenega svetovnega problema niti porušiti drulsmi i os rada. Zavedati ae pa moramo, da aaie »a j prvo t) »ulje In delavri. ki imamo ■■ vko do dostojnega Obstanka — In eposnalt bo-me. de nismo somi temveč »mo rejfka arma-da deU*«*, ki lahke deteie ves kar hoče. ftm je ee jasnem kaj fcetetn nastopi sku^n ti i Pomemben dela«ti*Jet Ckkago. — IzletOV M'piknikov je v naših naselbinah veliko. Velikih izletov in majhnih izletov. Najpomembnejši bo pa izlet slovenskegs h) sploh jugoeloven-M delevstvs, ki se vrli pod pokrovlUljstvom okroSne prosvetne matice v VVaukeganu v nedeljo 6. sept., dan pred Lsbor dayjem. Waukegan je središče naših nasslbin v takozvsneaa ičikaškem okrožju, ki ns sevam sešs do Mttaraukneja. Radi tega Je biU izbrana U naselbina ket prostor, ki Je prikladsn enako sa Cikaže-ne kot š(ilwaučane in druge n*-JMne v okolici. šz Waukegana porttfejo, da so v pripravah aktivne v*e organizacije, ki eo pridružene Prosvetni matici. In Wauk< xančanom je verjeti, ker ako oni prevzamejo odgovornost za katero etvar, jo tudi prvovrstno izvedejo. Enako se orgsnizirejo tudi ivepredne delavske skupine po drugih naselbinah. ds pridejo na U izlet v čimvečjem številu. Večja skupina pride iz Chicaga, med v njo pevski zbor "Sava", ki bo lapel par pesmi. Ravno tako tudi iz Miltfeukeeje. MihvaočnnJe se bodo le posebno posUvili e svojim "Nsprejem", ki se bo v petju kosal s "Ssvo". (Poročilo iz MU-wafikeeja pravi, da ae poeebno Neprejevi tenoristi pripravljajo zs "naskok" na Ravanke, ki so Jim baje zelo všeč. Vedi pravi Mogbfe ee ls tege še kaj "Isci- Pa šalo na etran, dasl brez n}e ne bo ne tem izletu, na katerem bomo kronali Hoovesjevo "pro-eperiUto" in nj igafr robueino blesnleo — kapiUlizem. Za to boeU skrbela mllwaeškl šerif Al ki bo Trfavni govornik, in mladi socialisti** župan is Raoine, ki dele reakelouareem v svetu in v mestu sploh ifUvlee — oni pe njemu—ter drugI govorniki Piknik ee bo vršil delno v korist sUvksJočlh < rudarjsv v Psnnsylvaniji, Ohlu, West Vlrgl-nlji ln KentuckjrJu, v katero svrho ee bo delo polovico eventcl-nega prebitka, drtUts polovics ps v sklsd ss Jeeenslto predavanje, katerega okrožna prosvetna matice namerava prirediti. Na nameravanem prsdsvanju po tukajšnjih nai elbinab bo nastopila s. Anna Krasna b Johnstowna, ki Je agilna v delavskem gibanju i» v n/g§.^mmmmtim Vstopnice sa U skupni Izlet aa ojenčenje deUvekega pokreU in delavske mieli ee dobe v vseh neeeRrtneh pri členit ln simpetl-čarjlb soc. stranke. V predproda Ji sUneJo sssno 06 oenUv, pri vhodu pa deset eeatov več. Tri vstopnice bodo tudi dobile vfeod-ninsko nagrado, oziroma njih srečni laatnlkl, ki bodo ne isletu. Vse prodajalce vstopnic ss urgi-rs, de eo čimbolj s glini pri razpečevanju istih, ker Izlet Je namenjen le v dobre namene: pome« strsdajočlm rudarjem, ki se herojsko bore ne le za avoje Interesa, ampak tudi za pravice J|gN»|akcga delavstva, Ur ae našo lastno delavsko lzobras-| bo.<—Tajništvo._ ■Domov kdet MiUankee. Wla.-4W enkrat pošiljamo gUs med naš Slovan-akt JO^rod V 'JHhvSukee In okolici o pikniku nafte naselbine, to Je piknik org. Slov. doma, S tem bo tudi opravljena naša rfottnoat, vključlvšl tudi vse velike priprave, ki eo potrebna ob takih prilikah. Na vrati je e*-daj dolžnoet našega celokupnega naroda, da s svojo udeležbo tudi pokaže, ds Je še vedno krepko na strani ideje ss naš dem. Čeravno nas beš sedaj tarejo vse skupaj hudi čaai. Pa tukaj ne sme biti Sart-niedka. * Se dobro stvar In Idejo moramo dstovetl. pa naj bodo dnevi 'solnčnl ali iževnl.** Beležili tudi moramo, da do ; eda| ao apt°*ns znsmenja le-V« ds msmo pnčakovsti zopet letos ogromno mnollco naleta SSroda na ptkmku na <,iz.«vle VI farmi 11 avguaU. Od veeh strani prihajajo potrdila sa iBi pričakovani«. Od mnogih iftšiev ta sliši, da ao dani po kvpm ves poni a n«- vstopnice In d^ sklepajo, da ae udeleže kor porath-no tega piknika. Kaxsi ^tomlfioU- bi Mramib tudi ti-»U, Id eo lekarn prtv* zaspani in imajo vedne vse pokie izgovorov. Se Je čas, da se v teh par dneh pred piknikom zdramijo in tudi doprinesejo svoj delček. Ns-fta skupna dolžnost vss kliče: Dajte, da bomo kot en mož lahko po pikniku pokazali na naš Skupni uspeh in rekli: 'To je delo cele naselbine. To smo dosegli zato, ker smo se zavedali pomena kooperacije." In še ludi to: "Ker gmo delali vsi, nam ni-ao slabi čssl peev nič škodili." Nedeljeki piknik prične fte ob 11. uri predpoldnc. Ker ob Uj uri se bodo zbirali avtomobiUsti, otroci in godba na zemljišču Slov. doma. Od tam bomo oljkro-Žili slovensko naselbino in potem na pikniški