GLASILO Elkroj d. d. Mozirje Letnik XVIII, številka 2, december 1994 Kadar stojimo vsak na svoji strani, si želimo, da bi stopili bliže. In ko se zaziramo skozi okno na drugi strani, morda ugledamo podobo svojih sanj in takrat, ko se zaljubimo, se tudi zavemo, da je vredna naše ljubezni. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1995! vVi i NOVOLETNE ŽELJE Sprašujemo se ali temelji gospodarska rast na zdravih osnovah? Država pravi, da ima stalen presežek v tekočem računu plačilne bilance, obvezne mednarodne rezerve, presežek javnega sektorja, sorazmerno majhen javni dolg in majhen zunanji dolg. To so po mnenju vlade zadostna jamstva za ohranjanje gospodarske stabilnosti in za razvoj. Kaj pa Elkroj, ali imamo pogoje za stabilno rast in nadaljnji razvoj? Naš odgovor je: "Da". Imamo pridne delavce, ki znajo krojiti, šivati, likati, popravljati stroje, skladiščiti, prodajati, pisarniško poslovati ter ne nazadnje tudi voditi. Pa vendar ne gre vedno tako, kot bi moralo iti. Med 850 ljudmi, ki danes delamo v Elkroju, jih je vedno nekaj slabe volje, se trenutno ne počutijo dobro, imajo takšne ali drugačne težave, ki rušijo delovni ritem. Pa vendar bi "po pravilih" morali prihajati radi v službo, delo z veseljem opravljati in dosegati zastavljene - predvsem pa - zaže-ljene rezultate. Podjetje nam je drugi dom, saj v njem preživimo polovico gibalnega življenja. Psi- hologi trdijo, da če se na delovnem mestu slabo počutimo, zbolimo? V naravi večine ljudi pa je, da gledamo pozitivno v naš vsakdan in v našo prihodnost, saj imamo tudi razloge za to. V Elkroju smo polno zaposleni, v delo vključujemo nove, priznane tuje partnerje, pri izplačilu plač presegamo določila kolektivne pogodbe in naše izdelke kupci radi kupujejo in so z njimi zadovoljni. Zaposleni v Elkroju smo kot velika družina, ki mora spoštovati vsakega člana, iskati razumevanje med sabo, se pogovarjati, nasploh delati dobro oz. najboljše na vseh področjih. Le s skupnimi močmi smo sposobni doseči pozitive v poslovanju, dobičku, v medsebojnih odnosih in ustvariti kulturno podjetje v zdravem in čistem okolju. Zato Vam ob novem letu želim, da bi svojemu sodelavcu stisnili roko, se mu prijazno nasmehnili, zaželeli vse najboljše in mu v danih možnostih tudi pomagali. Srečno Vam in Vašim bližnjim! •Marija Vrtačnik POSLOVANJE PODJETJA ELKROJ v obdobjujanuar- oktober 1994 Podjetje ELKROJ je v obdobju januar - oktober 1994, Idjub še vedno težki gospodarski situaciji, ustvarilo dober poslovni rezultat. Iz tebele "pregled količinske proizvodnje" je razvideno, da smo proizvedli za 14 % manj kot je bilo planirano in 5 % manj kot v enakem obdobju leta 1993. Vzrok za takšno odstopanje od planiranih ciljev je v zmanjšanju števila produktivnih delavcev, števila delovnih dni, produktivnosti in izkoriščenosti kapacitet, povečanem številu napak in povečani odsotnosti. Težave pri ustvarjanju prihodka na tujem trgu nastajajo zaradi: - težjega doseganja ugodnih cen pri tujih partnerjih, predvsem zaradi povečanja konkurence vzhodnoevropskih držav, - zaostajanja rasti tečaja DEM za inflacijo (v obdobju oktober 94/december 93 je bila inflacija 15,3 %, tečaj pa se je v enakem obdobju povečal le za 6,2 %). Tudi na domačem trgu je zaradi velike konkurence težje dosegati cene, ki bi sledile inflaciji. Poudariti pa je potrebno, da nam je pri nekaterih prodajnih programih uspelo doseči oziroma preseči planirane neto prodajne cene. Kot dobra poslovna odločitev se odraža tudi uspešna prodaja dodatnih programov, kot so: jakne, suknjiči ter kravate in nogavice. Kljub tem težavam, s katerimi se iz meseca v mesec srečujemo, redno izplačujemo osebne dohodke po kolektivni pogodbi. V letu 1994 smo imeli tudi večje poslovne dosežke: - pridobitev certifikata ISO 9001 v aprilu 1994 in uspešno realizirana 1. polletna presoja s strani BVQI v oktobru 1994, - investicija v tehnološko organizacijsko posodobitev likalnice, - nakup stroja za kontrolni pregled tkanin (vhodna kontrola tkanine), - dopolnitev sistema Assyst z dodatno opremo Assycost za avtomatsko dis-poniranje delovnih nalogov, - program lastninskega preoblikovanja podjetja, ki bo zaključen do zakonskega roka (december 1994), - v jeseni smo začeli zbirati informacije o možnosti ustanovitve invalidskega podjetja. Sedaj imamo že skoraj v celoti realiziran program za ustanovitev tega podjetja, - pridobili smo nove tuje firme: BOSS, NEUHAUSER za drugo sezono in naprej, - uspešno je bil našim kupcem predstavljen nov pristop predstavitve kolekcije izdelkov CAR1ER za sezono pomlad - poletje 1995 (v novembru 94), - zaključne aktivnosti na projektu "Tekoče organizacijske spodbude - proizvodna režija - predvidevamo uvedbo novega načina motiviranja delavcev z januarjem 1995, - podpis pogodbe za projekt - računalniško vodenje poslovanja v industrijskih prodajalnah. Do konca leta pričakujemo nekoliko nižjo realizacijo, predvsem v mesecu decembru, ki je z vidika prodaje bolj "suh" mesec, vendar pa lahko trdimo, da bomo leto 1994 zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom. •Jelka Storgel PREVERILE SMO ISO 9001 Strokovni delavci, ki so nam podelili certifikat za kakovost - ISO 9001 - so držali obljubo in 17. oktobra 1994 preverili, če delamo tako, kot smo si zapisali in kot je opredeljeno v standardu 9001. EN 29001/ISO 9001/BS 5750 APPROVED BY BVQI Deutsche/ AkkreditierungsRat DAR -----TGA-ZQ-002/92-00 To pomeni, da znamo razvijati, proizvajati in prodajati kakovostne izdelke in dosegati optimalno kakovost glede na dolgoročne ekonomske učinke in poslovno politiko podjetja. Delo, oziroma preverjanje smo uspešno prestali, toda radi bi opozorili na nekatere slabosti. Naše delo in naše zaupanje sta preverila strokovnjaka - presojevalca - od BVQI (BU-REAV VERITAS QUALITY INTERNATIONAL) iz Ljubljane, gospod Danilo BRUN in gospod Tone