Izkušnje 48 Vzgoja, marec 2021, letnik XXIII/1, številka 89 Prav gotovo je bilo o branju že veliko povedanega in napisanega, zato se prispevek ne ukvarja s teoretično platjo, skuša pa zajeti nekaj dolgoletnih izkušenj iz prakse. V prispevku so predstavljene vsakodnevne bralne dejavnosti, ki se izvajajo v šolskem okolju v obdobju otrokovega vstopa v osnovno šolo in so povezane z družinskim branjem. V članku je prikazan tudi pomen sodelovanja med šolo in vrtcem, ki poteka v okviru bralnih minutk z namenom, da bi otrokom zagotovili lažji prehod iz vrtca v šolo. Bralne minutke v knjižnem kotičku Suzana Pirman, prof. razrednega pouka, je učiteljica 1. in 2. razreda v podružnični šoli na Pristavi pri Mestinju, Osnovna šola Podčetrtek. Ima več kot trideset let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja. Sodeluje na številnih prireditvah vseživljenjskega učenja, vodi ustvarjalne delavnice, šole v naravi ter pripravlja otroke na nastope na različnih prireditvah. Živimo v času, ko se namesto v svet knjig otroci v prostem času vse pogosteje zate- kajo v svet računalniških igric, ko branje vse prevečkrat predstavlja obvezo, ki jo je treba opraviti; v času, ko tekmovanje za bralno značko večine učencev ne zanima več, domače branje pa za mnoge otroke predstavlja neprijetno dolžnost; v času, ko predšolski otroci odraščajo obdani z inte- raktivnimi igračami, listajo knjige, ki odda- jajo zvoke, pojejo in se bleščijo. Starši otro- kom tako rekoč v zibelko polagajo mobilne telefone, tablice, v katere otroci strmijo, pri tem pa pozabijo na ves zunanji svet. Nič čudnega, da jim knjige kasneje niso več za- nimive. Tega kot ljubiteljica knjig in branja preprosto ne morem razumeti in doumeti, saj spadam med ljudi, ki jim knjiga ponuja veliko užitkov; že kot otok sem za branje izkoristila vsak prosti trenutek. Knjige so me že od nekdaj odpeljale v svet neizmerne domišljije in branje je še vedno moje naj- ljubše opravilo v prostem času. Svojo ljube- zen do knjig in branja skušam prenašati na otroke. Kot učiteljica prvega razreda imam sre- čo, da delam s starostno skupino otrok, ki imajo veliko željo po učenju branja. To njihovo veliko notranjo motivacijo skušam ohranjati od prvega trenutka, ko prestopijo šolski prag. Učenci se že prvi dan seznanijo z različnimi kotički v razredu. Prav pose- bej privlačen se jim zdi knjižni kotiček, ki ga skušam pripraviti čim bolj privlačnega, skrivnostnega in zanimivega. Vanj vedno spravim nekaj knjig iz svoje mladosti, pa tudi knjige moje mame in celo babice. To so knjige, do katerih imam sama zelo spo- štljiv odnos, ki ga skušam prenesti tudi na učence. Ko prvošolec ponosno, z velikim žarom v očeh pove, da bo za bralno znač- ko pripovedoval o knjigi, ki je očkova, in da bo prebral oziroma pripovedoval tudi o drugih knjigah, ki so iz časa očkovega otro- štva, se zavem, kako pomembno je vse, kar delamo učitelji, in kako velik vpliv imamo na otroke. Književna vzgoja in knjižni kotiček Ker je branje pomembna socialna sposob- nost, ki jo otrok potrebuje v šoli, pri igri, na vsakem koraku v življenju, je toliko bolj pomembno, da že na samem začetku šo- lanja spozna njegovo pomembnost, hkrati pa branje začuti kot vir ugodja in navdiha (Kropp, 2000). Knjižni kotiček daje učencem veliko mo- žnosti za razvijanje pozitivnega odnosa do knjige. Učenci si v njem z velikim zanima- njem začnejo ogledovati različno literatu- ro že na samem začetku svojega šolanja in samostojno segajo po otroških