Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XI.
Celovec, petek, 24. avgust 1956
Štev. 34 (748)
Skupna resolucija ZSO in NskS zvezni in deželni vladi
V	zadnji številki našega lista smo obširno poročali o poteku skupne seje upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij, ki je prejšnjo nedeljo ob udeležbi predstavnikov včlanjenih organizacij razpravljala o položaju koroških Slovencev eno leto po ratifikaciji Državne pogodbe.
V	zvezi s poročilom o sprejemu skupne delegacije Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev dne 21. julija t. 1. pri zvezni vladi na Dunaju, kjer se je pokazalo, da tudi najvišji vladni predstavniki ne kažejo potrebnega smisla in resnosti za obravnavanje manjšinskih vprašanj v sodobnem duhu demokracije in da celo skušajo čimbolj skrčiti vsebino in obseg določil Državne pogodbe v zaščito narodnostnih manjšin, so odborniki predlagali, kakor smo že zadnjič kratko omenili, skupno resolucijo ZSO in NskS na zvezno in deželno vlado.
Na temelju tega predloga sta Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev sporazumno sklenila in odposlala zvezni vladi na Dunaju in koroški deželni vladi v Celovcu skupno resolucijo, katere besedilo objavljamo na. posebnem mestu našega lista.
Ko tat kriči: Primite tatu!
_Da je od rešitve manjšinskega vprašanja na Koroškem v veliki meri odvisen tudi bodoči razvoj odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, je bilo ugotovljeno in poudarjeno že od vseh strani, tako tudi od najvišjih predstavnikov obeh sosednih dežel. Ce so se do tega spoznanja končno priborili tudi gotovi krogi okoli koroških »svobodnjakarjev«, potem je to le toliko bolj značilno za njihov počasni razvoj. To vsaj potrjujejo njihove meditacije v »Karntner Nachrichten«, kjer skušajo z obujanjem spominov na čase, ko so se tudi na ozemlju današnje Koroške še menjavala razna nomadska plemena, dokazovati, da so bili naši kraji menda »ewig deutsch«.
Takim nomadskim svobodunom bi položili na srce le toliko, da pri reševanju »koroškega vprašanja« ne gre za stvari, ki so se dogajale pred tisoč leti, marveč predvsem za razvoj, ki je bil zabeležen v pičlem zadnjem stoletju. V teh desetletjih se je namreč zgodilo, da je bila narodnostna skupina, ki je pred sto leti štela še nad 100.000 članov, zreducirana na baje popolnoma nepomemben odstotek, kakor vsaj zelo radi zagotavljajo šovinistični krogi vseh barv in odtenkov. Naj bo ta odstotek pomemben ali nepomemben, dejstvo je in ostane, da je s preračunano in načrtno germanizacijo uspelo spremeniti narodnostno stanje na južnem Koroškem. Kakšnih metod so se pri tem posluževali, pa morajo najbolje vedeti različno pobarvani »svobodnjakarji«, v katerih vrstah so našli zatočišče tudi razni izkušeni »strokovnjaki« za reševanje narodnostno-manj-šinskih vprašanj, ki so vprašanje južne Koroške in koroških Slovencev bolj ali manj uspešno reševali v duhu čistokrvnega velenemštva.
Prav zaradi tega pa zvenijo iz ust takih ljudi zelo neokusno besede o pošteni rešitvi in o dobri volji za ustvaritev trajnega razumevanja. Njihove preteklosti se namreč še vse preveč držijo madeži nasilne gospodovalnosti, katere se tudi danes ne morejo popolnoma otresti in vedno spet radi ponavljajo stare in izkušene parole o potrebi po odločnih ukrepih in po železni metli. Zato se njihov poskus, da bi narodno manjšino prikazali kot »edino akutno nevarnost« za dobrososedske odnose med Koroško in Jugoslavijo, sliši le kot klic tistega, ki je vpil: »Primite tatu!«
RESOLUCIJA
Odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev sta na svojih sejah po poročilih delegacije o sprejemu pri zvezni vladi dne 21. julija 1956 sklenila naslednjo sporazumno resolucijo:
1.	Z ogorčenjem ugotavljamo, da zvezna vlada kljub Spomenici in konkretnim predlogom od strani koroških Slovencev tekom 14 mesecev po podpisu Državne pogodbe ni ukrenila ničesar za uresničenje določil člena 7 Državne pogodbe.
2.	Izredno smo vznemirjeni, ko iz poročila naše delegacije posnemamo, da tudi zvezna vlada ne polaga potrebne važnosti na reševanje manjšinskega vprašanja v smislu s členom 7 Državne pogodbe prevzetih obveznosti v zaščito slovenske manjšine na Koroškem.
3.	Mnenja smo, da tako zadržanje odločujočih in odgovornih činiteljev le še pospešuje protislovensko gonjo v deželi.
4.	Odbora soglasno poudarjata, da je stališče Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev k členu 7 Državne pogodbe jasno izpovedano v Spomenici koroških Slovencev, ki je bila 11. oktobra 1955 predana zvezni in deželni vladi.
5.	Pričakujemo, da bo zvezna vlada držala svojo besedo, dano naši delegaciji dne 21. julija 1956, in uresničila člen 7 Državne pogodbe v jeseni 1956 po predhodnem sporazumu z zastopstvom obeh imenovanih osrednjih organizacij koroških Slovencev.
6.	Zvezni kancler g. ing. Raab je v razgovoru z našo delegacijo dne 21. julija
1956	poudaril tudi finančno stran reševanja člena 7. Z ozirom na to opozarjamo tako zvezno kakor tudi deželno vlado, da pravočasno v svojih proračunih za leto
1957	predvidita potrebna finančna sredstva.
Sueška konferenca je razčistila stališča
Včeraj je bila zaključena londonrka konferenca o Sueškem prekopu, ne da bi dosegli dokončnih uspehov. Prvotno je bilo predvideno, da bo konferenca končana že v sredo, vendar se po dotakratnih razgovorih niso mogli sporazumeti, v kakšni obliki in na kakšen način bi o poteku konference obvestili Egipt; v ta namen so zasedanje podaljšali do včeraj.
Celotna konferenca je potekala, kakor je bilo pričakovati od vsega početka, brez posebnih efektov in je njen edini uspeh zgolj v tem, da je razčistila stališča posameznih dežel ter s tem ustvarila izhodišča za nadaljnje razgovore. V glavnem je šlo v Londonu za dva načrta, namreč ameriškega, ki je hkrati načrt vseh zapadnih sil, ter indijskega, ki v bistvu zrcali stališče Egipta. Medtem ko predvideva ameriški načrt ustanovitev mednarodne uprave Sueškega prekopa, se indijski načrt zavzema za mednarodno ustanovo, ki bi upravo prekopa samo nadzorovala, izvajal pa bi jo Egipt sam.
Med razgovori se je izkazalo, da imajo mnoge dežele, ki so sicer za mednarodno upravo prekopa, številne pomisleke proti ameriškemu načrtu. Zato so predlagale celo vrsto dopolnilnih predlogov in sprememb, ki pa vsi
skupaj niso mogli ustvariti podlage, na kateri bi lahko našli zbližanje z indijskim odnosno egiptskim stališčem. To izhaja tako iz izjav indijskega predstavnika Krišne Menona in sovjetskega zunanjega ministra Šepilova kakor tudi iz odmevov iz Egipta. Krišna Menon se je namreč do zadnjega trudil, da bi zapad-ne sile spremenile svoje stališče in ne bi postavljale „že v naprej nesprejemljivih pogojev o možnosti, da bi se začela z Egiptom pogajanja o mirni poravnavi sueškega spora“. Še-pilov je dejal, da bi imela ustanovitev mednarodne ustanove za upravljanje egiptskega premoženja — in to proti izrecni želji Egipta — resne politične posledice, ker bi se s tem ustvarila na področju Sueškega prekopa cona stalnih napetosti ter izvor za mednarodne spore. Odmevi iz Egipta pa soglašajo v tem, da ameriški predlog kljub vsem spremembam za Egipt ni sprejemljiv pod nobenimi pogoji.
Čeprav konferenca torej ni pokazala pravih uspehov in je vprašanje Sueškega prekopa slej ko prej ostalo nerešeno, pa je bila velikega pomena že zato, ker je tudi zapadne sile prepričala o tem, da s silo in rožljanjem z orožjem ni mogoče reševati mednarodnih vprašanj.
Izgledi za rešitev ciprskega vprašanja
Komaj se je v Londonu začela konferenca o Sueškem prekopu, so na Cipru začeli deliti letake, v katerih je rečeno, da je progrško osvobodilno gibanje EOKA pripravljeno ukiniti oborožene akcije in tako omogočiti razgovore za rešitev ciprskega vprašanja. Ta odločitev je močno odjeknila v vsej svetovni javnosti in je bilo izraženo splošno mnenje, da mora Anglija zdaj pokazati svojo pripravljenost, da mirnim potem uredi vprašanje Cipra.