KLASINC. In kako je bilo? Odnesli smo celo kožo, toda na posameznih področjih se še vedno kažejo dobesedno porodne težave. Ne moremo razumeti, da zaposleni v Elkroju še vedno nismo pri-pravljeni razumeti tega, da se zahteva povsod kvalitetno delo in to od vhoda v podjetje in do končnega izhoda - samo to lahko prodamo tako na domačem kot na tujem trgu. Toliko drobnih napak smo našli še en dan pred presojo (to je 16.10.1994), ki jih je bilo možno odpraviti v dobrih dveh urah ali pa še prej. Le kaj je z nami, da delo, za katerega dobro vemo, da ga moramo opraviti, opustimo ali pa ga enostavno pozabimo! Prihodnjič ne bo šlo tako naprej, temveč bomo poklicali na odgovornost tistega, ki bo svoje delo zanemaril. Dragi sodelavci, ali je res tako težko: - podpisati spremembe, ki nastanejo na dokumentu - podpisati prevzem in napisati datum prevzema - urediti povratke - izdelati in oddati naročilnico - opremiti delovni nalog z vsemi elementi - se ne posluževati računalniških izpisov - delati kvalitetnih operacij v proizvodnji - redno vzdrževati stroje in naprave - racionalno trošiti energijo - preprečiti madeže na materialu - obvladovati vse kopije - predpisati in analizirati - vzdrževati čistočo. Še bi lahko naštevali, toda ne bomo končali starega leta izključno s kritiko. Želimo, da se zavedate, da je naše skupno kvalitetno delo mnogo vredno; napake, ki pa se pojavljajo, pa so malomaren odnos do Elkroja in neodgovornost do vseh sodelavcev. Naj bo ta presoja in te napake, opozorilo, da moramo delati kvalitetneje, resneje. Zavedajmo se, da mora vsaka uspešna družba imeti tudi kvaliteten sistem dela, ki živi, se prilagaja, razvija in napreduje. Do prihodnjič, odpravimo to, kar nismo naredili doslej. •Vera Pečnik Novosti in trendi na področju tehnologije konfekcije Po pregledu edine strokovne literature v slovenskem jeziku - revija TEKSTILEC, ki jo izdaja Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev in GZS - Združenje tekstilne industije Slovenije je bilo v letu 1994 s področja konfekcije objavljenih izredno malo člankov, ki se neposredno nanašajo na konfekcijsko branžo, ne-upoštevajoč članke s področja tkanja in plemenitenja tekstilij. I i Članki s področja konfekcije so: - Razmerja v antropometriji in konfekciji, avtor F. Čuk TF Maribor, št. 1-2, I. 1994, - Moške konfekcijske mere in njihovo označevanje, avtor F. Čuk TF Maribor, št. 3-4, I. 1994, - Konfekcijske mere za otroška oblačila, avtor F. Čuk TF Maribor, št. 6, I. 1994, - Poleg teh člankov je zelo zanimiv članek povzetka analize Kurt Salamon Associates KSA, Dusseldorf, št. 9, I. 1994, pod naslovom Stanje in perspektive v zahodnoevropski oblačilni industriji. V mesecu juniju je v Ljubljani potekal sejem Kontri 1994, kjer je bilo prikazanih nekaj novosti s področja šivalnih strojev in likalne opreme. Žal pa je bilo število razstavljalcev zelo majhno. V okviru sejma je potekal tudi simpozij -Oblačilno inženirstvo 1994, katerega organizator je bilaTF Maribor. Simpozij je bil mednarodnega značaja in je predstavil tendence razvoja oblačilnega inženirstva v Evropi ter perspektive slovenske oblačilne industrije skozi oči Mure, Murska Sobota. Veliko kvalitetnejša po vsebini je bila mednarodna konferenca IMPCEP 94 v Mariboru konec meseca oktobra na TF Maribor. Na njej se je zbralo nekaj evropsko priznanih strokovnjakov s področja oblačilnega inženirstva. Govorili so o smereh razvoja te panoge na evropskih inštitutih in univerzah, o nujnosti povezave med fakulteto in tovarnami ter položaju konfekcijske industrije v Evropi in svetu. Če omenim na kratko, je tendenca razvoja strojne opreme (predvsem šivalnih strojev) v smeri "inteligentnih šivalnih strojev" s podporo novo razvitih Neuro-fuzzy krmilnih modelov. Tak model vsebuje elemente za prepoznavanje značilnosti materialov za šivanje na podlagi avtomatičnega določevanja njihovih lastnosti. Medsebojni vplivi sistema so implementirani v nevronsko mrežo, ki omogoča optimizacijo "fuzzy“ funkcij in posledično možnost samoučenja. Pričakuje se, da bi se naj takšni stroji pojavili na trgu do leta 2000, njihova cena pa naj ne bi presegala cene današnjih standardnih strojev. Na področju splošne tehnologije predelave tkanin je trend razvoja v podrobnejšem kvalitativnem in kvantitativnem določanju predelovalnih sposobnostih tkanin. Analiza se nanaša predvsem na medsebojni vpliv parametrov, ki določajo predelovalne sposobnosti in uporabne lastnosti tkanin, katerih popolno mehansko in fizikalno poznavanje je potrebno za zagotovitev nemotenega procesa izdelave oblačil. Podana študija se je nanašala predvsem na lastnosti lahkih volnenih tkanin. Posebno pozornost udeležencev simpozija je, vsaj po mojem mnenju, pritegnil referat predavatelja Nottingham Trent University, ki je govoril o deloma novem a že prisvojenem pristopu k organizaciji tehnoloških procesov poteka dela v sodobni oblačilni industriji Evrope in Amerike. Na kratko bi vsebino referata lahko definiral s stavkom -Taylorisem je mrtev. Posebnost nove organizacije proizvodnih procesov je v timskem delu oz. oblikovanju manjših proizvodnih skupin - timov, ki planirajo proizvajajo in nadzorujejo proizvodni proces ter rešujejo in korigirajo njegove nepravilnosti. Končni cilj je indetifikacija vseh udeležencev z nastalim pol-proizvodom ali proizvodom ter "job enrichment and job enlargement" oz. obogatitev in razširitev dela delavca, ki vodi do večjega zadovoljstva zaposlenih ter seveda do boljših rezultatov. Iz obeh sejmov je na razpolago tudi zbornik referatov, žal pa je večina njih v angleščini ali nemščini. • Leon Pekošak NO V PROGRAM ASSYCOST V ODDELKU ASSYST Z investicijskim programom za nabavo opreme iz uvoza za poseg v racionalizacijo proizvodnega dela, ki je bil izdelan po poenostavljeni metodologiji leta 1991, je bila poleg nabave ASSYST sistema - CAD/CAM