prostor. AvtomobiUsti, pridruži U se vsi naši paradi. Pokažimo že dopoldne, da bo 'big tlme" v parku popoldne. PrepustiU U dan skrb za kosilo našim kuharicam v perku, ketere vem bodo postregle s finim guležem Ukoj po prihodu v PArk. V- • •. Velika stvar na pikniku bodo izdatne denarne nagrade v znesku $400.00. Zanimivo bo gledati veselo žareče obraze tistih 21 (enaindvajsetih) srečnežev. In kdo bo to vse omogočil? Vi, jaz n vsi skupaj. Po malib zneskih, 25c, se bo nabral fond, ki bo mnoge razveselil in jim* tudi znatno pomagal. Zraven pa bo tudi Šel v blagajno Slovenskega doma znesek, ki bo merilo naše brige in požrtvovalnosti za naš dom. Zato se potrudimo vsi! Na sUrše apeliramo: pripel j i-U svoje malčke, ker jih čakA vsepolno daril in veselja. Zraven njih se bosU tudi vi veeslili njih nedolžnega veselja. Kdor nima avtomobila, ali pa ne ve, kje je pikniški prostor, naj počaka pri Deličku na S. 8th ln W. National ave. ob 2., 3. ali 4. uri popoldne, odkoder bodo prevažali truki in avtomobili na piknik. Ne pozabiU na vstopnice in odrezke. OddajU jih ob pravem Času. Ob 8. uri zvečer bo odda? ja nagrad. Na svidenje v nedeljo 16. avgusta !—Pripravljalni odbor. Novice Iz Johnetowna Joknstown, Pa,—Tudi pri nas SO delavske razmere klaverne; nekaUri smo prizadeti bolj, c)ru-gi manj, a vai akupaj pa poma- rio noaiti breme, ki nam ga naložila Hooverjeva prospe-riteta. V našem lokalnem političnem klubu se opaža precejšen napredek. Dejavcem se priporoča, da ee bolj aenlmajo sa zvoje organizacije. Naš "cltisens' club" je fte par mesecev sUr in ima obenem poleg političnega dftačaja tudi izobraževalni In kulturni namen. Sedaj Imamo v klubu že približno 850 članov. V Lorain Boro bomo imeli 8 ali 4 slovenske kandldaU za prihodnje volitve. Naš klub priredi shod in zabavo v nedeljo 1 gusU ob f. popoldne v SI skem delavskem domu in nasto-pili bbdo razni govorniki. I žiU se. Po shodu ps bomo šli na piknik slovenske 'Mozham' godbe, ki se bo tudi vršil 16. avgusta. Udeležite se tudi piknika. Godba se vzdržuje že 19 let in ima razne potežkoče. Njen piknik sc vrži v Zolbe parku, ki je bil pred kratkim urejen. / In vstopnina na izlet je prosU. Na evidenje v nedeljo! ' * Mihael Krofina. Izlet domovih odsekov Waakegan, IIL—Pred par me-sed jd tukajšnji dramski odsek SND povabil ostala dva domova odseka (čitalniški in gospodinjski) na skupno prireditev, :kAj-U že prošUh par let so ti odseki uspešno prirejali skupne izleU. Vsled slabih delavskih razmer pe je bilo sklenjeno, da se letos ne priredi izleU, ker ne moremo pričakovati po vol j nega odziva. Priredil; pa bomo izlet samo za Članstvo teh Odsekov ln njih simpetičarjev. Pripravljalni odbor je že uredil vse potrebno in piknik se bo vršil v nedeljo 16. avgueU pri Fourth Laku, ki je približno 8 ČETRTEK, 13. AVGUgn o bo lepo vre-ToVbO pfcnik za dobiček, k le v idDSl i in razvedrilo, tega al bo vaak aam prinesel svoj prigrizek, za vsak slu-čaJ potrebe pa je odbor sklenil, da preskrbi nekaj jedil in malo "mokrote." Pa tudi na otroke nismo pozabili; tudi zanje bo nekaj« na Um izletu. ' Naš izlet prične že ob 9. dopoldne dne 16. avfaeU, kajti ob Uj uri se namreč snjdemo pri &ND, od kjer nas be član John Pajaar peljal ne izletni proeter. Drugič bo odpeljal ob X. popoldne. Clv*i vieh treh raail^r4aaiUir ^^^ pe reskHv spije. mo čUni 2- in S-doUrskega razreda plačevali ases. za starejše člane v 1 razredu iz naših žepov potom naše mladine. Člani 92 in |8 razreda pa ie sedaj v današnjih razmerah ne moremo držati bolnižkih skladov solvent-.nih. Kako naj potem rezerviramo še enletnl Asesment, ne dA bi plAČevAli velike izredne doklade. Bo pa še drugi predsodki v taki rezervi. Med Članstvom gre govorica. KaUri imamo svoje hiše, smo Uhko v še večji stisk 1, pa ne smemo vprašati za podporo, mi *mo samo plačniki. Drugi imajo pa lahko denar banki, da nobeden ne ve, sli pa kje skritega, pa lahko dobe podporo. To je v gotovih »lučajih tudi resnica, .ker v žep ne more nobeden videti. V ostalem Uk rezervni sklad ni nič drugega kot malo yeč ko podvojeni prispevki že obstoječega sklada izrednih podpor. Ta sklad vrši že sedaj koristno delo, in to je tudi vse kar moremo za enkrat storiti. Po mojih mislih je sedanji čas zelo neprimeren za nov rezervni sklad. Zato jaz priporočam, da se to za enkrat opusti. Ko se delavske fres-mere na bolje obrnejo, naj U problem pride v pretres enkrat posebej. Zagovarjam pa moj načrt, kf je bil priobčen v sredini št. dne 24. Junije t L Pamreč naj se uplačila in izplačila'računAjo po številu družin, kAfr se tiče bol. podpore. Razlika