Posebno ko je grška vlada poudarila resnost ponudbe progrškega gibanja na Cipru, tudi v Londonu niso mogli prezreti roke, ki so jo ponudili ciprski rodoljubi. Zato so začeli s pripravami za nova pogajanja in novo ustavo za Ciper ter je bila v gotovih krogih poudarjena možnost, da bi k pogajanjem pritegnili tudi nadškofa Makariosa, ki je še vedno v angleški internaciji. V zvezi s ponudbo EOKA tudi angleški tisk poudarja potrebo po pogajanjih in poudarja, da mora Anglija končno prenehati s tem, da bi v ciprskem vprašanju uporabljala kot edini protiargument topove in zasede in da ne sme izgubljati časa, marveč mora izpričati pripravljenost na pogajanja.
Na ponudbo EOKA za premirje je odgovoril tudi britanski guverner na Cipru Harding, ki pa je ponudbo očitno napačno razumel. Kajti drugače pripadnikom osvo-
bodilnega gibanja ne bi mogel staviti pogojev, ki vsebujejo predajo z orožjem ter odhod v Grčijo, medtem ko čaka tiste, ki bi ostali na ciprskih tleh, zasledovanje in kazen.
V Zapadni Nemčiji so prepovedali KP
Pod pretvezo, da je njeno delovanje protizakonito in protiustavno ter da stremi za odpravo demokracije in svobode, je Adenauerjeva vlada pred skoraj petimi leti vložila pri zveznem ustavnem sodišču tožbo za raznust Komunistične partije Zapadne Nemčije. Zadnji teden je naj-višje sodišče, kakor je bilo pričakovati od vsega pričetka, izreklo prepoved KP, jo proglasilo za »protiustavno« in izdalo nalog o njeni razpustitvi. Hkrati ji je bilo prepovedano, da bi ustanavljala organizacije, ki bi prevzele njeno mesto, medtem ko je bilo partijsko premoženje zaplenjeno in bo porabljeno »v splošno koristne namene«.
S tem ukrepom je sedanja zapadnonem-ška vlada stopila v neslavne stopinje hitlerjevskega režima, ki je že leta 1933 zadal delavskemu gibanju podoben udarec. Zato je razumljivo, da je to dejanje izzvalo val protestov in splošnega obsojanja ne glede na politično usmerjenost in smatrajo prepoved KP za veliko napako vlade. Posamezni komentarji izražajo zaskrbljenost, da bi prepoved KP utegnila biti začetek obsežnejšega protidemokratičnega procesa v državi, kajti s tem je bila izpostavljena udarcem policije sleherna demokratična organizacija, ki bo po vladni želji lahko proglašena za komunistično, če njeno delovanje ne bo ugajalo vladajočim krogom.
Poleg posledic za notranjepolitične razmere pa bo ta nedemokratični ukrep Ade-nauerjeve vlade gotovo usodno vplival tudi na razvoj nemške zunanje politike. Kajti gotovo ni le prazno besedičenje, ko je predstavnik vzhodnonemške Enotne socialistične stranke poudaril, da pomeni prepoved KP v Zapadni Nemčiji »izzivanje pristašev miru in borcev za spravo med Nemci«, ter da je Adenauerjeva vlada s tem »povečala razdor med Nemci«.
Na sončni jug — na morje
V petek preteklega tedna ponoči se je skupina koroških slovenskih otrok odpeljala na letošnje letovanje v počitniško kolonijo v Crikvenico. Letovanje je posredovala Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Otroci so z velikim hrepenenjem čakali na dan odhoda v pričakovanju, da se jim bo na vsakem koraku odpiral nov, zanimiv in prekrasen svet. Tri tedne bodo preživeli ob Jadranu, s čimer jim bo utešeno hrepenenje, ki kipi v vsakem mladem človeku. Sonce, zrak in voda ter dobra preskrba pa jim bodo krepili telesne in duševne sile, da se bodo z lepimi spomini na nova doživetja čili in zdravi vrnili na svoje domove.
Varnostni organi — liferanti materiala za hujskaško propagando
2e večkrat smo lahko opazili, da skušajo nekateri šovinistično-hujskaški listi servirati bralcem svojo klevetniško protislovensko pa tudi protijugoslovansko propagando kot čisto resnico na ta način, da se sklicujejo na „zanesljive informacije“ iz vrst varnostnih organov.
Šele pred nedavnim sta ,,Kleine Zeitung“ in „Volkszeitung“ skušali opreti iz sovraštva do Jugoslavije porojeno zlobno izmišljotino o obstoju dveh različnih jugoslovanskih viz na informacije „nekaterih avstrijskih obmejnih uradnikov".
Podobne metode se je te dni poslužil mladoletni dunajski „Watschenmann“, ki skuša na zabaven način deliti klofute na razne strani, da bi zabrisal svoje več ko dvomljivo politično poreklo. Kaze pa, da se mu je sredi poletne vročine posušil ves „duhovit humor“ in se zato trudi zabavati bralce s sicer izmišljeno, a trenutno politično menda najbolj aktualno senzacijo o „ogroženi južni avstrijski meji vsled titoistične infiltracije“. Tudi to
žurnalistično skrpucalo „dokumentira“ svoje lažnivo pisunjenje o „slovenizaciji koroške zemlje“ z informacijami s strani nekega „policijskega inšpektorja J. iz Celovca“.
Na tem mestu bi postavili samo vprašanje, ali je koroški varnostni direkciji in celovški policijski direkciji znano, da se njuni organi udejstvujejo kot liferanti materiala šovinističnim listom za hujskaško propagando proti koroškim Slovencem in za izpodkopavanje dobrososedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Če jima je to znano in če to tolerirata, tedaj bi se ne čudili, da ob takšni zaposlitvi varnostnih organov ostajajo neodkriti zločinci, ki so razstrelili velikovški partizanski spomenik, in kriminalni napadalci na počitniškega gosta iz Slovenije — sivolasega duhovnika dr. Arnejca v Žrelcu. Saj se tudi temu ne čudimo več, da varnostna direkcija v rovarjenju Siidmarke ne vidi kršitve določil člena 7 Državne pogodbe, ko je vendar znano, da ponekod prav orožniki izvajajo razne podpisne akcije proti Slovencem.

Počitniška izmenjava mladine služi ideji miru in socializma
V	Sekiri ob Vrbskem jezeru, tik pod vijugasto obrežno cesto, je počitniški dom »Prijateljev otrok« tako skrit v zavetju strmega brega in bujnega zelenja, da ga marsikdo v cestnem vrvežu avtomobilov in motociklov zlahka prezre ali komaj opazi. In vendar je v tem zatišju že od srede junija dalje življenjski utrip stanovalcev morda bolj živahen, vsekakor pa mnogo prirodnejši kakor pa v marsikaterem bolj poznanem letoviškem središču ob jezeru.
V	tem domu z vabljivim imenom »Sončna dežela« so se dobra dva meseca vrstile večje ali manjše skupine šolskih otrok iz Slovenije. Tudi letos so tu preživljali del svojih počitnic kot gostje avstrijske socialistične mladinske organizacije, ta pa v zamenjavi s Slovenijo že nekaj let pošilja avstrijske otroke na poletni oddih na jugoslovansko jadransko obalo.
Sekira je samo eden izmed osmih lepih krajev širom naše države, kjer so v letošnjem poletju letovali jugoslovanski otroci. Tudi v Seebodenu ob Millstattskem jezeru, pri Grazu in drugod na Štajerskem, v Innsbrucku, na Dunaju in še kje se je v okviru te izmenjave spoznavala in medsebojno povezovala šolska mladina dveh sosednih dežel. Okrog 3000 otrok iz obeh držav je bilo letos deležnih tovrstnih počitnic.
Razen neposredno udeležene mladine in staršev ter vodstva teh počitniških kolonij pa širša javnost pri nas le malokaj zve o razsežnosti, človekoljubnih nalogah in velikem pomenu tega dela in prizadevanja na področju medsebojne pomoči in prijateljskega sodelovanja med sosednimi narodi in sorodnimi organizacijami preko državnih meja. Vsaj socialistični tisk bi na primerih tega koristnega sodelovanja marsikdaj lahko razblinil mnogo tiste zlohotne in škodljive propagande, ki jo dan za dnem razširjajo dobremu sožitju, tesnejšemu sodelovanju in resničnemu prijateljstvu med narodi nenaklonjeni listi in krogi.
Kdor je minulo soboto prisostvoval poslovilni prireditvi počitniške kolonije v Sekiri, ki je v svoji letošnji tretji izmeni združevala blizu 90 slovenskih otrok iz goriškega in kočevskega okraja ter nad 200 mladih Avstrijcev iz Štajerske in Dunaja, ni mogel prezreti, kako hitro in brez večjih težav se lahko preko vseh jezikovnih in narodnostnih razlik ustvarjajo tovariške in prijateljske vezi med mladino, če jo vodijo za človekoljubje in napredne cilje zavzeti ljudje. Še več takega dela ter nadaljnja graditev in gojitev prijateljskih stikov med mladim rodom to-in onstran meja, pa bo hitreje odklenkalo tistim, ki bi tudi v vrste mladine še hoteli sejati razdor in sovraštvo med narodi.
Lepo je bilo videti s kakšno zavzetostjo so dunajski in štajerski otroci zaplesali jugoslovansko kolo, otroci iz Slovenije pa
GOSPODARSKI DROBIŽ
Hranilne vloge naraščajo
Meseca junija so dosegle hranilne vloge skupno vsoto 11.871 milijonov šilingov napram 11.609 milijonom meseca maja. V primerjavi s stanjem v istem časovnem obdobju lani so hranilne vloge narasle za 2330 milijonov šilingov. Za letošnji julij računajo, da je bila presežena 12-mili-jardna meja.