programskega paketa v načrtu poleg drugih tudi nabava ASSYCOST-a programskega paketa za optimizacijo delovnega naloga. Namen uvedbe ASSYCOST-a v operativno pripravo in tehnološko pripravo proizvodnje je posodobitev oz. avtomatizacija do sedaj ročne izvedbe disponaže delovnega naloga - natančnejše, hitrejše in racionalnejše optimiranje - in dopolnitev sistema Assyst. Kaj je Assycost? Assycost je uporabniški, softwarski paket z obsežnim konceptom, ki zajema optimiranje in gospodarno načrtovanje delovnih nalogov. Assycost je orodje, ki poišče najbolj učinkovito in stroškovno efektivno pot za rešitev nalogov in izračun razreznega časa ter razpoložljivih materialov. Assycost lahko izmenjuje podatke z Assy-cad-om zaradi podatkov o krojnih slikah in z drugimi komercialnimi programi (če je povezan v mrežo z VAX-om) zaradi podatkov o delovnih nalogih in podrobnostih o stroških ter s strojem za polaganje. Assycost avtomatizira sledeče delovne postopke: - prevzem delovnih nalogov, - načrtovanje kombinacij velikostnih številk za sestavo krojnih slik, - priklic krojnih slik, - izris krojnih slik na risalnik, - načrtovanje polaganja in razreza materiala, - izdelava in analiza obširnega poročila o ceni / kom, skupni ceni in časih. Assycost pripomore k: - nižjim stroškom/kom, - manjšim stroškom materiala, - manjšim ostankom pri krojenju, - reducirani časovni porabi pri izdelavi krojne slike, - boljšemu izkoristku krojne slike. Assycost lahko s svojimi rešitvami informira proizvodnjo z naslednjimi pomembnimi podatki: - s približno ceno po določenem izdelku, - z minimalno ceno krojne slike, - s popolno analizo krojenja, - z navodili za krojne slike za Assycostove sisteme krojnih slik. V dosedanjem procesu operativne in tehnološke priprave proizvodnje poteka priprava kolekcije in osnovnega kroja predvsem ročno. Osnovne kroje preko digitalizatorja vnesemo v računalnik in jih računalniško razmnožimo, gradiramo v ostale velikostne številke. Disponiranje delovnega naloga - optimiranje delovnega naloga po velikostnih številkah in desenih v krojne slike in plasti - je potekalo ročno, polaganje krojnih delov v krojno sliko računalniško. Z nakupom avtomatske polagalno razrezne linije firme Bull-mer v krojilnici smo Assycostov CAD/CAM programski paket razširili še s programom ASSYCUT - za optimiranje razrezne poti kroj-nih delov. Na Bullmerjevem mikroračunalniku teče program Turbocut, kije name-njen manjšim korekcijam krojnih delov, v že položenih krojnih slikah, ki jih dobimo posnete na disketah tujih poslovnih partnerjev, za katere opravljamo storitve.Izdelovanje trdih šablon za krojilnico (karo material, krojilnica Šoštanj) in za potrebe šivalnice poteka v celoti ročno. Z avtomatizacijo disponiranja delovnega naloga smo dodatno dosegli izboljšave pri kakovosti, hitrosti dela in porabi materialov. Za delo na računalniku so delavci oddelka Assycost strokovno usposobljeni. Njihovo znanje je plod dolgoletnih izkušenj. Vsaka napaka, ki bi jo povzročili, se v proizvodnji potencira, zato takšno delo zahteva celega človeka s popolno odgovornostjo in doslednostjo. •Mišja Jasmina LASTNINJENJE Elkroj je tik pred dokončanjem lastinjenja. Pripravljen je program lastninskega preoblikovanja podjetja in bodo še v tem mesecu potekale aktivnosti za sprejetje le-tega. Kje je konec lastninjenja? O ■ REGISTRACIJ« NA SODIŠČU ANALIZA STANJA IN IZBIRA NAČINA LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PRIPRAVA. 1. POTRDITEV PROGRAMA, IZVEDBA PROGRAMA IN NJEGOVA DRUGA POTRDITEV V okviru programa lastninskega preoblikovanja je predvidena združitev Elkroj, d.d. in Elkroj - konfekcija, p.o. v skupno podjetje Elkroj - proizvodnja modne konfekcije, d.d., Mozirje. Izvedena bo zamenjava delnic obstoječih delničarjev za nove delnice, ki bodo revalorizirane in vredne več od obstoječih za več kot trikrat. Na enostaven način bi vam radi ponazorili izračun kakšna je nominalna vrednost delnic danes, in sicer v primeru, da imate doma 23 delnic. IZRAČUN: 23 delnic x faktor 3,43 = 78,89 delnic oz. 79,00 delnic (nad 50 se zaokroži navzgor, obratno navzdol). Poudarjamo, da je izračun preprost in prepričani smo, da je narejen v korist vseh zaposlenih, saj je vrednost narasla s 23.000 SIT na 79.000 SIT. Še vedno je čas, da vložimo certifikate v Elkroj in s tem izkažemo zaupanje firmi. Ponovno poudarjamo, da 50 % popust lahko izkoristite le v Elkroju. Predstaviti vam želimo lastniško struktu-ro glede na obstoječi program lastninskega preoblikovanja podjetja, kjer je predvideno lastništvo delavcev v višini 62,6 %. - znani lastniki 62,6 % - sklad za razvoj 18,7 % - pokojninski sklad 9,4 % - odškodninski sklad 9,3 % Skupaj 100% Mnenja smo, da smo naredili največ za zaposlene, upokojene in bivše zaposlene, kar je v danem trenutku mogoče, zato je skrajni čas, da se odločite o vašem certifikatu! •Marija Krivec ELKROJ Mozirje ~invalidsko podjetje, d.o.o. Preventiva, varstvo in rehabilitacija invalidnih oseb niso samo socialno humanitarni elementi, ki bi zadevali le invalide in njihove družine. Zaradi velikih materialnih in gospodarskih izgub, ki jih povzročajo nesreče pri delu, nesreče v cestnem prometu, poklicne bolezni in vsa druga žarišča invalidizacije, se ta problematika uvršča med ekonomske probleme celotne družbe, ki jih mora obravnavati in razreševati. Hkrati pa narava te multidiscipliname problematike zahteva, da se družbeno varstvo invalidov rešuje programsko usmeijeno preko začrtane politike vseh družbenih dejavnikov v koordiniranem delovanju. Zato so poleg podjetij, kjer delovni invalidi nastajajo, pomembni nosilci zagotavljanja socialne varnosti invalidov tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zavod za zaposlovanje, Centri za rehabilitacijo invalidov, ki po uveljavljeni zakonodaji pomagajo uspešno reševati invalidsko problematiko. Ena od oblik reševanja invalidske problematike je tudi invalidsko podjetje. V splošnem pomenu je to invalidska delavnica, v kateri se zaposlujejo in usposabljajo invalidi, ki se glede na invalidnost in delazmožnost ne morejo zaposliti pod enakimi pogoji, kot zdravi delavci. Glede na to, da ima Elkroj precej delovnih invalidov, je le-ta prišel do spoznanja, da bi bilo smotrno ustanoviti invalidsko podjetje. Tako je delavski svet na svoji seji dne 15. 