LOKALNI VODOVODI IN SUŠA
Letošnja suša je v Sloveniji naredila ogromno škode. Ogniti se ji ni mogla tudi moščanska občina. Vendar tokrat ne bom pisal o škodi, temveč o težavah, ki jih imajo s pitno vodo občani, ki živijo na zunajmestnem območju. Od vseh Ijubljanskih občin ima občina Moste-Polje poleg občine Vič-Rudnik še največ zunajmestnega območja. V nasprotju z viško občino je večina tega območja hribovskega, nekateri kraji pa spadajo tudi v demografsko ogroženo območje, predvsem Prežganje in Mali vrh. Za kraje v hribovitem območju mošČanske občine je značilno, da imajo lokalne vodovode, ki pa nimajo primernifa vodnih zajetij, tako da ima dva tisoč občanov skoraj vse leto moteno oskrbo z vodo. Letošnja suša je njihove težave še stopnjevala.
O tej problematiki, in o njenem reševanju smo se nedavno pogovarjali z moščansko sekretarko za urbanizem in varstvo okolja Marjano Hauptman-Erjavec. Povedala je, da je v občini Moste-Polje zunaj mestnega območja 35 lokalnih vodovodov. Najbolj pogo-sto primanjkuje vode v krajevnih skupnostih Zadvor, Besnica, Dolsko in Klopce, kamor skoraj vse leto pitno vodo dovažajo. Letošnje poletje so tako pripeljali 2.200 kubičnih me-trov vode. Vodo dovažajo gasilci s svojimi cisternami, pa tudi s petimi cisternami, ki jih je za te potrebe ku-pila občina.
Ker pa dovažanje vode ni zastonj, je občina poskrbeia, da občani porav-najo le 40 odstotkov stroškov, drugo pa občina in mesto, vsak po 30 odstot-kov. Pet kubičih metrov pripeljane vode stane približno 1100 tolarjev. Ker so prebivalci teh krajev večinoma kmetje, porabijo veliko vode za napa-janje živine. Vendar je dovažanje vode le začasna rešitev. V moščanski občini so si za eno od prednostnih nalog zadali gradnjo lokalnih vodovo-dov, ki bodo bolj strokovno narejeni, tako da ne bo več primanjkovalo vode.
Sekretarka za urbanizem in ureja-
nje okolja je dejala, da se na občini že dlje časa zavedajo težav, ki jih imajo prebivalci zunajmestnih območij s pitno vodo. zato so se tudi odločili, da bodo lokalne vodovode uredili tako, da teh težav ne bo več. To si je občinski izvršni svet postavil za pred-nostno nalogo, pri tem pa so ga pod-prli tudi poslanci občinske skupščine. Pitna voda je osnova za normalno življenje. zato je nesprejemljivo. da je le nekaj kilometrov iz naše prestol-nice prebivalci nimajo dovolj. V ob-čini so pripravili program gradnje lo kalnih vodovodov. ki ga počasi tudi uresničujejo. seveda glede na razpo-ložljiva sredstva. Poudarila je, da je gradnja vodovodov zelo draga. zato je prebivalci sami ne morejo plačati.
Tako je gradnja vodovoda v vasi Brezige v zaključni fazi. Vodovod. dolg dva kilometra, se bo napajal iz 50 metrov globoke vrtine. Ta vodo-vod bodo mogoče pozneje podaljšali še do Podlipoglava. Gradnja bo stala prfbližno 40 milijonov tolarjev, večino denarja bosta dala občina in mesto, krajani pa bodo s samoprispevkom zagotovili 20 odstotkov sredstev. Vo-dovod gradijo po fazah. Že letos bodo začeli graditi tudi vodovod Dolsko-Laze, ki bo v celoti stal približno 70
milijonov tolarjev. Letošnja faza bo stala 32 milijon6v tolarjev, od tega bosta občina in mesto prispevala po 10 milijonov tolarjev, javno podjetje Vodovod-Kanalizacija 12 milijonov tolarjev in krajani dva milijona tolar-jev. Gradnjo tega vodovoda bodo na-daljevali še prihodnje leto. Za vodo-vode Dolsko-Senožeti, Prežganje, Sela pri Pancah, Mali vrh, Zalog -PodgTad in Bizovik pa pridobivajo lokacijsko in gradbeno dokumenta-cijo. Za večino vodovodov bodo poi-skali nove vodne vire. saj obstoječi nimajo dovolj vode.
Marjana Hauptman-Erjavec je še povedala, da bodo sredstva iz prora-čuna narekovala dinamiko in obseg giadnje lokalnih vodovodov. Vseh ne bodo mogli zgraditi takoj, zato se bodo o njihovi gradnji odločali glede na ogroženost prebivalstva in določili prednostni vrstni red. Dodala je, da so priprave na gradnjo vodovodov za-mudne in dolgotrajne. saj raziskave in pridobivanje potrebne dokumentacije zahtevajo nekaj časa, tako da lahko mine enega do treh let preden se prične z gradnjo.
ZDENKO MATOZ