Rekordni dohodki iz tujskega prometa
V prvem polletju 1956 je znašala vrednost dohodkov iz tujskega prometa 1097 milijonov šilingov, kar pomeni zvišanje za 48 odstotkov napram prvemu polletju 1955, ko so znašali dohodki 742 milijonov šilingov. Po cenitvah mednarodne organizacije za reklamo v tujskem prometu pričakujejo, da bo v času med 1. majem in 1. novembrom 1956 obiskalo Avstrijo okoli 11 milijonov tujcev, poleg tega pa imajo že mnogo prijav tudi za letošnjo zimsko sezono.
z enakim navdušenjem poskočnice, ki so se jih naučili od svojih avstrijskih tovarišev, in kako so vsi po isti melodiji a vsak v svojem jeziku zapeli pesem o svo-bodi in bratstvu med narodi. Vzgojitelji iz obeh dežel, ki so vzajemno skrbeli za dobrobit pestro pomešane velike otroške družine, so nam s priznanjem pripovedovali o zelo dobri medsebojni povezavi in tovariškem razumevanju.
Kot predsednik koroške socialistične stranke je deželni glavar Ferdinand W e d e n i g v svojem pozdravnem nagovoru najprej v nemškem nato pa še v slovenskem jeziku poudaril, da tudi počitniška izmenjava služi ideji socializma in miru med narodi in da pomeni medsebojno spoznavanje in ustvarjanje prijateljstva med avstrijsko in slovensko mladino zelo koristen doprinos k poglabljanju in
utrjevanju sodelovanja in dobrega sosedstva med Avstrijo in Jugoslavijo.
Tudi jugoslovanski konzul Mladen De vide je v slovenskem in nemškem jeziku podčrtal pomembnost počitniške izmenjave šolske mladine med obema sosednima deželama in jo poleg obstoječega živahnega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo na kulturnem, športnem in gospodarskem področju označil kot živ izraz socialističnega sporazumevanja in povezovanja sosednih narodov.
Na koncu prireditve je celovški župan Peter Graf izrazil pričakovanje da bo med avstrijsko in slovensko mladino v dobrem počitniškem sožitju ustvarjeno prijateljstvo trajalo tudi še naprej, mladim gostom iz Slovenije in raznih krajev naše države pa je zaželel za prihodnje leto spet veselo svidenje v Sekiri.
Celovški župan Graf (desno) in jugoslovanski konzul D e v i d e (levo) med avstrijsko in slovensko mladino v Sekiri.
Potreba po premogu hitro narašča
Organizacija za gospodarsko sodelovanje Evrope (OEEC) poudarja v svojem poročilu o premogovnem gospodarstvu, da se je proizvodnja premoga leta 1955 v drža-vah-članicah povečala za 2,5 milijona ton, medtem ko se je potreba po premogu zvišala kar za 23 milijonov ton. Posledica tega je bila, da so se znatno znižale zaloge ter je bilo treba uvoziti 25 milijonov ton premoga iz Amerike.
Poročilo dalje navaja, da gre zvišana poraba premoga v prvi vrsti na račun in-
Delovne nezgode in alkohol
V	eni izmed zadnjih številk smo prinesli nekaj podatkov iz statistike delovnih nezgod. Iz statistike so razvidne vznemirljivo visoke številke, ki pomenijo pereč socialni problem za prizadete, njihove družine in družbo. Danes prinašamo iz »Gewerkschaftliche Rundschau« nekaj misli, ki so važne za vse zaposlene, kjer koli se more primeriti delovna nesreča.
V	zadnjih tednih je namreč Splošna zavarovalnica za nezgode mnogim zavarovancem odrekla pravico do nezgodne podpore, ker so ugotovili, da so bili v času nesreče v alkoholiziranem stanju.
Splošni zavarovalni zakon določa, da zavarovalnica ne odškoduje samo nesreč, ki zavarovanca doletijo pri poklicnem delu, temveč tudi nezgode, ki zadenejo delavca na kakšni službeni poti. Poleg tega je zavarovanec zaščiten tudi na poti od stanovanja do svojega delovnega ali učnega mesta ter na poti domov. Prav tako uživa zavarovanec socialno zaščito, če se mu primeri nesreča na poti k zdravniški preiskavi in v bolnišnico ali v svoje stanovanje in nazaj, če je to pot najavil že prej pri svojem podjetju. Zakon priznava tudi enako vrednost delovne nezgode, ki se ko-, mu primeri pri rešitvi ali poizkusnem reševanju človeka iz resnične ali dozdevne smrtne nevarnosti. Pogoj pa je, da za takšno dejanje za ponesrečeno osebo ne obstoja kakšna pravna obveznost.
V	zadnjem času se množijo primeri, da se zavarovanci ponesrečijo v alkoholiziranem stanju. Redkeje se dogodi, da bi se upijanili v obratih, mnogo bolj pogosto se napijejo na službenih poteh ali na poti
dustrije železa in jekla, datlje na račun elektrarn in drugih panog industrije. Zato pričakujejo, da se bo povpraševanje po premogu znatno dvigalo tudi v bodoče, čeprav gotovi krogi izjavljajo, da bo potrebam po energiji v vedno večjem obsegu zadovoljila jedrska energija.. Ravno v zvezi s temi napovedmi svari poročilo OEEC pred pretiranimi upanji ter pravi, da bo atomska energija ob vedno večji porabi energije dosedanje energijske vire v najboljšem primeru izpopolnila, nikakor pa ne nadomestila.
domov. V takem primeru, kjer ugotovijo pri zavarovancu ob času nesreče alkoholizirano stanje, odklanja zavarovalnica socialno zaščito. Zakon v takem primeru ne dopušča nobene druge odločitve, ker kdor se upijani, ne more normalno izvajati svojega dela v obratu in zato zgubi pravico do zaščite po nezgodnem zavarovanju.
Razsodišče socialne zavarovalnice je pred nedavnim potrdilo to pravno stališče. Uslužbenci neke tvrdke so z avtomobilom prepeljali nekega delavca na železniško postajo, in sicer na ukaz obratovodje. Vožnja je bila brez dvoma službena. V restavraciji pa sta se šofer in njegov tovariš napila. Pri vožnji nazaj sta zadela v telegrafski drog in se oba hudo ponesrečila. Ker pa so pri ponesrečenih ugotovili, da sta bila ob času nezgode pijana, je zavarovalnica odklonila vsako uslužnost socialne zaščite. Razsodišče je zadnje čase izreklo več takih odklonilnih odločitev.
Posebno tragično je, da zapadejo v takem primeru pravico do uslužnosti iz socialnega zavarovanja tudi preostali svojci zavarovanca. V nekem primeru se je alkoholiziran zavarovanec vračal domov s cestno železnico. Med vožnjo je padel iz vagona ter se tako ponesrečil, da je kmalu nato poškodbam podlegel. Zahteve preostalih svojcev je zavarovalnica odklonila z ozirom na alkoholizirano stanje smrtno ponesrečenega.
Navedeni primeri so nujno svarilo, da zavarovanci, ki jih zadenejo delovne nesreče v alkoholiziranem stanju, ne morejo več računati na uslužnosti iz zakonitega socialnega zavarovanja.
Kairo. — Trije egiptovski znanstveniki, člani komisije za atomsko energijo, so v ponedeljek odpotovali v Moskvo, kjer bodo sodelovali s sovjetskimi znanstveniki za jedrsko energijo. Pretekli mesec sta namreč Sovjetska zveza in Egipt sklenila sporazum o izmenjavi atomskih informacij in strokovnjakov, v začetku letošnjega leta pa je SZ ponudila, da bi zgradila v Egiptu laboratorij za jedrsko raziskovanje.
Vientian. — Delegacija laoške vlade z ministrskim predsednikom Fumom na čelu je pretekli teden odpotovala v Peking. Delegacija šteje 30 članov, med katerimi je razen predsednika vlade še 5 ministrov. Pobudo za obisk in politična ter gospodarska pogajanja je dala kitajska vlada.
Pariz. — V radijskem govoru je francoski visoki komisar za atomsko energijo Perrin med drugim izjavil: »Francija se pripravlja na široko uporabo atomske energije za proizvodnjo električne energije. Cez kakih 15 let bodo namreč hidroelektrične rezerve v državi izčrpane in zateči bi se bilo treba h gorivom, s katerimi bi zadostili potrebam gospodarstva v državi.«
Kairo. — Egiptski časopis »Akbar el Jom« poroča, da proučuje vlada priprave prostovoljcev drugih dežel, ki bi v primeru potrebe sodelovali v obrambi Sueza in Egipta. Časnik pravi, da je Egipt prejel ponudbe številnih tujih prostovoljcev. Med drugimi omenja Sudan, Pakistan, Indijo, Ceylon, Indonezijo, južnoameriške dežele, Sovjetsko zvezo, Kitajsko, Jugoslavijo i. dr.