11. 1994 v prisotnosti odvetnika Mežnarič Marka iz Celja, ki je po 587. členu zakona o gospodarskih družbah pooblaščen za sestavo listine - Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, sprejel sklep, da Elkroj - KONFEKCIJA, konfekcija, p.o., Mozirje ustanovi družbo: ELKROJ Mozirje, invalidsko podjetje kot družbo z omejeno odgovornostjo. Skupaj s Centrom za rehabilitacijo invalidov Celje izdelujemo elaborat, v katerem bodo zajete vse podrobnosti: od smotra ustanovitve do vrst dejavnosti, s katerimi bo lahko uspešno delalo invalidsko podjetje, do vseh obveznosti in odgovornosti do matičnega podjetja in obratno. Osnovni namen je ta, da bomo v bodoče lahko kompleksno reševali invalidsko problematiko ter da bodo imeli invalidi občutek, da je njihova problematika sestavni del poslovne politike tako invalidskega podjetja kot matičnega podjetja. Glede na to, da je ustanovitelj invalidskega podjetja ELKROJ - konfekcija p.o., Moziije, je povsem logično, da bo njegova osnovna dejavnost nudenje uslug matičnemu podjetju. Poslovni prostori bodo v sedanjem razvojnem oddelku, kjer bo zaposlenih del invalidov, ostali invalidi pa bodo razporejeni po celem podjetju v skladu z invalidsko oceno o njihovi de-lazmožnosti. Dolgoročni poslovni cilji pa so tudi v lastni proizvodnji, in sicer s proizvodi, ki bi popestrili prodajni program matičnega podjetja. Invalidsko podjetje je v fazi nastajanja, zato je povsem logično pričakovati razne težave in probleme, ki pa jih bomo z združenimi močmi, upam, uspešno reševali, in sicer predvsem v dobrobit delovnih invalidov. • Franjo Remic BLAGOVNA ZNAMKA CA KI UK V želji, da bi ustregli kupcem in izdelovali takšne hlače, ki bi jim ugajale in bi jih radi nosili, smo v mesecu novembru 1994 organizirali ocenjevalno zaključevanje kolekcije Carier pomlad - poletje 1995 - v gradu Vrbovec v Nazarjah. Povabili smo prodajalce znanih hiš v Sloveniji, ki prodajajo hlače CARIER in jim predstavili najnovejšo kolekcijo moških in ženskih hlač. Prikazale so jih manekenke in manekeni v predstavitveni modni reviji, kar je tudi nov način prikaza kolekcije. Predstavniki trgovskih hiš so modele dobro ocenili. Menimo, da le-ti najbolje poznajo 77, kaj boš ti zaključila? Ko kupci zaključujejo, mora biti ekipa pripravljena. zahteve kupcev, zato je tudi taka predstavitev zelo primerna. Z rezultati prodaje smo zadovoljni, saj se količine počasi povečujejo iz sezone v sezono v programu CARIER. Letošnja novost v kolekciji je program telovnikov k ženskim hlačam CARIER kot komplet ali samostojno, k nekaj hlačami pa smo kot dodatek izdelali šale s čipko. Hlače CARIER sledijo osnovni zamisli -ustreči zahtevnejšim kupcem. Zato so izdelane iz kvalitetnih uvoženih materialov kot so volna, svila ali mešanice volna - poliester, svila - cupro, svila - viskoza. Te tkanine imajo posebne lastnosti, kot so prijeten otip, mehkoba, eleganten padec in manjša mečka-vost. V kolekciji so zajeti tako klasični modeli, ki konstrukcijsko ustrezajo daljšemu modnemu obdobju kot tudi modeli, ki stopajo v korak z zadnjimi modnimi smernicami. Barve so umirjene in modne. Zadnji dan predstavitve je bilo tudi žrebanje 3 kupcev hlač CARIER. vVi 7 Prvo nagrado - ki pomeni 4-dnevno potovanje v Pariz na sejem mode za dve osebi - je prejel Franc Bažika iz Dobrovnika, Geren-tovci 19. Drugo nagrado -vikend paket za 2 osebi v Čateških toplicah - je prejela Ivanka Flajžer, iz Maribora, Slandrova 27. Tretjo nagrado -hlače CARTER - pa je prejela Mira Frange 2, Hoče, Hoška 23. Vsem nagrajencem čestitamO. iz Pariza sta nam poslala pozdrave Ivanka in Tone Noč z Jesenic. Pišeta, da je izlet prijeten in zanimiv. IZOBRAŽEVANJE V LETU 1994 Glede na to, da smo v tem letu pridobili certifikat kakovosti, smo in bomo tudi v prihodnje, več pozornosti kot doslej namenjali izobraževanju delavcev. V skladu s tem smo v letu 1994 izvedli naslednje seminarje: 1. KAKOVOST NAŠA PERSPEKTIVA - v mesecu marcu. Seminar je izvedel mag. Albin Repše in je bil organiziran za vse zaposlene v Šoštanju in Mozirju. 2. Za vodilne delavce podjetja je bil v mesecu marcu organiziran seminar Sodobno vodenje kakovosti, katerega izvajalec je bil mag. Repše. 3. V sodelovanju z REPA zvezo Slovenije je bil v mesecu aprilu izveden seminar CONTROL-LING - načrtovanje, merjenje in ocenjevanje uspešnosti. Izvajalec je bil g. Duško Rudolf, dipl. inž. - višji raziskovalec. 4. V mesecu septembru 1994 je bil za delavce iz proizvodnega sektorja organiziran seminar REŠEVANJE PROBLEMOV KAKOVOSTI - izvajalec mag. Repše. 5. V oktobru je bil izveden za delavce iz nabave in prodaje seminar OBVLADOVANJE KAKOVOSTI V NABAVI IN PRODAJI - izvajalec mag. Repše. 6. V sodelovanju z GAMA SVSTEM d.o.o. Ljubljana je bil v mesecu oktobru organiziran 14-dnevni tečaj WF - faktor - hitri postopek, v katerega smo vključili 8 konf. inženirjev oz. konfekcijskih tehnikov, ki to znanje pri svojem delu neobhodno potrebujejo. 7. v mesecu novembru smo organizirali še seminar INTERNA PRESOJA SISTEMA KAKOVOSTI, ki so se ga udeležili delavci, ki že sedaj delajo kot notranji presojevalci in na novo imenovana skupina presojevalcev. 