med načrtom A in mojimi sugestijami > U: Načrt A določa, dA se vsftk razred aam vzdržuje in ravnotako tudi rezervni slUa^l. S sprejetjem tega predloga bi nastali štirje skladi izrednih podpor Dri; jednotl. Enega Imamo že sedaj in pota tega bi dobil ie Va*k razred svoj rezervni skla£. Cenjeno članstvo SNPJ, ako bomo sdrobili na£o že tako napne veliko jednote v tako malei drobce, bomo neznatni oaUU. Namen mojega priporočila je, obdršati jednoto celo. Eden bolniški akled in eden sklad izrednih podpor. vSpre-memba bi bila samo v računih. Preračunalo naj bi se, koliko vplačamo in prejmemo z družinami vred, zaU, da bi ae dokazalo črno na belem iz čigavih Že-I po v Izvira tisti navidesni velik prebitek v fl skladu, kAr nam delA največje preglavice. "Dognalo bi ae natančno, pri kateri skupini članov je treba aeee. nekoliko zvišati in kje Je treba bol. podporo še omejiti, da bi se tako difetence izenačil?. Povrnilo bi se članom 12 in $8 razreda, kar njim gre in kar so zgubili a zdrufefljčm—to Je Isdje mladine, Vaaj njih Uitntb otrok in len. jska ozpovs zAsigurala nedavni procvit j note. Dosegi, bi Arnejbofj vična mera sa vse članstvo, se jih sploh kedaj dosčČt m Zginilo bi tisto grdo predbaclvg. nje. ki jedneti in boln. blagajtd največ škodi. In ko ne bo no-beden imel kaj predbgcfvsti, da I. Enciklika pepele "Quadrageainie anno", ki ae oavi % ^^ skimi in socialnimi vprašanji Ur sodalirj in ki je nadaljevanje, oziroma dopolnilo 2 klike papeža. Leona XIII.. iadane pred itirS setirni leti s naalovom "Rerum novarum'*! že ipiela dosti rešeUnja, toda iritičnu preJ sanje tega dokumenU še ni končano ia „.. brž ne bo še dolgo. ^ ; V serjji teb čUnkov se bomo ozrli ni bj tično razmotrivanje Pijeve enciklike, ki u, objavil v newyorškem Uditfku "The gJ Leader" James Oneal, eden glavnih sociaS jftiMh teoretikov v Združenih državah. Nj^j va kritika ima naslov "Odgovor papežu na |3 govo encijcliko" in ae opira strogo na politi Jn ekonomsko sUlišče. Onesl se ije ranimi, verako etran papeževega dokumenta Oneal p^še v uvodu svoje kritike, da j11 cialiettčao gibanje predvsem Savsko in i tega gibanja Je rekonstrukcija druUbnegt i da. Gibanje torej predstavlja delavski razn V delavskem razredu pa je najti versko n padnlštvo vsake vrate; med delavci bo k*U čeni, protestanti, Judje, radoselisti, agno^ ia Ukl, ki so indlferentni aH feiačni. Dek eko ali socialistično gibanje bi bilo neroo*l če bi se deklo po rsllgijak in sektah. Ns dr« strani, če predaUvnik katolicizma, proteati tisma, židovstva, racionalizma ali agnostk me stopi na polje politike in ekonomije in je njegove kritika kaperjena proti socialid inemu gibenju, je treba to kritiko motriti n dike politike in ekonomije, kajti kritik se h e problemi moderne kapitalistične družbi, ao problemi vseh ljudi brez razlike kaj vs jejo. S Uga sUlišča torej Oneal gleda na \ peževo kritiko socUlizma in druge papek pointe. Sedanje propadanje kapiUlizma u t kuje na vse vernike enako. Katoliški delr je prav Uko udarjen kakor delavci vseh o p i tal i sti lahko priatašl vseh ver. Delsdajai va vera nima nobenega vpliva na delavca, bo dokazano kasnej? v Uh člankih s fakti vsakdanjega Življenja. Svet ne pozna kst ške mezde niti katoliškega delavskega d darda; niti ne pozna proteaUntovske, jud ske ali Agnostično mezde in delavskega at darda. Ni svetu je le mezda in je le delav sUndard. Dejavske ln ekonomske razmeri ravnajo po činiteljib, ki nimajo nič skupa z vero. n. Zgoraj omenjena fundamenUlna deji je treba vedno imeti pred očmi, če hočemo p vilno razumeti ln eomti napake papeževe e klike. Na Uh faktih sloni delavsko in sod stično gibanje In upanje Uga pfibanja na n ge. Delavci izgubljajo čas in uidejo v I večjo konfuzije, če se med seboj prepirajo r vere in verskih dogem. Beš to hočejo naši eprotniki, to hočejo delodajalci, ki radi vid da eo delavci razcepljeni In ekregani. r Po tem uvodu preide James Onesl na cijcllko. Obenem primerja Pfjevo enciklik Leonovo, kajti obe sU bistveno enaki. L* vs enclltlika "£esum novarum" (Nove stvi ima 67 paragrafov in vsak paragraf je ns riran, dočins Tijeva nima numeriranih pi grafov. (Oneal ae opira na uradni angk .......... ki gA je oskrbeli W lolic Welfare Cd preyod objAVfU renče".) iPeljis sribodniil.) VSBsmmmmBsmmm < k ' " Zobie in značaj »r " s Neki ameriški liet sa zobosdravnatvo je javil nedavno zanimivo razpravo o tesni i« kf obstoji med obHko zobovja in človeškim i dajem. «sec dotičnega članka, ssm m« bozdravmk. trdi,'da sc dajo lastnosti v.uto človekA1 "brAti" is ebllke njegovih sob. *s pove tudi nsčin, kskokdo kAŽe svoje zobe.