Ottawa. — Kanada namerava proglasiti zaliv Sv. Lovrenca in podobne kanadske vodne poti za kanadske teritorialne vode. Sodijo, da bo Kanada tako zahtevo postavila na letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. Hkrati bo zahtevala razširitev meja svojih teritorialnih voda od sedanjih treh na 12 milj. Kanada si prisvaja pravico tudi za Amundsenov zaliv in Foxov bazen v Arktiki.
Atene. — Grški zunanji minister Averoff je sporočil, da so prekinili grško-romunska pogajanja o ureditvi diplomatskih odnosov med obema deželama. Pogajanja, ki so bila v Atenah, so se začela meseca maja. Do prekinitve je prišlo zato, ker se niso mogli sporazumeti o odškodnini za nacionalizirano grško imovino v Romuniji.
Varšava. — Poljski radio je sporočil, da je poljska vlada zmanjšala število vojaških sil za nadaljnjih 50.000 mož. Šele pred nekaj meseci je poljska vlada prvič poročala o zmanjšanju poljske armade za 15.000 mož.
Tirana., — Albanska vlada je sporočila grški vladi, da namerava Grčiji vrniti 300 otrok, ki so se v času domovinske vojne v Grčiji od 1946 do 1949 zatekli v Albanijo. Otroke bodo prepeljali v Grčijo z grškim parnikom.
Detroit. — Skoraj iz vseh držav, ki proizvajajo množine avtomobilov, prihajajo poročila o zmanjšanju avtomobilske proizvodnje. Tako je tudi v avtomobilski industriji Detroita ostalo doslej brez posla 214.000 delavcev, ki so pravtako zgubili delo zaradi zmanjšanja avtomobilske proizvodnje.
Alžir. — Pol milijona francoskih vojakov je bilo 20. avgusta v pripravnem stanju, ker so na dan obletnice začetka upora proti francoski nadoblasti v Alži-ru pričakovali številne protifrancoske napade.
Varšava. — Vrhovno tožilstvo Ljudske republike Poljske je sporočilo, da bodo preiskave proti osebam, ki so jih aretirali v zvezi s poznanjskimi neredi, zaključili do konca tega meseca. Predvidevajo, da se bodo sodne obravnave proti obtoženim začele septembra.
Ženeva. — V Ženevi je bil pretekli teden prvi delovni sestanek konference OZN za odpravo suženjstva. Za predsednika konference je bil izvoljen mehiški delegat Puige. Konferenca OZN, ki bo zasedala do srede septembra, bo sestavila osnutek nove konvencije o odpravi suženjstva.

Da bi postali prijatelji za vse življenje
ne in katastrofe. Pri tem so si največ obetali od organizacije, ki bi zajela ves svet in povezala med seboj pripadnike najrazličnejših narodov in držav. Tako se je porodila velika zamisel in začela sta z delom, katerega plod je danes široko zasnovana C. I. S. V.
Namen organizacije pa je predvsem v tem, da v štiritedenskih taborenjih združuje otroke in vzgojitelje raznih narodov in držav. Tukaj naj spoznajo, da so si vsi podobni in sorodni, ne glede na različne jezike, narodnosti, verska prepričanja, ra-
Nemška monografija o Jugoslaviji
Znana nemška založba Roeth iz Kassla, ki izdaja razkošno opremljene knjige o svetovnih kulturah — med drugimi je izšla knjiga o nizozemskem slikarstvu, o umetnosti Eskimov, o ikonografiji itd. — pripravlja reprezentativno monografijo o Jugoslaviji. V prvi nakladi bo knjiga izšla v 10.000 izvodih velikega formata in
JUi imx% ml, pi- n)mi%d domu!
• • •
se in končno tudi okolja, iz katerega prihajajo. Učijo naj se spoštovati, razumeti in ljubiti drug drugega ter postanejo naj prijatelji za vse življenje. Vzgojitelji pa naj opazujejo, študirajo in obravnavajo vse probleme, ki nastajajo ob takem »svetovnem« srečanju mladine. Tako eni kot drugi pa naj širijo idejo medsebojnega razumevanja in tako podpirajo stremljenje ustanoviteljev:
Vse sile za dosego cilja, po katerem stremi vse človeštvo — po trajnem mirnem sožitju vseh narodov sveta!
bo opremljena s številnimi fotografijami in slikovnimi prilogami.
Besedilo je napisal napredni nemški pisatelj Herbert Gottschalk, ki je pred leti več mesecev preživel v Jugoslaviji. Ko se je povrnil zopet v Nemčijo, je po različnih nemških časopisih in revijah objavil vrsto potopisov in reportaž. Med njimi so zlasti
Iz mednarodnega otroškega naselja pri Dunaju, kjer že tretji teden prebivajo otroci najrazličnejših narodnosti, med njimi tudi zastopniki koroških Slovencev, smo prejeli dopis, iz katerega spoznamo nekaj podrobnosti o tej zanimivi ustanovi. Takole nam pišejo:
Pravi naslov našega taborišča se glasi »Children international summer villages« (Mednarodno poletno otroško naselje) — ali skrajšano: C. I. S. V. Ustanovitelja te danes že zelo razširjene organizacije sta ga. dr. Doris Allen in njen mož g. Erastus Allen iz Cincinnatija v Ameriki. Oba sta nas tudi obiskala v začetku taborenja, ki je že trinajsto te vrste.
Za ureditev odnosno ustanovitev te organizacije sta ustanovitelja potrebovala lepo vsoto 50.000 dolarjev, ki sta si jih v glavnem preskrbela z zbiralnimi akcijami, s prodajo razglednic in s številnimi prošnjami za subvencije. Končno pa je bil njun trud bogato poplačan, ko so se leta 1951 prvič sestali mladi zastopniki devetih narodov iz Evrope in Amerike. Prvo tako srečanje je bilo v Cincinnatiju samem, mestu, ki leži v zvezni ameriški državi Ohio.
Udeleženci prvega taborišča so ponesli zamisel C. I. S.'V. daleč po svetu, kjer si je iz leta v leto osvojila vedno več ljudi. Sledila so podobna srečanja v St. Colom-bo, Cote d’or v Franciji, Frostervallen na Švedskem, pri Hamburgu v Nemčiji in končno v Horndlwald pri Dunaju.
Marsikdo se bo spraševal, kako je prišlo do take ustanove in v čem je njen namen. Kakor je bila zamisel gospe dr. Allen in njenega moža enostavna, tako je tudi genialna. Bilo pa je takole: Njun mali sinček je lepega dne proti koncu zadnje strašne vojne spraševal, če bo tudi on moral k vojakom. Starši so razmišljali o tem vprašanju in začeli ugibati, kako bi bilo mogoče v bodoče preprečiti take krvave voj-
Sprememba v kitajski pisavi
V našem listu smo že poročali o spremembi zelo zapletene in starinske pisave na Kitajskem, ki jo nameravajo v perspektivi nadomestiti s tridesetimi pismenkami za posamezne glasove. Doslej so Kitajci za svojo pisavo uporabljali okoli 50.000 različnih znakov, na pobudo kitajske vlade pa že dalj časa razpravljajo o uvedbi abecedne pisave s tridesetimi znaki, v glavnem iz latinice. Razumljivo je, da je Kitajska pisava zaradi velikega števila znakov, ki so pogosto zelo zapleteni, zelo težavna za učenje. To je bil tudi eden poglavitnih razlogov za to, da je v tej veliki državi še vedno zelo veliko nepismenih. Od skupnega števila 600 milijonov Kitajcev jih komaj petina zna brati 3000 znakov, kolikor zadostuje, da je mogoče brati časnike. Kdor se hoče naučiti 3000 teh osnovnih znakov, se mora šolati vsaj šest let.
Menda ni Slovenca, ki ne bi poznal priljubljenih koroških narodnih pesmi, ki jih je uglasbil, harmoniziral ali priredil koroški skladatelj in harmonizator ter centralni pevovodja Slovenske prosvetne zveze Pavle Kernjak. Kdo na primer ne pozna priljubljenega venčka »Juhe, pojdamo v Škofče« in drugih pesmi, ki so bile objavljene in znane že pred drugo svetovno vojno. Skladatelj pa je s svojim delom nadaljeval tudi v letih najhujše preizkušnje za slovenski narod in marljivo dela še danes. S tem dokazuje, da je koroška pesem še trdoživa in močna, ljudstvo je ostalo prav tako veselo in šegavo, pa tudi
resno, kar se jasno odraža v pesmih, ki jih prepevajo naši zbori.
Letos na spomlad se je Pavle Kernjak predstavil z novim venčkom, ki so ga prvič predvajali na kulturnem prazniku v Bilčovsu dne 18. marca 1956. Širša publika pa ga je prvič slišala na koncertu združenih koroških zborov v Celovcu dne 15. aprila 1956. Razen tega tudi po radiu pogostokrat slišimo ta venček, ki ga odlikujejo učinkovita sestava, izraba kontrastov hitrostnega momenta in šegavost rožan-skega človeka. S to harmonizacijo je Kernjak ponovno dokazal, da ni samo spreten pevovodja, pač pa tudi spreten glas-
pomembni članki o Dubrovniku, o povojni graditvi v Jugoslaviji, o jugoslovanskih književnikih in podobno.