8. Za vodilne in vodstvene delavce je bilo v mesecu novembru izvedeno usposabljanje iz varstva pri delu in požarnega varstva. Za šolsko leto 1994/95 nismo razpisali nič novih štipendij, ampak štipendiramo učenke, ki jim je bila štipendija podeljena v prejšnjih letih. Tako v šolskem letu 1994/95 prejema kadrovsko štipendijo pri našem podjetju 17 učenk, in sicer: 2 učenki za poklic konfekcijski tehnik 15 učenk za poklic konfekcionar. • Zora Štrucl Medsezona - težava vseh konfekcionarjev Letošnje leto ne moremo mimo ugotovitve, da nas je prvič prizadela "medsezona", ta črna luknja, ki je prisotna v celotni konfekciji in, ki se ji tudi v bodoče ne bo mogoče izogniti. Verjetno ste že vsi slišali za tisti rek, ki pravi, da je "dopust v poletnih mesecih za konfekcionarje tako, kot če bi šel na dopust dober sladoledar". In še res je tako! Naši dopusti se bodo sicer uskladili z zahtevami kolektivne pogodbe, vendar samo toliko in nič več. Naša panoga je v svetu v tako težavnem položaju, da moramo delati takrat, ko je delo in počivati takrat, ko se delo opravi. ZAPOSLOVANJE V LETU 1994 Želja vseh je, da čim prej uskladimo ta dva pogoja, in da vsi v Elkroju veste, da bo tudi v letu 1995 prisotna prerazporeditev delovnega časa. Umik, ki je pripravljen, je narejen tako, da čim bolj uresničuje tudi vaše želje in potrebe po počitku. Saj vsi vemo, da le zdrav in kolikor toliko zadovoljen človek lahko dosega sorazmerno dobre rezultate. Zato vas prosimo, da z razumevanjem sprejmete delo in obveznosti, ki so pred nami in s skupnimi močmi bomo to težavo tudi lažje odpravili. •Vera Pečnik Za zaposlovanje v letošnjem letu je značilno, da je več delavcev odšlo iz podjetja kot pa prišlo. Delati je prenehalo do vključno meseca oktobra 1994 97 delavcev, na novo pa seje zaposlilo 26 delavcev. Razlika je kar 71 delavcev. Zaposlili smo ljudi naslednjih poklicev: Poklic Število delavcev % NK delavec 5 19,3 konfekcionar - IV. st. 9 34,7 konf. tehnik - V. st. 2 7,8 konf. inž. - VI. st. 3 11,6 gozdar - IV. st. 1 3,8 avtomehanik - IV. st. 1 3,8 prodajalka - IV. st. 1 3,8 elektrot,- elektronik V. st. 1 3,8 elektrikar - IV. st. 1 3,8 gimn. maturant. - V. st. 1 3,8 ekonom, tehnik - V. st. 1 3,8 Skupaj 26 100,0 Iz tabele je razvidno, da smo več kot polovico novih delavcev zaposlili za konfekcioniranje. Delavci ostalih profilov večinoma opravljajo pripravništvo ali pa delajo kot nekvalificirani delavci v likalnici oziroma šivalnici. Da bi ugotovili vzroke odhodov delavcev iz podjetja, smo izdelali analizo. Ugotovljeno je bilo, da so vzroki naslednji: Vzrok Število delavcev % - nezadovoljstvo z delom 20 20,6 - delo za določen čas 36 37,1 - tehnološki višek 14 14,4 - nedoseganje norme 3 3,1 - upokojitev 6 6,2 - služenje TO 3 3,1 - varstvo otrok 4 4,1 - preselitev 2 2,1 - neopravičeni izostanki 3 3,1 - zaposlitev bliže domu 5 5,2 - nadaljevanje šolanja 1 1.0 Skupaj 97 100,0 Prenehanje delaje v največ primerih nastopilo zato, ker je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, 20 delavcev je bilo nezadovoljnih z delom, 14 delavcev je bilo tehnološki višek, upokojitev pa je bilo le 6, kar nam pove, da se je le-to umirilo. Ostali vzroki so v manjšem številu. /nA1 9 Iz pregleda odhodkov delavcev po skupinah je razvidno, da je največ ljudi (13) odšlo iz skupine A2 v Šoštanju, ker je bila le-ta ukinjena, nato iz likalnice (10), skupine BI Šoštanj 9, krojilnice 8 - bili so viški zaradi računalniško vodenega krojenja in v skupini Al Šoštanj. Iz drugih skupin je odšlo le po nekaj delavcev. Analiza pokaže, da so prenehali delati v največji meri delavci s kvalifikacijo - IV. stopnjo, in to kar v 47 primerih ali 48,5, nato nekvalificirani, ki jih je 34 ali 35 %, s srednjo šolo - V. stopnja 15 ali 15,5 % in eden z visoko izobrazbo - VII. stopnjo ali l.%. Vzrok odhodov večine zaposlenih je torej bilo delo za določen čas in neuspešnost pri delu. • Zora Štrucl S 1.5.1994 je prevzelo kontrolo bolniškega staleža v našem podjetju zasebno podjetje RINA-IN-VENT d.o.o.. Opravljenih je bilo več kontrol bolniškega staleža. V največ primerih so kontrolorji delavce našli doma, v primeru pa, da delavcev ni bilo doma, so jim pustili sporočilo, s katerim so se morali javiti v podjetju. Delavci so se potem javili v podjetju osebno ali telefonsko. Ugotovljena je bila le ena kršitev bolniškega staleža in delavka je bila tudi ustrezno obravnavana. Iz analize tudi lahko ugotovimo, da je bilo kar 19 delavk od vseh kontroliranih v staležu zaradi problemov z nosečnostjo. Ta odsotnost, ki traja v večini primerov vso nosečnost, močno viša % odsotnosti zaradi bolniške. Ugotavljamo, da delavci v veliko primerih ne javljajo v kadrovsko slušbo sprememb naslovov, kar velikokrat povzroča probleme pri kontroli staleža, ko se le-ta opravlja iz firme same. ANALIZA BOLNIŠKE ODSOTNOSTI PO MESECIH V LETIH 1992, 1993 IN 1994 leto 1992 1993 1994 mesec % B % odsot. št. del % B % odsot. št. del. % B % odsot. št. del vsi vsi vssi januar 8 27,4 921 7 21,2 924 7 22,0 914 februar 7 17,5 914 9 24,9 926 5 24,5 909 marec 6 16,5 902 9 22,0 921 5 22,0 900 april 6 34,4 901 6 41,7 914 5 44,8 897 maj 4 18,6 894 6 18,7 906 5 22,0 894 junij 6 20,8 888 8 31,8 907 6 20,3 891 julij 6 48,4 905 7 43,5 905 5 54,0 881 avgust 7 19,2 917 7 22,7 918 6,5 26,4 868 september 7 17,7 914 8 20,2 933 6,9 32,3 848 oktober 8 17,5 919 7 20,9 931 6,8 27,5 843 november 8 18,2 917 7 23,5 927 december 8 34,5 919 7 33,2 917 povpreč. 7 24,2 909 7 27,0 919 5,7 29,8 885 •Martina Plaskan NOVA VODJA FE ŠOŠTANJ Jana MEH, roj. 19. 12. 