^Iot8oqs bx I Iz ruske zgodovine^ 9i 92 ^**
Od 1071. do 1073. leta.              ,.    .    , ^
libod iilftm oq (utfHevit btof. i¦¦¦¦-                                 i -t^' ifirmbiaitffc T
Mfr,.,*..J   .r:.f,.: *«.:¦¦......•   • '•• •¦    ^0 Ne8toru->               «¦.- mi.r..-,- nnni^ .t ¦
^<(-i(  Prodolžujmo vraževčruo povest Nestorovo, katere amo nokeliko sliSali * jj^fj v zadujem ,,Vrtci."
,.r Janj reče ujetima v<51hvoma (čarodejema): ,,zaradi česa sta pogubila fco-liko ljudfj ?" fiečeta niii: ,,ker ti diže obilje; & je iztrčbiva, bode vsega do-volj. Ako li hočeš, to pred tobdj iznameva žito ali ribo ali druzega kaj." A Janj reče: ,,po resuici, Iaž jo to! Stv6ril je Bog člov^ka od zeialjo, ;(ier sestavljen je s kostmf in žilami od krvf; nij v njeiu nifiesar, in ne re nikdor, razven sam Bog vč." A ona rečeta: ,,inidva veva, kak6 je človek stvorjen." On reče: ,,kakd?" A ona odgovorita: ,,Bog se je vzpčtil ter pmival v umivalnici in potlej se otail z Tžhtom (pušJjem) ter ga vrgel z nebžs na z^mljo, in razprl se je zMdej z B<5gom, kdo bi od vfihta stv6ril čloTeka, in stvdril je zl<5dej 6lovdka, a Bog je dušo vdnj vldžil; zatorej, ako umerje človek, v zšmljo ide tel<5, a duša k B6gu." Ee6e jima Janj: ,,po resuici, prelastil (pievaril) je vaju bes! KatereDiu Bogu včrujeta ?" Ona odgovorita: ,,Antikrfstu.'1 A on reče jima: ,,kdč je ta?" Ona rečeta: ,,sedi v bržzdni." Eeče jima Janj: ,,kakšen je to Bog, sedeč v brezdni ? Ta je bes, a Bog je na učbesi, sede6 na prestoli, in slave ga angeli, ki stoje pred ujim se stra-hona, ne mogdč nanj zreti; a tega so bili angeli dolu vrgJi, katerega vidva govorita Antikrista; za svoje veličauje je bil vržen z nebžs in je v brezdni, kakor to tudi vidva pripovediijeta, <5akaj<5č, kdaj pride Bog z nebesa, da tega Antikiista ujame ter zvčže z ?6zami ia ga posadi z ujega slugami in vseiai, kateri k njemu verujo; a vama je tudi tukaj iniiko prijžti od mene in po smrti tamkaj." A ona mu odgovorita: ,,nama bogovi povšdajo, da ne moreš nama stvoriti ničesar." On reče jima: ,,lažejo vama bogdvi." Ona mu re-četa: ,,nama bode stati pred Svetoslavom, a ti ne moreš stvoriti ničesar." Janj veli biti ja ter jima potrgati bradi. Kadar sta bila tepeua in bradi ujiju potrgaui s prec6pom, reče jima Janj: ,,kaj vama bog6vi govore ?" Oua mu rečeta: ,,stati bode nama pred Svetoslavoin." A Janj ukaže vložiti r6-belj *) v usta jima ter privezati ja k b6ku ladije, in pusti ja pred sobtij v ladijo, a sam ide za njiiua. Stali so iia ustji Šeksne v6de, in reCe jima Janj: ,,kaj vama bog6vi govorž?" A Ona rečeta: ,,tak6 nama bogovi govore: uij biti nama živima od tebe." In