Nova monografija o Jugoslaviji bo razstavljena v posebnem paviljonu imenovane založbe na jesenskem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Ta sejem — osmi po številu — bo septembra letos. Doslej se je prijavilo zanj 1340 založniških podjetij iz vseh delov sveta, med njimi tudi Sovjetska zveza, Češkoslovaška in Madžarska. Prvikrat pa bodo razstavljene tudi knjige kitajskih in romunskih založniških podjetij. Sejem bo glede na svetovni odziv največja prireditev te vrste po vojni.
Cankar in Andric v nemščini
Pri založbi Kurt Desch v Miinchenu bo v zbirki »Najlepše povesti sveta« zastopana tudi jugoslovanska književnost z novelama Ivana Cankarja in Iva Andriča. Ta zbirka je začela izhajati pred nekaj leti in je bil njen prvi urednik znameniti nemški pisatelj Thomas Mann, ki je umrl preteklo leto. Cankarjevo delo bo izbrano iz že prevedene knjige njegovih novel, ki je pred leti izšla na Dunaju.
beni ustvarjalec, ki zna prisluhniti ljudstvu.
Ljudstvo je venček navdušeno sprejelo. Številni so izrazili željo, da bi se seznanili tudi z besedilom, ki je delno povzeto po narodnih pesmih, delno pa izraz pesniške sposobnosti skladatelja in harmoniza-torja samega. Zaradi tega smo tudi sklenili, da tekst venčka v celoti objavimo in tako ustrežemo želji številnih ljubiteljev pesmi.
Ob priložnosti bomo objavili tudi nekaj drugih pesmic, ki jih je napisal Pavle Kernjak, tokrat pa besedilo njegovega novega venčka:
Mi smo mi, smo pr Drave‘ doma!
Mi zažvižgamo, zapojamo, zajuckamo, juhu.
Zavolj čind‘rasa, pumd‘rasa, hopsasa.
Pa že svita bo den, daj m‘ črivle, da hrem.
Jes t‘ črivle nča dam, te cveč rada imam.
Pa Rožan' pojo, da zaspat‘ nča mo, bom pa mohva zavit‘ v rjuho hvavo.
Dovta po Rož‘ nča sijčajo prov, vse koj povrh‘ pomahajo dov.
Horta po Hurab že dočle pojo, dovta po Rož' pa pub' še spo.
Oh čoj je tist‘ Bistrčan, k' je v Čajn' dile kradov, oh čoj je tist‘ Zahomčan, ki ga je navadov.
Gor in dov po Bistre‘ se kuha kaša v piskrc‘.
Tidralilom, tidralilom, tidralilalileja.
Saj je ‘mam, oh saj t‘ je dam, za božjo voljo, prid‘ sam. Tidralilalileja.
Jože j je pa pršov k Mojciji v vas.
Mojce j je pa jezna, kma Jozej samo špas.
Čisto n‘č, čisto nči več fletna,
dnarja n‘č, čisto n‘č, dočva pa pravzetna.
, Čisto n‘č, čisto nči več luba, fletna n‘č, luba n‘č, ‘ma že drujha pu‘ba.
Preljuba moja Lena, na bod‘ tak lasena, če hoč‘š moja bit‘, se mor‘š veselit'.
O ti prasneta Lena, ti nis' tak lasena, ti noč‘š me ljubit' in noč‘š moja bit'.
O ti zavita šema, jes nis‘m tvoja Hema, kdor hoče m‘na vzet', pa more pamat 'met'.
Mi smo mi, smo pr Drave' doma!
Mi zažvižgamo, zapojamo, zajuckamo, juhu. Zavolj čind‘rasa, pumd‘rasa, hopsasa.
S‘m pa snoč' v ves biv, me je zlodej loviv, s‘m ha stisnov za rep, je pa spustov me spet. Bunda, bunda, bunda ...
V Blac' na pvac' an purhar stoji, pa hvače dov tvač' pa tovče uši.
Oj, joj, joj, repica in fižol
slane ribe in polenta, to je živež moj.
Lojze Ude:
TEORIJA O VINDISARJIH
(Osnutek kritične razprave)
Že kot povrat v stare slabosti se nam v perspektivi nakazanga zgodovinskega razvoja vidi, da štajerski Slovenec Peter D a n j k o imenuje svojo slovnico „Lehr-buch der windischen Sprache“ (1824), čeprav tudi on misli pri tem slovenski jezik, upoštevajoč predvsem slovenska narečja med Muro in Dravo ter v Prekmurju. Toda že slovnica kranjskega Slovenca Frančiška Metel-k a ima zopet naslov „Lehrgebaude der Slo-tvenischen Sprache itd.“ (1825). Slovnica štajerskega Slovenca Antona Murka „Theo-fetisch-praktische slowenische Sprachlehre fiir Deutsche nach den Volksspracharten der Slo-tvenen (podčrtal U.) in Steiermark, Karnten, Krain und Ungarns westlichen Distrikten" (Gradec 1832) pomeni že samo enega od številnih dokumentov utrditve nemškega pozna-nienovanja Slovencev s „Slovenen“, „slowe-nisch“. Izraz „Windischer", „windisch“ popolnoma izgine iz nemških spisov slovenskih pisateljev. Ta boj za nadomestitev izrazov »Windische“, „Windisch“ s „Slovenen“, „slo-venisch“ v nemščini je zaključen že pred nastopom kranjskih Cbeličarjev (1830—1834, Miha Kastelic, Matija Čop, France Prešeren, Andrej Smole in drugi). Tudi Cbeličarji pišejo javno in v pismih deloma še nemško, upo-
rabljajo še izraze „krainisch“ poleg „slowe-nisch“, toda izrazi „Windische", „windisch“ kot označba za Slovence, slovensko, se ne pojavljajo več. Tudi mnogi tuji, nemški pisatelji začenjajo opuščati izraze „Windische“, „win-disch“ ali „Krainer“, „krainisch“ in začenjajo uporabljati izraze „Slovenen“, „slovenisch".
Kaj je vzrok, da slovenski pisatelji ob koncu XVIII. in v prvih desetletjih XIX. stoletja začenjajo nemško poznamenovanje slovenskega narodnega imena in jezika z „Windische“, „windische Sprache" nadomeščati s „Slove-nen“, „slovenische Sprache"? Dvoje je mogoče: da začenjajo nazivi „Windische“, „windi-sche Sprache" še v tem času zadobivati pejorativen, žaljiv pomen, da gre torej za odpor — do tega časa nimamo dokumentov, da kdo misli ali občuti izraze ..Vindische", „windisch“, kot nevljudnost ali žaljivko — ali da gre za neki notranji slovenski razvoj, ki učinkuje nato tudi na nemško poznamenovanje, ali pa da gre za oboje. Mislim, da gre za oboje.
Linhart je bil, kakor omenjam že spredaj, prvi slovenski pisatelj, ki občuti nemški odnos do slovenstva kot varuštvo in sicer nadležno varuštvo. Proti izrazu „Sclavi“ odločno protestira, a tudi dejstvo neke nezadovoljnosti z
izrazom „Winden“, čeprav ga sicer še tu in tam sam uporablja, je dovolj jasno. Kot pro-svetljenec, ki pozna in občuduje ideje francoske revolucije, je verjetno tudi proti temu nazivu občutil odpor. Sam po sebi ta naziv sicer ne pomeni nič žaljivega (kakor izraz „Sclavi“); v zvezi s splošnim socialnim položajem tistega časa na slovenskem ozemlju pa v ustih nemškega fevdalca (če ne že tudi meščana) nujno že tedaj pomeni nekaj podrejenega, manjvrednega. Odpor proti temu socialnemu položaju, ki ga kaže Linhart v svojih spisih, se torej pokaže tudi v odporu proti izrazu ..^mden", „Windische“. To je seveda podmena, katere upravičenost s kakimi Linhartovimi izjavami, ki bi to naravnost izražale, ni mogoče dokazati; mogoče pa jo je utemeljevati z dejstvom, da se Linhart izogiba izraza „Winden", „Windische“, da ga samostojno ne uporablja in da v splošnem rabi najraje izraze „Slaven“, „Karantaner“, „Karan-tanerslaven", kar spominja na svobodno državno preteklost slovenskega naroda. Tudi nezadovoljnost Vodnika in Kopitarja z izrazi „Winden“, „Windische“ je očitna.
Gre pa v nadaljnjih desetletjih tudi za neke notranje spremembe na slovenskem ozemlju. Mislim spremembe, ki so nastale z ustanovitvijo Ilirije. Meje kranjske dežele se z Ilirijo vsaj začasno zrušijo. V meje Ilirije pridejo tudi zapadni koroški Slovenci, vsi primorski Slovenci. Nemogoče, nesmiselno postane imenovati deželni jezik Ilirije ..kranjski" jezik. Bolj smiselno je imenovati jezik, ki ga govore
ilirski Slovenci, s starim skupnim imenom: slovenski jezik. Slovenci na Koroškem in Štajerskem sprejmejo to ime toliko laže, ker ni več krajevno vezano (kakor Kranjci, kranjski, kranjščina) in so ga sami že preje priznali za slovansko skupnost. To pa vpliva tudi na nemško poznamenovanje. S prenehanjem poudarjanja „kranjskega“ jezika, „der kraini-schen Sprache", preneha tudi smisel nemškega poznamenovanja koroških in štajerskih Slovencev kot „Windische“, njihovega jezika kot „windische Sprache": skupnemu slovenskemu poznamenovanju narodnega imena in jezika naj odgovarja tudi skupno nemško poznamenovanje, ki pa ne more biti „Windische“, „windische Sprache", ker so se s temi izrazi nemško označevali (iz razlogov, kakor jih našteva Kopitar) v tem času vendarle predvsem koroški in štajerski Slovenci, njihov jezik. Spremembe, ki so nastale z Ilirijo v slovenskem in nemškem poznamenovanju Slovencev, ostanejo nato trajna pridobitev, ki obstane tudi, ko Ilirije ni več. To novo poznamenovanje se v nadaljnjem le še utrjuje. Te spremembe vplivajo na težnjo slovenskih pisateljev tega časa po odstranitvi nemškega poznamenovanja slovenskega narodnega imena in jezika z „Windische“, „windische Sprache", morda še bolj odločilno kakor porajajoča se žaljivost v rabi tega izraza.