1970, je doma iz Luč, sedaj stanuje v Amačah pri Velenju, po poklicu je ing. tekstilno-konfekcijske tehnologije in mati enega otroka starega dve leti. V Elkroju se je zaposlila septembra 1991. Sprva je delala kot pripravnica za dela in naloge tehnolog. Dva meseca preden je končala pripravništvo, je že bila razporejena na delovno mesto tehnolog in skrbela za skupino 13 4 v PE Mozirje. Ta skupina je največ delala za firmo Brax. Od maja letošnjega leta pa je zaposlena v PE Šoštanj kot tehnolog, od 1/10-1994 dalje pa opravlja dela in naloge vodje PE Šoštanj. Pravi, da se pri delu dobro počuti in meni, da če ji bodo drugi - predvsem mojstri, tehnologi in tudi ostali delavci - pomagali, bo uspešno delo. V prihodnje si želi, da bi PE Šoštanj dobro poslovala in tudi Elkroj kot celota. Zeli si tudi, da bi ji podjetje omogočilo obiskovanje tečaja nemškega jezika. •Marija Miklavc VESNA HAJNŠEK ~ ponovno srečna mamica Letošnje leto je leto družine. Med letom smo večkrat po radiu in televiziji poslušali oddaje na to temo ter prebirali članke v časopisih. Pomenu te institucije za človekovo življenje se ponovno daje velik poudarek. Družine se spomnimo tudi ob božičnih praznikih. Le-ti so pred vrati. Obiskala sem našo sodelavko Vesno Hajnšek, ki se je odločila za številčnejšo družino. Letošnje leto je povila osmega otroka. Sedaj so tako številne družine redke, včasih pa so bile kar pogoste, posebno v kmečkih družinah. Vesna Hajnšek živi s svojo družino v stanovanjski hiši v središču Braslovč. Njen možje po poklicu mizar in dela jahte ter jadrnice v Salzburgu v Avstriji, ona pa dela kot kofekcion-arka v Elkroju. Zaradi odsotnosti moža je vsakodnevna skrb za družino predvsem na njenih ramenih. Z njimi živi še tašča, moževa mati in ji po svojih močeh pomaga. In kje so otroci? Zaenkrat še živijo vsi doma. Najstarejši sin Kristijan je star 19 let in obiskuje srednjo gostinsko šolo, sin Robert je star 18 let in se ob delu usposablja za avtomehanika, hčerka Selma je stara 15 let in obiskuje prvi letnik srednje tekstilne šole, hčerka Karolina, ki je dvojčica od Selme, stara tudi 15 let, hodi v osmi razred osnovne šole, hčerka Vesna in sin Karli sta tudi dvojčka, stara 14 let in obiskujeta 8. razred osnovne šole, sin Anton je star 12 let in obiskuje 6. razred osnovne šole, hčerka Katarina pa je rojena 16. maja letošnje leto in je stara 7 mesecev. Vesna pravi, da ji dela ne zmanjka. Treba je skuhati za vso družino, pomiti, pospraviti, oprati, pa tudi pri učenju za šolo pomagati otrokom. Kar štirje otroci (Kristijan, Robert, Karolina in Anton) so se navdušili za igranje badmintona. Vsi so vključeni v klub v Braslovčah in redno trenirajo v telovadnici osnovne šole. Vsi štirje se udeležujejo tekmovanj. Razporejeno so v različne skupine v klubu. Najstarejši sin Kristijan je že med člani in tekmuje tudi na mednarodnih tekmovanjih (v Italiji, v Bolgariji, v Nemčiji, na Češkem, v Avstriji in na Madžarskem), drugi pa se udeležujejo raznih tekmovanj po Sloveniji. Ker otroci še ne vozijo avtomobila, je največkrat mamina skrb, da jih pelje na tekmovanja. Letošnje leto jih je spremljala tudi najmlajša hčerkica. vHčerka Vesna je včlanjena v KARATE klubu v Žalcu in je dosegla II. mesto pri tekmovanju pionirjev v Sloveniji. Hčerka Selma igra odbojko v klubu Elektro Vitanc na Ljubnem ob Savinji. Skratka, njena družina živi zelo športno! Letošnje leto so preživeli dopust ob morju v Jadranovem blizu Crikvenice. Imeli so apartma v privatni hiši. Na dopust so se peljali kar z dvema avtomobiloma. Ker so si sami kuhali, so ji mož in otroci veliko pomagali tako, da je bil dopust za vse prijetna sprememba. V devetnajstih letih so bili četrtič na dopustu. Bili so vsi razen dveh starejših sinov, ki sta imela svoje obveznosti. In kaj si v prihodnje najbolj želi? Zeli si, da bi bili otroci zdravi, se pridno učili in čimprej prišli do svojega kruha. Njen mož bo še nekaj časa delal v Avstriji, ker tam le več zasluži in tako lažje preživlja številno družino. Mi jim želimo mnogo športnih uspehov in družinske sreče! •Marija Miklavc. NAS JESENSKI IZLET Ura je bila 7 in deset minut, v soboto 1. oktobra letos, ko smo se odpeljali, na naš jesenski izlet na Dolenjsko. Pot nas je vodila do Trojan, kjer smo močno zavili v levo proti Izlakam do velikega hotela Medija na jutranjo kavico. V tem hotelu smo predstavili našo modno revijo, pred dvema letoma, ko smo se vračali z izleta iz Goriških Brd. Po kavici smo nadaljevali pot mimo Izlak, Zagorja proti Litiji. Nekaj kilometrov pred Litijo smo zavili levo in se napotili, k prvi točki našega izleta, gradu Bogenšperk. Grad stoji na zelo lepi točki, na samotni jasi sredi tukajšnjih gozdov. Tu je živel znani slovenski baron polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641-1693). Na gradu je imel svojo tiskamo za tiskanje knjig. Bil je velik borec za ohranitev slovenskega jezika. Leta 1689 je izdal zelo znano Mislim, da je najbolje oblečen tisti, katerega obleke nihče ne opazi. A. Trollope topografijo SLAVA VOJVODINE KRANJSKE. Ko smo prišli pred grad nas je sprejela stara gospa, ki bi ji na prvi pogled prisodil, da je še iz Valvasorjevih časov. Najprej nas je pozdravil njen pritlikavi kuža. Popeljala nas je v sobane. Izredno lepa je poročna dvorana v kateri je velika knjižnica, (knjige so v Zagrebu), veliko baročnih stolov, spredaj bogata poročna miza, zadaj pa celo orgle. Ko smo posedli, nam je razložila zgodovino gradu in Valvasorja, na koncu pa se je lepo priklonila po grajskih navadah. Zanimivo si je bilo ogledati bakrorezno tiskarno, ki je bila v Valvasorjevih časih verjetno edina v srednji Evropi. Po ogledu gradu se nam je prilegla malica, saj se je ura že nagibala proti dvanajsti. Nadaljevali smo pot proti Metliki, oziroma v zidanico Badovinac v okolici Metlike. Tu smo imeli degustacijo vin, nekaj prigrizka, harmonikarja in dobro voljo. Naleteli smo na naše izseljence iz Pittsburgha iz Amerike. Pojavil se je tudi znani slovenski humorist Toni Gašperič, brez tete Mare. Zaplesali smo z njimi in jim na koncu zaželeli srečno pot. Večerja nas je čakala v gostišču Dolinšek, v vasi Vrh pri Boštanju nad Senovem. Po večerji je bila na sporedu modna revija, kjer so manekenke Pepina, njene kolegice in varovanke predstavile nov stil oblačenja. Rajali smo pozno v noč, saj je bila naslednji dan nedelja. • Niko Nekatere obleke ničesar ne rečejo, a vse povedo. Ameriški