* no je vss: ŠUvilo zob, njihove velikost, nji* medsebojna lega in njihove strukture —M je. ki svOJa neU na široko odpirajo, kašif amejejo in svoje sobe kol i ker mogoče ksS eo po evoji naravi odkritosrčni in dohrode ljudje pa, ki usU Is na rahlo edpirsjo. ^ ee smejejo. Uko da tvorijo le oako lprss»a sasluiijo nobenega zeupanja. Ljudje, k. ležejo *voir zobe. ae da bi ae emejeli. >ei ševno man)v redni. ""Ljudje, ki lms|e \*< sob. ao slabiti braz enenlje m t P vaak lahko, kar hoče. Ženske, ki atm^M flBKpr, dnjik Sob. eo SUbne m he» prepirljivim ženskam pa rastejo eg rnjiJ" foaeboe —Mul m ' ft«*kit e^ špičasti podočniki kažejo človeka, r^. ■ MHMHiti; (KMločniki P* 11)1 Oraštva in niaqpsvaim>«u. »- j ed sosednjih sob. kašejo as vstran ^irmo. znali! M .ki agluA ! |l(e rs*ev«tljeve. r-M.^.takf ls * AVGUSTA. PROSVETI Vesfi iz Jugoslavije KEDNAKODNI DRAVSKI oSSPIJAIM »A «WMAJU (l>„ročevsMrt Wro Pnmvete ▼ Jugoslaviji.) Drugi del pa »e vrši od 19. do 26. julija 1.1. na Dunaju. Otvo-lil «e je včeraj a "svetovnim dnevom otrok", potem pe sledijo tekme v nogometu, koksar-atvu, motociklietiki. lahki in težki atletiki/ telovadba, vodni spoit itd. Tekme ae vršijo na rasnih športnih igriščih, nsjveč pe na Dunajskem stadionu, ki C Je mestne občina sezidala in prvič slušil nastopom prav delavski olimpijadi, se katero je bil prav sa prav zgrajen. Prijavljenih je blisu 16,000 telo-vedcev.. Tekme sa mednarodne reprezentanco v nogometu se bodo vršile med delavskimi moštvi teh-le drfav: Nemčija, Bel. gije, Francija, Anglije, Finska, Letonsi*/ Bstonska, Madžarska, Poljska, Cehoelovaška, Ni. zeeeeka, Avstrija, Jugoslavija, Svita, Danska, Paleatina in Norveške — torej iz 17 držav. Mogoče se katera država še pridruži, za Jugoslavijo pa se še ae ve, sli bo sigurno poslale evo> Je nogometno moštvo. Tekmo- (Zakasnelo poročilo.) Inale in strokovne internati tudi tvojo Mednarodno telovadnih in športnih Xv. svojo spojno interna- >lo vojna, po vojni ps se je gi-mje spet rssvile in lefta 1920 , v Luzernu v fivici uetenovili ednarodno zvezo, ki S« J« >vala Mednarodna delavska eza za šport in telesna vsgojo. j tedaj napreduje internacio-kia pod dobrim vodstvom in ©d mfresa leta 1927 v Heleing-rsu nosi ime Delsvska športna ternacionala. V programu je ta interni tala razložila svoj namen ta- ile: "Namen Delavske eportne ln- rnacionale je združevajti dr-vne zveze za delavsko telesno vojo, telovadbo, šport in turi-iko, dslje je namen gojitev teme vzgoje, telovadbe, športa turistike med delsvstvom in aissti propagirati med mladi -» obeh spolov; telesna vzgoja onalo ' Organizirali so jo Nem-V tej internacionali eo včla-Lna delavska športna in kul-im društva vsega »veta. Samostojne delavsko športno , telovadno gibanje se je zače-y začetku tega stoletja v e«čUi. Avstriji in Češki. V slej letih se je to gibanje raz-rilo tadi v druge države in le-, 1914 so že začeli pripravlje-organiziranje mednarodne fete teh društev. Do ustanovi-e ni prišlo, ker je preprečila vati bi moralo moštvo delavske-J ga nogometnega društva "Hajduk" is Sarajeva proti franco-ekemu moštvu, vendar eo naštele težke ovire, radi katerih "Hajduk" najbrž ne pojde na Dunaj. \ Glavna dneva bosta v soboto in nedeljo 86. in 26. t. m. Tekme se zaključijo s slavnostno Urro na stadionu, kjer bodo z igro pokazali razvoj dela in delavskega razreda. Sodelovalo bo pri tem do 4000 telovadoev. V nedeljo poppldne pa bo slavnostni sprehod, se ga bo udeležilo — kakor je že razvidno iz prijav — do 80,000 športnikov s 500 praporji.. i Ob priliki olimpijade se'bodo vršile na Dunaju tudi druge de. lavske prireditve: društvo Pri-y prijode priredi slavje s oekljado in veeieiko tekmo na kovo. Ponesrečila se je pri delu, ki ga je kljub visoki starosti še vedno opravljala, kolikor je mogla. Ko je v torek 14. t. m. plezala po lestvi v skedenj po klajo za živino, je sredi lestve omahnila in padla na pod, kjer je obležala mrtva. Prebila si je pri»pedcu lobenjo in slomila hrbtenico. Vsaka pomoč je bila zaman. — Turkovo družino stalno obiskujejo nesreče in mnogo družinskih članov pomre za nesrečami. Svetovna vojna je starki ugrabila alna Alojza, leta 1928 ao hlodi zmečkali sina Jakoba, lani pa je umrl za poškodbami nesreče sin Tomaž. Tudi ienica kljub starosti ni u. mrla ee starost, marveč redi težkega padca. V Ljubljani je umrl dr. Stanko Novak, banskl tajnik. SMIltaONEVAltNE POŠKODBE DELAVCA Nekemu ' jeseniškemu delavcu -— ------*------- • • uhijmv in vBsiKBRu vc&mu na za mednarodno delevatvoU- Donavi, ne velikem trgu