Kaj nam torej v vprašanju, ki ga obravnavamo, za čas do nekako sredine XIX. stoletja dokazujejo vse te ugotovitve in razni dokumenti?	(Se nadaljuje)

Študentsko srečanje v Zahomcu
Kotmara ves
Tudi pri nas nesreče ne počivajo. Zadnji čas sta se ponesrečila dva kolesarja, eden z mopedom, drugi pa z navadnim dvokolesom. Feliks Polašek je s svojim mopedom zadel v vola na cesti ter strmoglavil in se hudo poškodoval. Ponesrečenca so morali prepeljati v bolnišnico. Baš-nik Hanzi pa je s svojim kolesom zadel v avto in tudi odnesel precejšnje poškodbe. —
Pred nedavnim pa smo imeli obisk iz daljnih krajev. Svoje starše sta obiskali dve hčerki iz naše vasi, in sicer ena iz Sin-gapura, druga pa iz Pariza. Pred leti sta se poročili in si v daljni tujini ustanovili svoji družini, vendar svojih ljudi v tihi rojstni vasi nista pozabili. Zato sta se podali na daljno pot in prispeli na obisk.
Beljak
Večkrat se je že primerilo, da zgrabi kakšne mladince težnja po jugu in jo v pričakovanju romantičnih doživljajev mahnejo od doma od svojih staršev ali učnih mest ter se skušajo pretihotapiti v Italijo. Beljaška policija je že večkrat prestregla take mlade avanturiste.
Pred nedavnim so policijski organi spet prijeli dva 14-letna fanta v vlaku, ki je vozil proti Italiji. Fanta sta pobegnila iz Dunaja ter sta nameravala preko italijanske meje. Pa tudi v Beljaku so pretekli teden ustavili dva fanta, 15-letnega kmečkega delavca iz Dunaja in 17-letnega praktikanta iz Rohrbacha pri St. Poltenu. Tudi ta dva sta izjavila, da sta imela veliko hrepenenje po južnih krajih ter sta hotela brez dovoljenja preko meje v Italijo in nato preko Rima in Sicilije dospeti v Afriko. Policija je vsem štirim prekrižala načrte ter jih poslala spet nazaj, od koder so prišli.
Važenberk
V Srednjih Trušnjah ima Franc Treppo iz Velikovca gramozno jamo in je imel podjetje opremljeno z zelo modernimi tehničnimi pripomočki, kakor s stroji in bagri. V petek minulega tedna proti jutru, ko je divjala precejšna nevihta, je začelo v podjetju goreti. Ogenj je popolnoma uničil strojno poslopje in vse naprave. Požar so zapazili šele precej pozno, ker ponoči v podjetju ne delajo. Zato velikovška po-* žarna bramba ni več mogla ničesar rešiti ter se je omejila le na obrambo, da se ogenj ni razširil na bližnji gozd. Nastalo škodo cenijo na okoli pol milijona šilingov, vzroka požara pa takrat še niso mogli dognati.
Obirska
Deželna cesta Obirska-Korte je zaradi prezidave dveh mostov do 28. septembra zaprta za vsak promet z vprežnimi vozili in tovornimi avtomobili. Obvozne možnosti ne obstoja. Pešci zaradi zapore niso prizadeti.
Še nekaj
Prve dni po velesejmu je po celovških ulicah nastala pravcata razbremenitev prometa. Tok množice proti velesejmskemu vhodu je usahnil in razstavljalci so nemudoma pričeli spravljati svoje stvari. Skoro-da vsi ljudje, ki so bili zaposleni v kojah in halah na sejmišču, zagotavljajo, da so si oddahnili, ker so jim nenehen šunder, napetost, kričanje zvočnikov ter glasbene plošče iz vseh strani šli že pošteno na živce. Zabave željni ljudje, ki so se v večernih urah in v pozno noč izživljali v raznih zabaviščih v zabavnem parku, pa so bržkone tudi zadovoljni, da je končana vabljiva priložnost za zapravljanje denarja.
Obisk na letošnjem velesejmu je bil, kakor navajajo, rekorden ter je presegel vse dosedanje. Letos so registrirali 284.927 obiskovalcev, kar presega število lanskega obiska za okoli 34.000 oseb. Ogromna množica, ki se je v teku desetih dni sta-kala v Celovcu, je pustila seve tudi veliko denarja v deželnem glavnem mestu. Če računajo, da je vsak obiskovalec potrošil povprečno po 50 šilingov ter je vsak razstavljalec prevzel naročila za povprečno 100.000 šilingov, je znašal skupni promet okoli 130 milijonov šilingov. V tem
Kakor vsako leto, tako so se tudi v letošnjih počitnicah, in sicer v soboto 18. in nedeljo 19. avgusta 1956, sešli slovenski koroški akademiki na skupnem sestanku. Tokrat so se srečali v Zahomcu v Ziljski dolini. Namen sestanka je bil, da se pogovorijo in posvetujejo o problematiki na Koroškem. V ta namen so nekateri pripravili izčrpna predavanja. Po vsakem predavanju so študentje živahno diskutirali in dodajali svoje misli in pripombe, pa tudi izkušnje. Predvsem so posvetili pozornost gospodarskim, kulturnim in šolskim vprašanjem, ki zadevajo Koroško. Študentsko posvetovanje je jasen dokaz, da se bodoči intelektualci resno in s čutom odgovornosti zanimajo za današnjo problematiko in da se zavedajo svoje naloge in dolžnosti, ki jo imajo do svojega naroda. Poleg tega so posamezni udeleženci stavili nekaj konkretnih in stvarnih predlogov za nadaljnje delo študentov.
Minulo nedeljo je imel občinski odbor v svojih novih prostorih v Pliberku kratko sejo. Zaradi obiska zadnjega dneva velesejma v Celovcu se je nekaj odbornikov opravičilo in je mogel župan šele po kratki zamudi ugotoviti sklepčnost seje, ko se je končno zbralo od dvanajstih osem odbornikov.
Po prečitanju zapisnika o zadnji seji, ki je bil brez ugovora sprejet, so prešli na dnevni red. Najprej je odbor obravnaval zadeve občinskih in vaških poti. Ni treba naglašati, da so poti že vedno nad vse važnega pomena za zvezo med vasmi in svetom, še bolj pa so dobre poti potrebne danes, ko se razvija tudi v našem kraju motorizirani promet. Šlo je za vprašanje, da se določi, katere so občinske in katere vaške poti in kdo naj jih vzdržuje, izgrajuje in popravlja. Ugotoviti je bilo treba, katere poti spadajo v področje občinskega proračuna in katere naj oskrbuje vaška skupnost. Minulo leto je bil v občini tehnični uradnik cestnega urada, ki je razmere proučil na licu mesta in izgotovil svoj predlog. Temu predlogu se je odbor priključil ter ga sprejel. V ostalem je župan zagotovil, da bodo, v kolikor bodo dopuščala občinska sredstva, tudi v bodoče po možnosti podpirali prizadevanje za popravo poti, kjer koli bo potrebno.
V nadaljnjem je odbor obravnaval prošnjo zidarskega mojstra Huberta Lutnika iz Suhe, ki je zaprosil za razširitev njegove pravice za izvajanje gradbenih del na vsem področju libuške občine, kakor jo ima doslej le v nekaterih vaseh. V svoji prošnji je navedel, da ga mnogi ljudje naročajo, da bi jim napravil različna gradbena dela, ker razpoložljivi mojstri ne utegnejo vsem ustreči v zaželjenem času. To mnenje si je po krajšem razgovoru
pa niso upoštevani izdatki v drugih gostinskih obratih ter stroški za nočnine.
Koroški velesejem je v glavnem osredotočen na prodajo konsumnih potrebščin kar na licu mesta, čemur je bilo namenjenih skoraj dve tretjini stojnic. Razstavljalci kot direktni prodajalci so se lahko veselili kupcev največ iz vrst gospodinj in žena, ki so se predvsem zanimale za najrazličnejše potrebščine »n pripomočke za gospodinjstvo, opremo, konfekcijsko blago in drugo.