pregovor Srajca nikoli ne skrije značaja Latinski pregovor Ekskurzija Društvo inženirjev in tehnikov tekstilne industrije celjske regije je letos organiziralo ekskurzijo v Maribor, katere smo se udeležili tudi člani iz Elkroja. Konec meseca novembra smo v Mariboru obiskali tekstilni tovarni Svilo in Pik. V Svili nam je nekaj besed spregovoril generalni direktor. Predstavil je potek proizvodnje, njihovo poslovanje in težave v tekstilni industriji. Nato smo si ogledali proizvodnjo tkanine od tkanja, barvanja in tiskanja do končnega apretiranja. Na koncu so nas povabili še v njihovo industrijsko prodajalno, kjer nudijo ugoden nakup blaga. Nato smo se odpeljali v tovarno Pik Maribor. V tej tovarni izdelujejo lahko konfekcijo; moške srajce, ženske bluze in krila ter obleke in težko konfekcijo kot so ženski kostimi. Tako je organizirana tudi njihova proizvodnja v tri ločene šivalnice s končnim likanjem in skupno krojilnico. Veliko šivajo tudi za tuje firme kot so Rena Lange, Fink, Boss, Fash-ion in druge. Njihov strojni park je precej starejši kot ga imamo pri nas v Elkroju, posebno pa še njihova krojilnica. Po ogledu proizvodnje nam je v jedilnici tovarne spregovoril direktor in nas seznanil z njihovim poslovanjem. Na koncu smo si ogledali tudi industrijsko prodajalno za nakup, kjer nudijo ugodne cene. •Jelka Florjančič l/flAl 12 NAJDALJŠA NOC Človek kar ne more verjeti, da je že prišel čas, ko je potrebno premišljevati o najdaljši noči - kako se bomo oblekli, kaj bomo pripravili za pod zob, kako bomo okrasili stanovanje... Pa poglejmo nekaj variant oblačil. Za novoletno noč se oblečemo v svečana, elegantna oblačila. Tkanine morajo dati vtis slavnostnega. Primerna je svila, žoržet, šifon, brokat, fino obdelan poliester, razne čipke, okrasni trakovi svetlečih barv ali variante ton in ton. Igramo se lahko tudi z modnimi gumbi, raznimi svetlečimi verižicami, lepo deluje tudi okrasna broška, dekorativna rutka ali šal. Za novoletno noč so primerne različne kombinacije delov oblačil - hlače, bluze, dolgi ali kratki telovniki, dolga in kratka - mini krila, tunike s hlačami ali dolgimi ali mini krili. Možnosti je veliko, vsak pa bo prilagodil obleko svojemu okusu. Veselo praznovanje in vse lepo v letu 1995. • Grška Marolt. Šivanka oblači druge, sama pa ostaja naga. Baskovski pregovor Marsikatera ženska bi oblekla lansko obleko, če bi jo lahko spravita nase. Francoise Sagan Ženske obleke so kompromis med priznano željo, da bi bi/e oblečene in nepriznano željo, da bi se razgalile Li Ju Tang vVi 13 NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Emrofj Križanko sestavil Niko Točenje v posodo Ludvvig van Del glave Bog vetrov Liter 24. črka ^ Poškodba Nravnost značaj Žen. prsi Smučarsko središče v Švici Vrsta pralnega praška Italjanski kamion v Praznična čestitka ... nadaljev. čestitke Žensko ime Luka v Izraelu Najstarejši prevod Sv. pisma Klub v 1. sl. noo. lioi Amper Velam Helena Telovadni element Karlovac Eden od čutov Jelki podoben iglavec Najst.doba vsred. veku Celje Mesto v sev. zah. Italiji Celinšek Ivanka Ivan Tavčar Odprta poškodba Predah Sadat Kontra pri kartanju Grška črka 3. črka Kilometer Žen. ime Veliki praznični oceni Šved.film. iar. Beroer 100 m2 Nakana Zvezda v ozvezdju Dvoičkov Vsem reševalcem Srečno 1995 Žakelj Filmska naorada Marovt Ela Največji slovenski dnevnik Literarno delo Gorenšek Edvin Vranje Plovka v morju Avstrija Okrasne ptice Gorica Nemčija Španija Bivša Jug. tovar. ur. Remic Olqa Veliki fr. revolucionar (1758-1794) Tovarna v Celju Indonez. šahist Koren Ljerka Pijača star. Slovanov Predlog Irmančnik Tone Veliki rus. skladatelj Peter Ilič 7 simfonij Kisik Ničla Šefica skladišča Zagožen Beneški most vzdihljajev Veliko sreče pri žrebanju! Rešitve oddajte do 15. januarja Izmed pravilno rešenih križank iz zadnje številke Kroja so bili izžrebani in prjeli 1995 urednici KROJA nagrade naslednji: 1. nagrada 10.000 SIT Toplak Darinka - Elkroj, Blekač Olga - Šmartno ob Dreti in Kosmač Franc - 2. nagrada 8.000 SIT Elkroj - Vzdrževanje 3. nagrada 5000 SIT ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta se iskreno zahvaljujem delavkam skupine B3 in B5 za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč ter izrečena sožalja in spremljanje na njegovi zadnji poti. sodelavka Marjana Vrabič Ob boleči izgubi ljubljene mame se sodelavkam zahvaljujem za izrečena sožalja, cvetje in mašo ter spremstvo na zadnji poti. Olga Povšnar Vsem sodelavcem in sodelavkam, posebno še iz likalnice in kontrole, se za dano denarno pomoč, cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti moje hčerke Blanke najlepše zahvaljujem. Stanka Zajc 7 5 vVT 14 PRAZNIČNE VONJAVE IZ KUHINJE Prednovoletni prazniki in pripravljalna mrzlica nanje se pričenja. Nekateri bodo najdaljšo noč preživeli v hotelih, restavracijah, drugi v krogu svoje družine ali prijateljev. Da bi praznike lepo preživeli, je prav, da se nanje že pravočasno pripravimo. Verjetno bomo spekle orehovo potico in napekle drobnega peciva in tako posladkale svoje naj bližje. Ce bomo same pripravljale večerjo na Silvestrovo, bomo izbrale take jedi, ki jih imajo domači najraje in se posebej potrudile, da bodo jedi okusno in čimbolje pripravljene. Naše kuharice vam priporočajo naslednje jedilnike: - juha z rezanci - telečji zrezki z gobicami - krompirjevi kroketi - mešana solata - sadna kupa II. - krvavice, pečenice, svinjska pečenka - kislo zelje - pražen krompir - orehova potica III. - biftek, - mešan narezek, - francoska solata, vložena paprika itd. Za poznejše ure se bo prilegla kisla juha, sarma ali zimski lonec. Take jedi se lahko pogrejejo še naslednji dan. RECEPT ZA OREHOVO IN MAKOVO POTICO: 65 dag moke, kavna žlička soli, 2 rumenjaka, 5 dag sladkorja, 1 vanilijin sladkor, limonina lupina, 2 žlički ruma, 2 dag kvasa, 6 dag masla in