reče jiina Janj: ,,to so ti vama prav pove-dali." A 6na rečeta: ,,no če naju pustiš, mnogo ti dobrega bode; če li uaju pogubiš, veliko skrb primeš in zlo." On rede jima: ,,če vaju pustim, to mi bode zlo od Boga." In reče Janj voiiiikom: ,,ali sta komu izmej vas ta dva ubila koga od rodii?" A vozniki rek6: meni mater, druzemu sestro, tretjenm rodnika. A 011 reče njim: ,,maščdjte svojih!" Oni ja vzem<5 ter ubijd in iu povšsijo na dob, maščevdnje prijemši. Xadar je Janj odšel dom6v, drugo uoe yl6ze uiedved in ja sne. Tak^ sta poginila, dvugim ved6ča a svoje po-gube 119 veddča. Ako bi res bila kaj vedela, to bi ne bila prišla na to niiisto,
*) Ta beseda je neznana; morebiti znači takšen klin, kakeršnega Nemec imenuje BKuebel" V
123
kder je bilo jima ujetima biti; ako sta li ujeta bila, to pa k*j sta gororila: nij umrčti nama, kadarje 6n uže mislil ubiti ja? Bog jedfn ve misel 61o-veško,  a b6si ne vedč uičesar. kakor hofiemo tudi to skazati.
V ta 16ta se priključi necemu Novogradeu iti v Čude, in pride k v61hvu, hot&č volhvovanja od njega. In ta po običaji svojem začne klicati b&e v hram svoj. Novogradec je sed&l na pragi tega hrama a v61hev ležal odrevenevsi, ter metal je ž njim bes. A v61hev potem vstane in reče Novogradcu: ,,bog6vi ne smčjo priti; nekaj imaš na sebi, česar se boje." Ta se je sp6menil, da ima križ na sebi, ter je odšel in ga obesil zunaj hraraa tega. A v61hev je začčl zopet klicati bese. A Ijesi, metavši z njiio, poved6, zaradi česa je Novogradec prišel. Potem jame ta vprašati: ,,zakaj se bojč križa, ki ga nosim na sebi?" A vtflhev odgovori: ,,to je znamenje uebeskega Boga, katerega se naši bog6vi boje." 0 6u reče: ,,to kakšni so bog6vi vaši? Kde živ^?" A ta mu reče: ,,"V brezdnih; kajti so v obraz čriii, krilati, hvoste (repe) imej<5či, ter hodijo pod n6bo poslušat vftših bogdv; a vaši bogčvi so na nebesi. če kdo umre od vaših ljudij, to se vznese na nebo; če li od naših umre, to se nese k našim bogoin v br&zdno." Tak6 je tudi ržs, kajti gr6sniki so v pekli, 6a-kajdč muke rečue; a pravdniki se v uebesko žilišče vdvarjajo z angeli. Taka ti je bčsovska si)a in lepota in nemčč; zatd prelaščajo človeka, veleč inu pripovedovati vidžnje, javljajtfč se mu nezrršenema v veri, prikazujčč se v snu, dragiin v zamikanji, in tak6 volhvujejo z dražilom besovskiru. Posebno po ženah bivajo besovska dela s čarodčjstvom ia otrovoui in drugim lok&vstvoin. A tudi nevžrne rnožč prelaščajo besi, kajti pri apostolih je bil Sinion v61hev, ki je dčlal psom govoriti človeški, in saui je premenjaval se, to star, to ralad, to li je tudi koga druzega premenjaval v druzega človeka obraz.