Zelo uspešno propagandno sredstvo za velesejem je bil brez dvoma helikopter, katerega so se mnogi obiskovalci posluževali za krožne vožnje. V četrtek popoldne pa je motor odpovedal in helikopter je strmoglavil na sejmišče. Dogodek je vzbudil ogromno pozornost. Na srečo ni bilo take nesreče, kakršna bi lahko nastala. Neka ženska je bila hudo ranjena, pet oseb pa lažje poškodovanih. Helikopter pa je bil razbit ter bodo pravi vzrok nesreče ugotovili šele strokovnjaki.
V petek je koroški velesejem obiskala sovjetska trgovinska delegacija. V sedemčlanski delegaciji so bili zastopani odlični izvedenci v lesni stroki ter so si pred-
Razveseljivo je dejstvo, da si od naših doraščajočih inteligentov lahko obetamo nekaj dobrih umskih delavcev na vseh področjih.
Na tem sestanku pa se je tudi pokazalo, dabi nepoklicani gostje hoteli študente razcepiti in jim vsiliti svoje »ideje«, utemeljene z lažno filozofijo brez vsake stvarne podlage. Dejstvo je, da tistega, ki je že enkrat izdal in zapustil svojo domovino, ne bo poslušal noben pošten človek. Študentje, odločni v svojih stremljenjih, so vsak poizkus razbijaštva prav tako odločno zavrnili in izpodbili s stvarnimi dejstvi.
V glavnem pa je sestanek mnogo prispeval k še trdnejši povezavi vseh študentov, ki se zavedajo svojih nalog, ki jih imajo za izvrševati ter jim nakazal glavne smernice za bodoče delo.
osvojil tudi odbor in sklenil, da bo občina njegovo prošnjo priporočala in podprla. Nato je odbor obravnaval prošnjo trgovke Blažej za instalacijo telefonske naprave v Zgornjih Libučah. Zadevo je odbor odložil do časa, da si bo priskrbel proračun, iz katerega bo razvidno, koliko bi naprava stala.
V naslednji točki je odbor rešil dve prošnji za socialno oskrbo. Prošnji 84-let-nega Simona Vošanka za podporo je odbor ugodil ter jo bo posredoval na pristojno mesto. Ker je bila staremu, dela nezmožnemu možu že pred leti dovoljena podpora iz nerazumljivih vzrokov ukinjena, je gospod župan Ostermann izjavil, da se bo po potrebi osebno zavzel za pro-silčevo zadevo pri uradu za socialno oskrbo v Velikovcu. Prav tako je odbor sklenil, da se naj občina zavzame za preskrbo stare onemogle ženice, ki prebiva v bajti v neposredni bližini Hrusta, da se ji pomaga iz največje stiske.
Kakor znano, gradijo iz Pliberka skozi Borovje in Šmarjeto do Pečnika na Belšaku pot, ki bo zmogljiva za vsa vozila. Dokončna izgradnja poti pa zahteva še mnogo stroškov. Interesenti so gorski kmetje, ki po večini ne zmorejo previsokih prispevkov, zato se je morala občina odločiti, da proda iz šolskega gozda Mertl-nove kmetije okoli 100 metrov lesa. Zaradi tega je razpisala na lesne trgovce poziv, naj predložijo svoje plačilne pogoje. Termin je potekel in zglasili sta se le dve tvrdki, kar izgleda, kakor da bi pojemalo zanimanje za les. Med tema dvema interesentoma je ponudila gozdarska uprava grofa Thurna višje cene, zato bo občina oddala les tudi temu podjetju. Razumljivo je, da ima Thurnova gozdna uprava sama velik interes na dobri poti, dobra
vsem ogledali lesno razstavo in lesno-pre-delovalne stroje. Vodja delegacije je izjavil, da je bil namen ruskega obiska v Celovcu, da bi ugotovili blago za izvoz v okviru avstrijsko-sovjetskega sporazuma o blagovni izmenjavi.
V soboto je prispel na koroški velesejem tudi predsednik Socialistične stranke Zapadne Nemčije Erich Ollenhauer s soprogo in poslancem v nemškem državnem zboru dr. Kreyssligom. Tudi ta visoki gost je izrazil, da odnaša s koroškega velesejma najboljše vtise o gospodarski zmogljivosti dežele.
Na velesejmu pa nikakor ni manjkalo tudi malopridnežev, neverjetno spretnih uzmovičev. Policija meni, da gre za specialiste, ki so nalašč zato prišli na velesejem, da bi kradli. In zares so pri policiji prijavili številne tatvine, ki dosegajo vrednost okoli 20.000 šilingov. Pretkani zlikovci so kradli kratkomalo vse, kar jim je prišlo pod roke, le čudno je, da jih prizadeti niso zasačili, ko so si »osvajali« na primer ženske kožuhe, zapestnice, denarnice, električni aparat za britje, vrtne stole, računski in pisalni stroj, gladilnik in podobno.
Razpis
za prijavo gojencev v kmetijsko šolo v Podravljah
Ravnateljstvo kmetijske šole Podravlje razpisuje prijave gojencev v šolsko leto 1956/57, ki bo od 5. novembra 1956 do 31. marca 1957. V prvi letnik sprejema kmetijska šola gojence, ki so dopolnili 17. leto starosti, mlajše pa samo izjemoma.
Najpozneje do 15. septembra 1956 naj starši predložijo prošnje za sprejem svojih sinov v našo kmetijsko šolo. Prošnjo naj opremijo z življenjepisom prijavljen-ca in z zadnjim šolskim spričevalom.
Gojenci preživijo čas šolskega leta v internatu proti mesečnemu prispevku 240 šilingov, v katerem je vključena preskrba vključno s posteljnino, pranje perila in šolnina. Manj premožni gojenci lahko zaprosijo tudi za štipendije, ki jih podeljuje Slovenska kmečka zveza. Starši prejemajo otroško doklado za gojence, ki obiskujejo kmetijsko šolo, tudi v slučaju, da so že izpolnili 18. leto starosti.
Prijave je treba poslati na naslov: Kmetijska šola Podravlje (Foderlach) pošta Podravlje — Post Foderlach.
Ravnateljstvo
Kmetijske šole Podravlje
Razpis
štipendij za gojence kmetijske šole Podravlje za šolsko leto 1956/57
Za gojence, ki bodo v šolskem letu 1956/57 sprejeti v kmetijsko šolo v Podravljah, razpisuje Slovenska kmečka zveza štipendije za sinove manj premožnih staršev ali za take, ki izhajajo iz družin, kjer je večje število otrok. Starši lahko zaprosijo za štipendije tudi za one gojence, ki bodo obiskovali drugi letnik.
Slovenska kmečka zveza bo štipendije podeljevala na podlagi premoženjskega stanja staršev. Prošnje za štipendije naj se predložijo na naslov: Slovenska kmečka zveza, Celovec — Klagenfurt, Gasometer-gasse 10, najpozneje do 15. septembra 1956.
Slovenska kmečka zveza Pokrajinski odbor
odvozna in dovozna pot pa bo seve tudi v veliko korist vsakemu posameznemu kmetu. —
Popoldne sta libuška in pliberška požarna bramba ob gasilski vaji preizkusili svoje motorne brizgalne. Za objekte, kjer naj bi gorelo, so izbrali poslopja pri dveh kmetih, ki se že nagibajo v hribe. Pri Simonu in Travarju so preizkusili svoje orodje. Izkazalo se je, da so take vaje potrebne, ko so na primer k Travarju brizgali vodo iz precejšnje daljave iz šmarješkega potoka. Vaji je prisostvoval tudi libuški župan gospod Ostermann in ker je vse v zadovoljstvo poteklo, so se potem oglasili v gostilni pri Hrustu, da so si s hladnim pivom pogasili žejo.
Razne vesti iz Koroške
Pri nekem urarju v Beljaku so se pred nedavnim zglasili trije mladi fantje in dejali, da bi radi kupili dobre švicarske ure. Urar jim je predložil kolekcijo zaželenih ur, katere so si fantje ogledovali ter so šle iz roke v roko. Kakor pa je kazalo, jim nobena ni bila všeč ter so spet odšli, ne da bi kakšno uro kupili. Ko je urar ure spet spravljal, je videl, da so tri manjkale. Nemudoma je obvestil policijo in ker je storilce precej točno opisal, jih je neki policist kmalu prijel ter pri njih dobil tudi še vse tri ure.
Zapadnonemški konzul za Koroško
Dr. Karel B o r n je bil imenovan za konzula Zapadne Nemčije za Koroško in Štajersko. Konzularni urad je v Grazu, Pack-strasse 1.
msBomsEm
Petek, 24. avgust: Jemen Sobota, 25. avgust: Ludvik Nedelja, 26. avgust: Ceferin Ponedeljek, 27. avgust: Jožef Tanek, 28. avgust: Avguštiln Sreda, 29. avgust: Obgl. Janeza Krst. Četrtek, 30. avgust: Roza
Iz libuške občine
zapiskov s koroškega velesejma
^»r!Si
O A . j
Kx Lx EK Tx K >< A
Se danes se spominjam njegovega imena. Bilo je grdo, tuje, odvratno: Zef Pištroli. Sam pa je bil še bolj grd ko njegovo ime. Imel je trgovino z usnjem in obutvijo. In koža na njegovem obrazu je bila podobna usnju v izložbi njegove trgovine. Smrdel je po nagnitih, odrtih mehovih. Gabil se mi je, obračal sem se stran od njegove trgovine. Nisem maral gledati v okno njegove trgovine.