bo koncert 5000 delavskih peveev, priredili bodo razne koncerte itd. Bunajski stadion, na katerem se bodo vršile glavne.tekme in manifestacije Jn ki dili letos sa to olipi i brezpogojno potrebni kakor ca moralni dvig. Izhajajoč iz neljnega načele, da biva lah-i samo v zdravem telesu zdrav ih, hoče postaviti vee sredstva i telesno zdravje, zlasti pa teme vaje, v službo delavstva, I «e ozdravi in ohrani sdrev telesu in duhu." % Gornji citat je iz načelnega agrarna športne internaciona-* *i»ki 11 \ V riUnje v Beogradu ln Prija-prirode za Jugoslavija v febu. Vsa ta društva in tee delujejo skupno e Svobo-ki J«' kot delavska zveza edi-flanica Delavske športne in-raacionale iz Jugoslavije j Ta 1). lavska športne internata prireja vsakih pet let Mfiarudne "Tekme svojih čla-MruAu.v. Te mednarodne *°P<- imenuje Mednarodne iVHk,- olimpijade. Prva se Je P* I ta 1996 v Fhmk/urtu *«n. katere so se udeležili «erj Slovenci, letos pa ee ■ "'impijada na Dunaju. Te u«Mef||0 večje število so-'drutic is 8loventje ^iih krajev Jugoalevije. L™ f de bodo na olim- Jrzavt. | II delavska olimpijade je * m žira na v dveh delih. E*1 " j« že vršU pozimi. * Pnp-dila mternaclonale "I^rtne tekme v Muerz- r Pri smuslrth olipijado, Je stel občino 6 in pol milijone šilingov (krog 900,000 dolarjev). Na tribuni glavnega tekmovali-šča Je prostors za 55,000 gtedel-cev in sicer 10*000 sedežev in 45,000 etojišč. Zemljišče stadiona meri 41.5 hektarjev, velike erene je dolge £41 metrov. To Je eden največjih stadionov v Lvropi. '... i- Is Jugoslavije ee udeleži olim-pijede krog 120 sodrugov in so-drujfcic, ln sicer 00 iz Slovenije, ostali pa is ^Beograda in sarajevske okolice. Žsl da ee nasto. pov telovedcev ne more udeležiti skupina, ker so bile delsvske telovsdne jednote ed vlede raepuščene in n« smejo več delovetl. K včerajšnji otvoritvi je od-potoval kot zastopnik Jugoslavije aodrug Ciril fitukelj, predsednik kulturne svete "Svoboda", ki Je pri otvoritvi olimpijade posdravii prireditev v ime-nu jugoslovanskih delavcev. Smrtna nesreče starke. — Pred nekaj dnevi so na dovškem pokopališču pokopali 7Q-letno Lenko isUtotovo. po domače Tur- (Zakasnelo poročilo. )• Ljubljana, «0. julija 1931. Na Jesenicah dela v tovarni Kranjske industrijske družbe de-leveč Jakob Pilatov, star 34 let. Stanuje pa na Bledu v neki vili, kjer je njegova žena oskrbnica. Skoro vsak dan ae je vosll z dela s biciklom na Bled domov. Tako tudi v petek. Do>bil je plačo in ae zvečer krog devetih vračal na koleeu proti Bledu. Ko so kanejo šH po isti cesti njegovi sode* lavci, ao našli na moatu med So-teeko in Potoki razbito kolo, v bližini Da so slišsli hudo ječanje Človeka. Preiskali so v temi obcestni jarek ter našli tamkaj hudo ponesrečenega Prlstova s o-brasom v vodi jarka. Bil je nezavesten, le hropel Je ln ječal od bolečin. Preneali so ga v Muleja-vo gostilno in poklicali zdravnika dr. Kogoja, ki je takoj odredil pre vos v jeseniško bolnico, kjer so nudili Prlstovu grvo pomoč. Zdravnik je pregledal ponesrečenca in ugotovil, da ima pono-srečenec hude poškodbe. Vlomljeno Ima hrbtenico in radi tegs mu noge in roke ne služIjo prav nič. Ko se je v bolnici na Jesenicah zavedel, je le s težavo dejal: Spodnesli so mi kolo. da sem padel. Pri njem so našli že ves de-so ga zgra- nar, torej ne gre za kak ropar- Razprav« o iRioUtivi ' (Nadaljevanje e 2. strani.) Zato le enkrat apeliram na vse članstvo, naj to sadevo dobro preštudlse in primerja moje priporočilo s dne 04. junija s ila-crtom A in B. Potem naj se oglaaijo. Dve dopisnika se stri. njata s mojimi sugestijami v celoti. Tudi mnogi drugi pitajo v prilog tej ideji. Ni moj namen,1 da bi kritisiral gl. upravni odbor in sitnaril. Moj namen je čist, jaz sem vaa priporočila od strani članstva in gl. odbornikov do. b>o preštudiral in primerjal od vseh strani, pe ne morem najti nobene poti, kako bi mi mogli upati na uepeh, ako se sdrobimo ns drobne dele. To*bi potem sploh ne bila nobena jednota. Cilj mojega načrta je: manj ras. redov, ps več preračununja. Dej-mo vsakemu svoje, kar mu gre, pa bodo vsi sadovoljni. Upoštevajmo dejstvo, ds naša jednota sestoji po veČini iz samih dru. žln. Torej kaj jo je treba res-kossti v prilog neznatne mtsnj. šine? čss je ptakratek za razpravo, samo en mesec, la Uko važen dokument. Res Je trebe nekej storiti, vendar n nlker ne pre. naglimo. Ako članstvo upošteva moja priporočila, nam bo mogoče z dobro potese problem boln niškega skleda urediti po večini enkrat za vselej. bou is Capuder, član društva št. 89. skl napad, marveč le se hudobno »dejanje