Tak viJlhev je bil vstal pri Glčbu v Novem Gradu; kajti govoril je Ijudem delaj<56 se, kakor Bog, in je dejal: ,,vse vem," grdeč vero krščansko. In bil je motež v gradu ter vsi so verjčli njemu in boteli pogubiti vladfko (škofa); a vladlka je vzeJ križ, oblčkel se v rize (oblačila) in stal, rektfč: ,,kdor hoče verjeti v<511ivu, ta da ide zanj; ako li v&ruje kdo Bogu, ta h križn da ide!" Id vazd^lili so se ljudj^ na dvoje, a knez Gleb ter njega družina so šli in stali pri vladiki, a ljudje vsi so šli za vdlhva. Bil je motež velik mej ujimi. A Gleb, vzemši t&por (sekiro) pod suknjo, pride k "v61h?u in reče njemu: ,,to veš li, kaj ho8e jutri biti, kaj li do večera ?" A on reče: ,,vse vem." In reče Gl^b: ,,to v6š li, kaj hoče biti denes P" — ,,Cndesa velika stvorim," reče. Tedaj je Gleb iznčl topor in ga razs^kal, da je poginil s te-lesom in dušo, predavši se zlddeju; a ljudje so se razšli. '' Tak6 so t teh časih zviti hudobueži motili preproste ljudij, kateri so radi verjeli tudi najbrezumnejšo stvar.
f V 1072. lšto so prinesli svžta strastotrpca Borisa in Gleba. Zbrali so se Jaroslaviči: Izjfelav, Svetoslav, Vsevlad in metrdpolft, kateri je tedaj bil, Jurij, tudi vladfka Peter Prejeslavski, MihaelJdrijevski, in Teodosij, igainen Pe-čerski, Sofronij, svetega Mihaela igumen, German, igumen Svetega Spasa (odrešenika), Nikola, igumen Prejčslavski, in vsi igiimeni, ter so stv6rili praznik in praznovali svetlo. Borisa in Glčba so preložili t novo cerkev, ka-tero je zdelal Izj^slav in stoji še zdaj. lzjžslav, Svetoslav in Vsčvlad so vzeli najprvo Borisa na rame svoje v les^nej rakvi in ga ponesli; a pred njimi so
§11 črnorizci (menihi), sveče držeč v rokah, in po njih dijakpni s kadili, in potlej duhovniki, in za njimi vladfke z metropolitom; a za temi so šli z rakrijo. Prišedši v novo cerkev so odprli rakev, ter napolnfla se je cerkev blage vonjave. Slavili so Boga, to videvši. A metropolita užast (groza) obide, kajti bU je netrden v veri k njima; zat(5 je padši na lice prosil proščenja. Celovavši (poljubivši) njega moči (kosti) ga vlože v kameno rakev. Potem so vzeli Gleba v rakri kamenej ter ga vstavili na sanl in odvezli. Kadar so bili v diirih, ustavi se rakey ter se ne premakne. Velšli so narodu klicati: ,,Gospod, pomiliij!" in tak6 so ga odvezli. Položili so ja mčaeca maja drugi dan. Odpevši službo božjo so bratje obedovali vkup, vsak z boljari svojimi z ljubeznijo veliko.   A potem so se razšli v svoje si.
V 1073. leto vzdigne zlodej prepir mej temi brati Jaroslaviži. Svetoslav in Vsšvlad sta se zdriižila na Izjžslava. lzide Izjčslav iz Kijeva, a Svetoslav in Vsčvlad vnideta v Kijev, meseca marcija v dvajseti ia drugi, ter sta sedla na stoli, na Brestovem, prestopivši zapoved otčevo. A Svetoslav je bil za-četek izgonu bratskemu, želeč boljše vlasti, in prem6til je Vsžvlada, govo-T&6: ,,Izj^slav se druži s Vseslavora, misleč iti na naju, da 6e ga ne prehi-tiva, ima naju pregnati." In tak6 vzostri Vsevlada na Izjeslava. A Izjeslav otide v Lehe z imenjem mnogim, rek6S: ,,s tem najdem vojnike;" a vse to so ruu vzeli Lehi, pokazavši njeinu pot od sebe. A Sretoslav je sedel v Ki-jevu, pregnavši brata svojega in prestopivši zapoved otčevo, pač tudi božjo ; kajti velik je greh, prestopati zapoved otca svojega.                      (Dalje prih.)