revijah, slikanicah, enciklopedijah. Književna dela, ki jih imajo na razpolago v knjižnem ko- tičku, se med šolskim letom spreminjajo glede na letne čase, učne teme in interese učencev. Na razpolago imajo slikanice, različne šaljive zgodbe, slikopise, knjige o živalih, zgodbe o življenju otrok, kuharske recepte, TV-spored, knjige, ki opisujejo poklice, revije … Knjižni kotiček učenci lahko dopolnijo tudi s knjigami, ki jih pri- nesejo od doma; tako se le-ta do konca šol- skega leta spremeni v pravo malo razredno knjižnico. Učenci z veliko motivacije urijo tehniko branja prav s pomočjo gradiva, ki ga sami prinesejo. Sošolcem predstavljajo zanimivosti, kažejo ilustracije in večkrat se v knjižnem kotičku najde kaj prav never- jetnega. V tem šolskem letu je npr. veliko zanimanja požel star telefonski imenik, ki je postal zelo iskano in imenitno branje učencev v času podaljšanega bivanja in ju- tranjega varstva. V knjižnem kotičku izvajamo različne bralne dejavnosti, ki pripomorejo k do- vzetnosti za književnost. Glavni namen teh dejavnosti, ki jih imenujemo bralne minutke, je razvoj bralnih navad ter ljube- zni do branja. Dejavnosti se iz dneva v dan spreminjajo in učenci jih nestrpno priča- kujejo. Otrokom berem z velikim navdu- šenjem in ne vztrajam, da bi se čim prej naučili samostojno brati. Ob umetnostnih besedilih zelo uživam in vse pogosteje opažam, da se moje navdu- šenje prenaša na otroke, jih prevzame in prepriča. Glasno branje pozitivno vpliva tudi na razvoj jezika in pismenosti, kasneje pa na boljše razumevanje prebranega. Vse to vpliva tudi na dober učni uspeh. Otrok se ob poslušanju zgodb in pravljic vživi v zgodbo, si predstavlja pokrajino, dogod- ke, se v domišljiji poistoveti z drugimi, ob tem se mu porajajo različni občutki, kot so strah, veselje, žalost. Najpomembnejša za učenje branja je otro- kova notranja motivacija, ki jo dejavnosti v knjižnem kotičku še bolj spodbujajo. Učenci želijo čim prej priti do stopnje, ko lahko sami izpeljejo kakšno dejavnost, vse to pa je neprecenljiva motivacija za učenje branja. Današnji otroci potrebujejo veliko več časa za pripravo na delo, da se umirijo ter pri- sluhnejo navodilom za delo. Pri izvajanju različnih dejavnosti v knjižnem kotičku pa Izkušnje Vzgoja, marec 2021, letnik XXIII/1, številka 89 49 teh težav ni, saj otroci radovedno čakajo bralne minutke. Pri učencih je zelo priljubljena tako ime- novana sirova potička. Otrokom berem znano zgodbo. Občasno dodam v besedilo izmišljeno besedo ali besedno zvezo. Na primer: Babica je živela v sirovi potički ob robu gozda. Otroci se zelo hitro odzovejo in popravijo napačno besedo: Babica ni ži- vela v sirovi potički, ampak v hiši. V knjižnem kotičku večkrat izvedemo de- javnost, v katero na koncu vključimo učen- ca, ki že zna brati. Otrokom berem zgodbo, malo pred koncem končam in pustim, da konec zgodbe prebere otrok. Vsi se veselijo trenutka, ko bodo konec zgodbe prebrali sami. Občasno pa konca zgodbe ne prebe- remo, ampak pustimo, da si ga vsak sam naslika v svoji domišljiji. Otroci si večkrat želijo dejavnost, ki jo ime- nujemo glavni junak. Med branjem zgodbe, nekje na sredini, glavnemu junaku spre- menim ime. Pri tej dejavnosti je pozornost učencev res na višku, saj zelo pozorno po- slušajo, da lahko hitro popravijo ime glav- nega junaka. Otroke zelo navdušuje tudi dejavnost, ki smo jo poimenovali smeški. Ko učencem berem zgodbo, jim določene besede prebe- rem z visokim ali nizkim glasom, drugač- nim naglasom, oponašam živali. Učenci v dejavnosti uživajo, se smejijo in opažam, da kasneje, ko se poistovetijo z različnimi junaki v zgodbah, tudi sami spremenijo glas in zelo nazorno upodobijo vlogo, ki jo imajo. Otrokom je všeč tudi branje v nadaljeva- njih. Sami izberejo knjigo, ki jo potem vsak dan beremo, ponavadi po poglavjih. Vedno napovem naslov zgodbe za naslednji dan in res je lep občutek, ko opazuješ veliko radovednost učencev. Po branju se vedno pogovarjamo o prebranem, učenci izrazi- jo svoje mnenje, svoje komentarje. Z veli- kim zanimanjem si ogledujejo ilustracije v knjigah, na katere smo še posebej pozorni. V času poustvarjanja tudi sami narišejo in naslikajo svoje predstave o dogajalnem pro- storu, književnih junakih in domišljijsko nadaljujejo zgodbo. Svoje občutke, misli o knjigi delijo s sošolci in ob tem, ko sodelu- jejo pri branju, v različnih dejavnostih pred branjem in po njem, pridobivajo pozitivno samopodobo. Pripovedovanje in poslušanje zgodbe Neprecenljivega pomena je tudi pripove- dovanje o prebranem, saj otrok s tem ne razvija samo sposobnosti komunikacije, temveč tudi koncentracijo in sposob- nost ločevanja pomembnih podrobnosti. Otrok, ki pripoveduje zgodbo, sedi na pravljičnem stolu, ki ga v ta namen okra- simo z veliko belo čipkasto pentljo – gre za nekakšen pajčolan, ki nas popelje v pravljični svet. Dogovorili smo se, da nas bo priprava pravljičnega stola spomnila, da se je treba umiriti, si pripraviti blazi- ne, na katere se udobno namestijo in se pripravijo na poslušanje. Pravljice pri- povedujejo ob knjigah, ki jih prinesejo od doma in ki so jim jih starši večkrat prebrali. Ob poslušanju zgodbe se učenci vživijo v njeno vsebino in vanjo vnašajo lastna doživetja in čustva. Branje otrokom v vrtcu Na naši šoli je že nekajletna tradicija, da prvošolci enkrat na teden obiščejo otroke najstarejše skupine vrtca in jim berejo. To je za prvošolce naloga, ob kateri se poču- tijo zelo pomembne, saj ni dolgo od tega, ko so sami obiskovali vrtec in z velikim zanimanjem poslušali šolarje. V šoli in doma urijo branje in z veliko nestrpnostjo čakajo trenutek, ko je njihovo branje tako tekoče, da so pripravljeni za branje v vrtcu. Za urjenje branja imamo v prvem razredu pravilo, ki se glasi 'manj je več'; beremo vsak dan po malem, 10 minut, vendar se tega res držimo in ne mine dan, ko otrok ne bi glasno bral. Seveda poteka branje di- ferencirano glede na njegove sposobnosti in predznanje; vsak je deležen individual- nega pristopa, ki mu omogoča optimalno napredovanje. Na bralnih minutkah, ki jih izvajamo v vrtcu, sta prisotna tudi veliko navdušenje in motivacija za branje pri vr- tčevskih otrocih, ki si želijo v šolo, da bodo nekoč tudi oni brali mlajšim otrokom. Branje vsak dan Z dejavnostmi v knjižnem kotičku ter s spodbujanjem staršev, da otroku vsak dan berejo, umeščam branje v naš vsakdanjik. Z zgledom, ki ga odrasli dajemo otrokom, jih želimo vzgojiti v dobre bralce za vse ži- vljenje. Ob vsem tem pa je za otroka gotovo najpomembnejši čas, ko mu starši berejo, saj takrat čuti ljubezen in nežnost, branje pa postane vir ugodja. Viri in literatura • Jamnik, Tilka (1997): Književna vzgoja otrok od predbralnega obdobja do 9. leta starosti. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. • Knaflič, Livija (2009): Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: An- dragoški center Slovenije. • Kropp, Paul (2000): Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič: Učila. Foto: BS