ali pa za nesrečo ls naga j ivoati, ki pa je imela tetke posledice. Kako je prišlo do "nesreče, se ne ve. Govorijo marsikaj. Nekateri trdijo, de ge je podrl kak avto, drugi spet, de so mu spodneeli kolo is meščevsnja kaki znanci os. sovražniki, drugi pe spat, de so mu hoteli peč po. nagajati, a eo ga resno poškodovali V soboto dopoldne ao ga prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo nevarno ln bo mogoče podlegel poškodbam, če pa bo okreval, bo oetal vse življenje hrom, to se previ, rabiti ne bo mogel ne rok ne nog. Samo ležal bo ln hiral nekaj let do smrti. > Njegov brst Vinko Pristov Je pred 15. leti utonil v Clevelandu v Ameriki, zdej Je nesreča sedela tudi Jakobe. Orožniki preUlu jetfo ves dogodek in je upati, da bodo prišli na sled storilcem In pojasnili dogodek. Kratko In Jedrnato "Kdaj je najboljši čaa ze obi-renje grozdje, Mihec?" "JCadar gospodar spi In je pes privesan." Glaaujmo sa nsčrt A I zabel la. Pe. — Društvo 244 v Prosveti It 181 poroča, da so zavrgli oba predloga. Zatkaj? Saj eden je venderle dober, A ali B. In tajnica navedenega društva priperoča drugim društvom, naj se "strinjajo" k njihovim društvom. Pravi tudi, da oni delajo pri društvu že več ča-ee, da ae nov čleti ne ze varuje ee več kot en dolar podpore. Zakaj tako? Ali Ima njihovo društvo drugačna pravila kot ostala jednotlna društva? Vsak se lahko savaruje povoljno, le da odgovarja njegov pristop pravilom. Tako ■ postopanje od dotlčnegu društva ni lMtteetno ne pravilno. Br, Paullch piše o simulsntlh. Resnica je, ako bi mi oči odprli, da bi bilo drugače glede izplačevanja podpor. Simulacijo ie treba zatreti, pa ne bo Izrednih asesmentov. Ns bolndke je tre-ba paziti, poeebno pe na sum-ljIve "bolnike." Trebe je dobrega zdravniki, ki bo gledal le društvo, da ne bo kar tja ven-dan potrdil člana bohiim. Zaverovan sem v |3 razredu ln pre-j jel eem podpore d<>e«daj le 1188 a nisem bolesen simuliral, em pek ssm bil v premogokopu po-tolčen. Priporočam članstvu, da glasuje ta načrt A. John Škode, član društva 621. šlojnačrt Kltzvllle, Minn. - Velike veČina članov in društev, ki so ras-pravljall o predloteni iniciativi Je proti obema predlogoma. T»-| di na seji našega društva št. 161 smo Imeli raipravo. Videti je bi lo, da nise btil člani za predlo ge. Sem mnenja, ds bo nsjbolje, če ta iniciativa ne gre na glaso vanje, ker drugače bo le par sto-takov proč vrženih. Deset dni odtrgati podporo, če ee član doma zdravi, Je meio prevlaoko, kakor določa predlog A. Predloga B pa ni vredno omenjati, kajti, če bi bil sprejet) bi4 vse nas stare čla mm ne pognal ls jednote. Iniciativa naj bi ae glasila tako4e:. Vsak razred naj bo zase, fca prvih 5 dni se ne plača podpora. Za influenco se ne plača nobena podpora, ako nI epidemije kot l. 11*18. Znan m\ je slučaj, ko je bil član bolan za "flu" in zaverovan sa $1 je bil dom* 10 dni, dmgi član, ki je bil tu4U bolan sa Isto boleznijo in zaverovan sa |B podpore, pa je bil "bo-len" 30 dni. Zato sem prepričan, ds bi moj našrt odpravil slmu-lante.—A. Ribleh, Man društve *«i. v ■ "• ••' i * h "Denar bo vršen proč" Cerftinvtile, 1U. — Moje mnenje glede predložene iniciative je, da bo denar, ki bo porabljen sa glasovnice, vržen proč; nikomur ne bo koristil. To pa zato, ker sem uverjeu, da bosta oba načrta s veliko večloo zavržena. Sej se sliši vsepovsod med Član« etvom, da ta dva predloga ne bosta prinesls nobenega uspeh*. Delavske razmere so slabe ln ta-ki predlogi prav nič ne pomaga« jo ublažiti položaje. Ne vaak način bi se moralo počakati s takimi predlogi do konvencije, de bi se tam o stv*. rl zaključilo in rešilo v zadovoljstvo večine članstva. Gl. u» pravni odbor pa si domišlja, da je nezmotljiv ln da bi se nlšeear ne smelo savrečl, kar priporoča, kot razvidno li njegovega priporočila . Počakati bi se moralo do konvencije, kot sem že ntkfl* medtem pa naj bi se razpisalo naklade, kadar bi bilo potreba. Tako bi se moralo ravnati, čas nI več deleč, ko bo prišlo do več-jegs preobrate ln tako se bodo tudi rine pri SNPJ zacelile, ki jih je prlzadjila ' Hooverjeva prosperltete. ,L©uie Mihkovts, člkn drii drUštvs 368. "Odločne proir Stanton, IH. — je 2. avg1. rezmotrlvalo o lnieia-tivi in vsi naviočl členi so bM odločno proti predlogu B ln ifo daljši razpravi imo tudi zaključili, da ne bomo podplrtH niti predloge A. To pa sato, ker predlog A predvideva, da bi se vsak razred vzdrževal sem. Ako be te načrt sprejet, moglo nadzorovati bolnikov, kajti člen Is 1. rasrede ne bo hotel obiakoveti člane is 2. ali 4. razrede. Sej bi mu ps tudi lehko rekel: "Kej te briga moja podpore, ki ti nič mer ne gret" Člani bodo razeepljenl pri dru-Itvlh po razredih in s tem ee bo ugnesdlls simulaciji It pri tistih društvih, ki imajo Jednoto sa dobro meter, ne se molzno kravo. . Načrt A bi bil bolj ne meatu, eko bi akledl ostali skupaj, peč bi se plačilno lestvico skrdllo in uredilo tako, da ne bi delala ret-redu nobene krivice. fyn4e društvo tudi želi podatke od gl. od-bora, da pove prave vzroke, ki povzročajo primanjkljaj, ter da objavi v glasilu tlite društvi, ki delejo deficit v boln. skladu. Gregor Vrsnlk, član društve 24£. Pismo Iz LJikliia« Ljubljana, 20. julije. — Včo-raj je bde nedelja, krasen dsn, vroč in kakor nalašč sa kopalce, ampak meni ni bilo dano, da ga iskorlstim, ker me jI solnce pred neksj dnevi tako neusmiljeno o« peklo, da se mu sds j še ne upam pokazali v koj>aini obleki.' Za« to nte tudi ni mogla doleteti a*» sreča kakor je ISdetfcege Ivana Kovača s Brezovico, ki je bil |l« cer dober plaveč, e Je vtllc temu našel Žalostno smrt v bistri Ss-vl. Fsnt je sicer klicsl na po-oibč, t v bližini se nahajajoči plavalci so minili, da ae šali, kskor se večkrat kdo pošali, ln so mu |ll n*i pomoč šele itotem, ko so videli, da je stvar reana ln ko je bilo it prepolno. Istrgell so gs Savi — mrtvega. MoJe mošnje k tej nesreči je, dt hI btlo trebe vse ttate ptiče, ki si dovoljujejo take lale, polteno nate-škatl in le s* povrh poslsti ss nekaj dni v "špehksmro," da bi se jim potem več ne ljubilo abi-jati takih šal. ki drugim Uko rekoč pešro pomoč v kritičnem trenutku, ko ao jo poti^ebnll Da pa ne bi Ml kdo od mojih inan* cev ln prijet sijev v skrbeh sara-di mene, jpAorsm povedati, de se Save prav nič nt bojim ln da ni itglede, d* bi mt kdij povabila s seboj. Res, da sem le milo' bul, št plaveč' od navadnega kamna, zato pa tudi ne silim v globoko vodo. S ^Vo se bratim samo ns p|itvih krajih, kjer lahko brez skrbi sedam na dno, ne ds bi ml bilo treba »močiti brade. To je j ako pametno In tudi verno. Safety tint. ' < Včorajinjo dopoldne sem pre. Živel v n^Mtu, al do dobre oglodal lepe pove stavbe na Ale. ksandrovl cesti, ki ml prgv ugajajo la ti^ mimo slavnega tro- mustovja, jilstm *ei * saprtlmi očmi. Stvsr dobiva čedalje bolj trdno in resnično oblike—ampak Preleren in njegofe Muza tU pa gdftj prav ia*at ha robu prepada;'ireča, ker sU obe Is brona, slcčr bi ju bilo nemara strah. Potnejt sem v gneči nietl, kako edajo kjer Jo bal bila v teku nogo-taa tekma med Ilirijo ln Haj- Proii Iniciativi "Kari Mani" št. C26 SNPJ Je ne svoji redni seji dne 0. evgusU vzelo v pretres iniciativo ls glavnega urade In Je saključllo, da se oba nešrta zavrtata. Pelje je sklenilo, če ne bo kekln« boljle Inlcietive prej, de ee ppčpka do prihodnje konvencije. • '' Frank Zsleanlk, Ujnlk. tudj vii pr^- ■ letel na prijatelja MiieU Klop-člča, ki je fejst fant ln prav pri-...... Jasen, da st človtk ret ratvtaell, it nt bo] kadar ga Sreči. Ker jt bilo vVo-Čt, svs se gattkla v hladno senco v Zvesdl, kjtr sva v prijel« nem pomenku dočakala dvsnsj-sto uro. Domov grede sem ope-slU de ne« avtomatični buffet le vedno* dobro dala in da ne potna le krize ali depresija. Spo-Mi MO^ tudi opektl, da eo LjifMJančknl le tmtrom s vsemi Štirimi v tistih slatih časih, ko Je človek lahko taspal irodl ce-sU na sdaj precej prometnem in makmek nevernem križišču pred Flgovcem, ne de bi se mu bilo treba bati kakšne nssrešs, Popoldne me Je sanealo v Ti-voli, k! je bil Jako živahen, pe-eebno pe v tistem svojem delu, kjer stoji inamenitl 'ringeltpll,' ki Je ovekovefcen v ljudski po-psvkli "V Ljubijsn1 pod Tlbo>l se ringelŠoil vrti ; , ln kste-rege lastnik ima poeebno "piko" ne nešl pevki liiry Udovteh in Josephlne Leushe. Njuno petje doni Is razglašenega gramofona ves božji nopoldsn fn zabave pestro mnolico, ki se gntte pod košatimi kostanji th okrog vrti-Ijsks. To Je zares plašna množica? hlapci, delivcl, mnogi kar v ivojih «eiovnm obit: dragih nlen Ai'gt brats noma oblečeni v umazane cape, ki visijo k njih koščenih toles, dalje vojski pa sliMklnje, diikle, kuharice in delavke — slml ljudje nižin, "boljll* ljudje se na usUvlJaJo tam. In "rlngelšplr prav dobn> zabava te preprosto t\ bede in ci, oeittvci, mnogi gar tfelovnth oblekah, ker na)o in pnMarcI * ha-^kega jugu. ki so voči- pl, kjer razni sUri penslonl ki ulmsjo druge skrbi kot bi pregnali dan v noč, posedi cele dneve in premetavajo SP ljene, mastne igralske kerte. Tarok, morda tudi durak in Uko dalje. Ni Jim aile, tom nuAeKar-jem. Vročine, ki naa je mučila vee dozidaj, jim nI prišla do živega* Prah In trušČ jih ne doae-ieU. In ze nameček imajo še godbo, ki prihaja ls "Svlcarije" gori na bregu. Radio In gramofon. Tudi Mary ln Joaephine Jim vt^čkret sapojeta ls gramofona. Tako ee jim godi kot malim bogovom v malih nebesih. Potem pe po senčni poti, ki ee vije čet tivolski hrib pr?t/ hotelu Bellevue. Hladna senca, ptički čebljajo ln švrgole, gozd šuštja, sem pa tja na kaki klopi par eeljubljencev tiho šepeta « I a d k e beseda — my, it's eo rotuentic! VtUvjl ssm ss na terasi hotela Btlltvut. Prav pri-jasno Je Um. Privoščil sem ei vrček pivs ln mimogrede eem svedel od natakarja, da hotelakl uslužbenci nt dobijo nobene pleče tn to popdhiome odvisni od nspftnlne. Tudi srčksnt deklice, kl ponujajo gostom kruh in resno drugo pečlvo, ne dobijo sa to prebite pare. Napitnina, če Je Je kaj, Ce Ji 01» pa TiK. "Ubope natakarice, punčke tn pa — gostjo r tem li mtilH. ko tem od-hajal. " ■ ^ Donmv grode tem se usUvll pri' igrišču športnega khiba Illri- J«.......... metna 1 dukom it SpUU. Samo par minut postojlm, sem ti milili, pe w oetal na cesti in glodal če« planke prav do lafinjtgt. Ttkma Je bita Isredno oitra in napeU in HaJdvHtovbl, kl ao pred ne-daVntm poTutlll Ilirijo 14 ;0 na svojim IgHMu v SplHu In ljubljanski nogometni Wub Prtmor-Jt kar dvakrat (Crl in 8 i 1 Miha, oj Miha. kak S imam, ' čeprav je tebe sram!| Komaj ata potekla dobrai meseca — starcem »e pat, di! — je dobila Mihovilovi kinja priporočeno pi8mo so med drugim straii|*H vrstice: "Vaš stričko Legat ni vzel onega dvi nega dekleta, o katerem svoj čas pravili. Dokaz-čil se je z menoj. Kakor vorjeno, prosim, da mi ti, pošljete obljubljenih tri dinarjev. Vas vse skupaj] zdravlja vdana Vaša teta N. M i—-J kliče delničarje, društva hi splošno vee Slovence iz Mil kee in okolice na najzanimivejši ln najpomembnejši p naselbine, ki se bo vršil ▼ nedeljo 16. avgusta, na Gazvodovi farmi lw*h| iknik lgre-Tekme-llagrade-Ple»-Okrcpcilt Ustniki srečnih številk dobijo 1400.00 v gotovini. Automobilska parada od zemljišča Slov. Doma ob 11. uri dopoldne. Za koello ln večerjo, starokrajskl gulaž. Srečkanje za nagrade ob 8. uri zvečer. Pridite z družino in prijatelji. Za vse bo najboljše pd pravljeno. ODBOR. ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do Ljubljane IN NAZAJ PREKO HAMBURGA 50 V TRETJEM - RAZREDU (U. S. davek poasbsj) Veljavno od I. avgusta aa vseh naših parnikih Zs podrsbeastl vprašajte lokah* sgsats sli PO Ja govoril mehko In IJubesnlvo s sdravimi in zraven le trdoerč-nimi možmi pa js znal biti grob. 8tfogo In kratko Jo psaovil: "Punca potrebuje mola, i rekel r In saprl vrata za Zakotnlk Je dbl ln gledal vraga. Potlej pa ee J^ekorno mak n II In se spustil v tek temni ceetl sa čudodelnim dok torjem. ga dohitel ln tožiti, kakšni oo fantje, nobenega ni aH kje naj dobi moža svoji hčeri? Sšaer pa peaaa v vael dosti puae. ki ao le braa moža, pa ao vendar-le odra ve ko riba v vodi. "Poštenih fantov je doatir Je mrko rahel čudodelni sdrsvnik "Jas sa nobenega ae Je trdovratno Ugovarjal kmet "Zato pa Jaar '^T^ ~ U rad V. Sila: Godtood Legat )e rinil v svoje sedemdeseto leto. V krstnem listu Je bil siosr Mihael, ali kot upravnega uradnika na Hrva-tkem ss ga Jo prijelo Ime Mihovil Tudi pozneje, ko je bil elužbeno prestavljen v Slovenijo, Je obdržal te nasiv. Stadiji-vi In tresni možak si Je pred vojno kupil v naši mali prestolnici, lepo h Ho. ki mu je neela precej dohodkov, teko da Je veljal za imovitega. V prejšnjih časih Je bil navdušen športnik ln hribolases, sato se Je ohranil čvrst la čil vse do naših dni: lasje, goeti ko nova ščet, eo mu bUl komaj aa sposnanje osiveli ob eendh. hodil Je pokonci, "ka-kor da Je kol požrl", če smem navesti prialovico hudomušnih znancev. Stalna aapoelltev ln potovanje med dopusti sta povzročili. da al utegnil misliti na šenitev. Prav nič ga ni rasgre-valo, kadar ma Ja na kratkem poeetu bratova draMnlca v bližnjem eslu zapela aagajlvko: MIha ne v*, kaj Je eree, sato ostane stric ... A v zadnji dobi, ko Je bil sa eport le mala pretrd, ee Je pričel savadatl svojega samstva. Csdao ki bilo, ei Je dejal, če bl mo polaoknraa mladenka negovala ostarela ode, lake naslade sprubma snu v tiskarsko obit s parajoča dela Tlaka vabila u veselice Ia shode, visitnice, časnike, knjige, koledarje. letake itd. * slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in drugih vodstvo tiskarne aesldla na članstvo sn j j. _ da raaovma naboca v svoji tbeabni Y« Pttjuab laj« rodjtro orijifeo M* jm 8. N. P. J. PRINTER V MS74S B* UwMtels AteaM nnršOTi mi TAM n DOBI NA £EUO TUDI VSA V8TMKNA pojaiotta