toplo mleko Priprava: Kvas z malo sladkorja raztopimo v treh žlicah mlačnega mleka. V skledo presejemo moko, ob strani damo sol ter v sredini moke napravimo jamico. Posebej v skledi spenimo rumenjake, sladkor, dišave ter zalijemo s 3 dl vročega mleka. To mešanico vlijemo v jamico sredi moke in z roko mešamo. Nato dodamo vzhajan kvas in še toplega mleka, da napravimo bolj mehko testo kot za mlečni kruh. Nazadnje prilijemo raztopljeno maslo (ne vroče) in testo dobro pregnetemo, da se loči od sklede. Testo pokrijemo s prtom in pustimo vzhajati približno uro in pol. Vzhajano testo zvrnemo na pomokan prt, zavih nemo robove, rahlo pomokamo, z valjarjem potolčemo ter enakomerno razvaljamo za dober nožev rob na debelo. Testa ne razvlečemo, zato valjamo s težo valjarja. Razvaljano testo enakomerno namažemo z nadevom in potresemo z očiščenimi in v rumu namočenimi rozinami. Testo zavijemo, damo v namazan model in takoj večkrat prebodemo z vilicami ali pletilko. Potico rahlo poravnamo in pustimo, da vzhaja eno uro in 40 minut. Vzhajano potico namažemo z razžvrkljanim jajcem ter jo damo v vročo pečico (200° C). Ko naraste in lepo zarumeni, temperaturo znižamo. Potico pečemo eno uro in četrt, odvisno od debeline in teže namaza. Pečeno potico takoj namažemo z oljem; čez pet minut jo obrnemo na desko ter s prtom pokrijemo, da se počasi ohlaja. Premalo vzhajana potica med peko razpoka, prehajana pa upade. V obeh primerih odstopa skorja. Prav tako ni lepa potica, če je pretrdo testo in premehak nadev in narobe. Orehov nadev: 45 dag zmletih orehov, 20 dag sladkorja, 3 dag drobtin, nožev vrh zmlete prave kave, ščep cimeta - premešamo. To polijemo z 2,5 dl sladke smetane (močno topla), zamešamo 2 jajci, rum. Lahko napravimo sneg iz beljakov. Makov nadev: 1/2 I mletega maka, 3 dl mleka, 12 dag sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 8 dag margarine, 2 jajci, rum, 2 žlici drobtin, limonina lupina, rozine. Priprava: V vrelo mleko z raztopljeno margarino in sladkorjem zakuhamo mak. Kuhamo ga 10-15 minut. Potem ga odstavimo, nekoliko ohladimo ter zamešamo dišave, rumenjaka, drobtine s snegom. OREHOVE REZINE (ali LONDONSKE REZINE): Testo 30 dag moke, 10 dag margarine, 15 dag sladkorja, 3-4 žlice mleka, 1 jajce, 1 pecilni. Vse skupaj na hitro pregnetemo, razvaljamo in damo na pekač. Testo premažemo z marmelado. Premaz Od 3 beljakov naredimo sneg, damo 14 dag zmletih orehov, 15 dag sladkorja in to namažemo čez marmelado. Nato še potresemo z grobo narezanimi orehi. Pečemo pri vročini 200 - 220° C. Razrežemo še toplo. KROJ - list za obveščanje delavcev ELKROJ d.d. Mozirje. Ureja uredniški odbor: Vera Pečnik, Urška Marolt, Ana Boršnak in Marija Miklavc (glavni in odgovorni urednik). KROJ izhaja občasno v nakladi 1.100 izvodov. Glasilo spada med proizvode informativnega značaja iz 13. tč. tar. št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% (mnenje Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/199-92 z dne 23. 3. 1992). Naslov: Elkroj Mozirje, Prihova 56, 63330 Mozirje, tel.: h.c. (063) 831 -611. Tisk: IGEA d.o.o., Nazarje ELKR01 INVESTIRA V PBIHOBNOST nutno še niso zadovoljivi. Ocenjujem, da je to posledica prehodnega obdobja uvajanja, ki traja malo dlje, kot smo prvotno predvideli. Pričakujemo, da bodo rezultati v mesecu decembru boljši. V sodelovanju s tujimi tehniki je bilo v našem podjetju, predvsem s strani firme BOSS, pokazano nekaj predlogov načina dela za doseganje boljše kvalitete dela in seveda produktivnosti. Kot prvi pozitivni učinki novega načina dela pa so se že pokazali skozi % števila povratkov nekvalitetno zlikanih hlač, ki se gibljejo trenutno okoli 2,5 % na št. kosov vseh zlikanih hlač, kar pomeni v primerjavi s prejšnjim mesecem za cca. 80 % boljši rezultat. Iz rezultatov dosedanjega dela so postavljene smernice dela likalnice v nadaljnjih mesecih: - povečanje produktivnosti linij likalnice, - povečanje kvalitete, - povečanje usklajenosti dela linij, ki je bistvena za doseganje dobrih rezultatov. Tendenca je predvsem v team-skem delu linij s poudarkom na dobrih medčloveških odnosih in skupnemu reševanju tekočih problemov kot pogoju za kvaliteto in kvantiteto izhoda izdelkov. Za investicijo z likalnico smo se odločili kljub težkim časom za tekstilno industrijo, saj smo želeli izboljšati pogoje dela delavcev v likalnici in izboljšati organizacijo. Želimo, da vsi razmislite o tem, da bomo s skupno dobro voljo dosegli največ, saj vsaka izboljšava vzame nekaj časa, da se nanjo privadimo. Danes, v času lastninjenj, je malo podjetij, ki vlagajo v razvoj in v izboljšave! Mi pa smo se odločili za ta korak, saj želimo, da danes delamo za jutri. Celje - skladišče D-Per V mesecu septembru in del meseca oktobra so v podjetju pospešeno potekale aktivnosti v okviru priprave elaborata nakupa dodatne strojne opreme ter nove tehnološko-tehnične organizacije likalnice. Namen posodobitve likalnice je pred- vsem v smeri hitrejšega pretoka izdelkov, večje kvfelitete ter preglednosti samega oddelka kot tudi racionalizacije tehnoloških časov ter skupnega znižanja stroškov. Končna vrednost opreme in izvršenih del je znašala cca. 400.000 DEM. Čeprav je bil rok za montažo in prostorsko preureditev kratek - 4 dni, je bila likalnica usposobljena za delo v predvidenem roku. Do danes je bilo v likalnici izvršenih še nekaj dodatnih aktivnosti v smeri izboljšanja ergonomije in organiziranosti delovnega mesta ter iskanja najoptimalnejših metod za doseganje postavljenih ciljev. Celoten projekt prostorsko logistične organiziranosti bo zaključen s postavitvijo visečega transporta, ki bo vsako likalno linijo povezal z oddelkom adjustiranja in naprej s skladiščem. Po planu naj bi ta del projekta z montažo zaključili konec letošnjega leta. Rezultati, ki jih dosegamo v likalnici, tre- M 192/1994 16 5000002039,2 C0BISS s