Ah, to okno na njegovi hiši!
Visoko nad ulico, z lončki cvetja. S kletko. To me je najbolj prizadelo: ta kletka na oknu. V njej je imel Zef Pištroli zaprtega slavčka.
Ott»xx?ooMooooocioo(>soooocQPooyr^^
Srake in kača
Na nekem starem drevesu sta gnezdila Srakar in Sraka. Sraka je čepela v gnezdu in valila jajčeca. Srakar pa je nosil hrano. Nekega dne, ko sta odletela, se je priplazila v gnezdo črna kača in pojedla oba mladiča, ki ju je Sraka izvalila. Črna kača je sicer prebivala pod deblom v veliki votlini.
Ko sta se Srakar in Sraka vrnila domov, je bilo gnezdo prazno. Oba sta bila žalostna. Ni bilo prvič, da jima je črna kača pojedla mladiče. Sraka se je zbala za svoj zarod, zato je rekla možu:
»Preseliva se drugam, če ostaneva tu, bo najin rod zaradi te črne kače propadel.«
Mož ji je odgovoril: »Tudi mene skrbi, kaj bo z najinimi mladiči.«
»Mar se upaš še dalje boriti s to ogabno kačo, ki je veliko močnejša od naju,« je zatarnala Sraka.
»Ne skrbi, žena! Razum je močnejši od nasilja,« je odgovoril mož.
»Razumem te, a povej, kaj naj storiva,« je rekla žena.
»Poslušaj me dobro. V jezeru, nedaleč od tod, se vsak dan kopa bogat mladenič. Ko se sleče, odloži zlato verižico pod grm z obleko vred. Pojdi in vzemi verižico ter jo skrivaj odnesi v kačjo votlino!«
Naslednji dan je Sraka po moževem navodilu odnesla verižico v kačjo votlino.
Ko se je mladenič skopal in oblekel, je opazil, da nima verižice. Zaman jo je iskal ob grmu in ob jezeru. Iskal jo je po poti in tako zašel tudi v gozd. Slednjič je našel verižico v kačji votlini. Mislil je, da mu je kača ukradla verižico, zato jo je pri priči ubil.
Odslej je sračja družina srečno živela in množila svoj zarod. Sraka je bila vesela, a Srakar je modroval:
»Kar lahko storiš z razumom, ne delaj z junaštvom.«
Ni bil njegov slavček. Moj je bil. Jaz sem ga ujel. Jaz sem ga.. . Ne, nikar me ne obtožujte takoj. Ničesar nisem kriv. Roke so se same od sebe stegnile. Tudi roke niso krive.
Roke so se ga prve dotaknile. V našem vrtu.
Nekaj me je nagovarjalo, izzivalo: stegni roko, vidiš, nikar se ne boj, ujemi ga! Prav nič zlega nisem mislil. Da bi ga le ujel, da bi ga le imel v roki. Nič več. Ne da bi se ganil in brez diha sem ga poslušal, kako se pogovarja z vrtom, z gozdom, z dobravo, s soncem. Ko bi mi vedno tako pel! Nenadoma se je prebudila želja in nisem se ji mogel upirati; roka se je sama stegnila in pokrila gnezdo. Občutil sem mehka krila pod prsti in od sreče sem vrisnil.. .
Naslednjega dne ga ni bilo več. Oči so mi zalile solze, usta pa skozi jok iztisnila:
„Kje je moj slavčekf“
„Prodal sem ga,“ je dejal oče, ko se je vrnil z mesta. „Oni trgovec ga je kupil. Ti moraš imeti hrano, saj še drobtinice nisi imel, da bi mu jo dal.“
„Ne bom jedel,“ sem hlipaje govoril. „Tega kruha ne maram,“ sem se upiral in nisem maral rumene, lepo pečene pogače, ki jo je oče prinesel iz mesta.
Šola je bila v mestu in vsak dan sem moral hoditi po ulici, kjer je bila trgovina Zefa Pištroli ja.
Vsak dan sem videl grdega, najbolj grdega človeka, kako krmi mojega slavčka, kako požvižgava z debelimi ustnicami, da bi ga pripravil do petja.
Videval sem tudi slavčka, čeprav nisem maral gledati na okno. Ni bil več tako lep’, ko oni dan, ko sem ga imel v roki. Komaj sem ga prepoznal, tako se je spremenil. Perje je potemnelo in nožiče je imel tako tanke kakor je bila tanka žica kletke, v kateri je bil zaprt. In nikoli ga nisem slišal peti. Naj le ne poje grdemu Zefu Pištroliju. Naj bc bogat kolikor hoče. Pesmi mojega slavčka pa le ne more kupiti. Samo meni je pel slavček. Zjutraj se je oglašal, budil vrt in razveseljeval hišo. Pa vendar me je bolel, hudo bolel njegov pogled iz kletke, z okna. Zdelo se mi je, da me njegove žalostne oči spremljajo vsikdar, ko grem tod mimo. Ko da mi iz kletke govori: zakaj si me privedel tu sem. To je bilo kot neka graja, kot obtožba. Tega nisem mogel več prenašati. Kajti, kot so minevali dnevi, tako je moj slavček vse teže prenašal nesrečo. Domišljal sem si, ah, česa vsega sem se spomnil: Kako bom ponoči splezal na okno, strl kletko in izpustil slavčka. Naj odleti, naj se vrne v gozd, na vrt, na tisto češnjo. Toda okno je bilo visoko in jaz sem bil premajhen. Ničesar se nisem mogel spomniti, da bi ga rešil tega ujetništva.
Razen tega pa me je prehitel v vsem Zef Pištroli.
„Kje je moj slavček?“ sem planil v trgovino tistega jutra, ko ga nisem več videl v kletki na oknu.
„Kakšen tvoj slavček?" se je začudil trgovec.
„Moj slavček, tisti z okna!“ sem se tresel od jeze, pripravljen, da mu z nohti izkopljem buleče oči.
„Aha, tvoj slavček, videl ga boš!“ me je vodil grdun iz trgovine na dvorišče. Tam je bila majhna, nesrečna ptica na kupu smeti. „Tukaj je, ni hotel peti. Ni mi ga žal. Saj tako in tako ne bi dolgo živel,“ se je trgovec hudobno režal.
Drhtel sem od onemogle jeze. Ko bi bil močan ...
Roka se je sama stegnila. Dvignila ga je in ga toplo objela. Lažji je bil ko pero. Spal je v moji pesti.
„Spet si moj,“ sem ječal.
V grlu me je davilo, toda nisem maral, da bi Zef Pištroli videl moje solze. Ko da bi imel krila, sem tekel skozi njegovo trgovino in stiskal slavčka na prsih. Srce mi je tolklo kot kladivo, kot bi hotelo skočiti iz prsi. Bilo je za mojo mrtvo, ljubljeno ptičico.
Nekega dne je zagledal tiger dve kozici, ki sta se pasli ob robu džungle.
»Samo poglej te sladke, male živalce,« si je mislil. »Prav takle zajtrk potrebujem za moj prazni želodec.«
Neslišno se je priplazil skozi visoko travo in zviška skočil na eno izmed kozic. Njena sestrica je prestrašena ušla glasno meketaje.
Star pelikan, ki je z bližnjega drevesa videl to kruto početje, je trepetal od jeze, a ni upal reči niti besedice. Opazoval je, kako je tiger odnesel kozo v džunglo. Pelikan pa je mirno čepel na veji in poslušal. Čez nekaj časa je začul žalostno stokanje, renčanje in zavijanje.
»Kaj slišim?« je dejal. »Stari grešnik joka! Biti mora silno žalosten. Torej imajo celo najpodlejši med podlimi košček srca. Šel bom in govoril z njim. Morda se spreobrne in postane plemenit tiger.«
Tomažu se je sanjalo, da mu ponuja dobra soseda devet desetakov. Ves prevzet od velikega daru in v želji, da iztisne iz radodarne sosede še kaj več, prav milo poprosi Tomaž: »Dobra soseda, prislinite še enega, desetega, da bom imel stotak.« Soseda se upira in začneta se prepirati. Od razburjenja se Tomaž prebudi, odpre oči in vidi, da je pest prazna. Hitro zapre oči in pravi: »Je že dobro, je že dobro, dobra soseda, kar dajte mi onih devet desetakov, saj sem tudi s temi kar zadovoljen.
*•
»Gospod učitelj, ali morem biti kaznovan za nekaj, česar nisem naredil?«
»Ne Ivan, nikakor ne!«
»Prosim, jaz nisem naredil domače naloge!«
Krava in koza, ovca in lev
Krava, koza in ovca, ki potrpežljivo prenašajo vsako krivico, so z levom lovile po gozdovih. Ko so ulovili in razdelili obilnega srnjaka, je lev takole odločil:
»Jaz vzamem prvi del, ker se imenujem lev; drugega mi boste dale zato, ker sem hraber; tudi tretji del je moj, ker sem močnejši; gorje pa tistemu, ki se bo upal dotakniti četrtega.«
In tako je v svoji nepoštenosti vzel ves plen.
Poln upanja je dobri pelikan odletel v džunglo in res našel tigra vsega v solzah.
»Sram te bodi!« mu je dejal. »Le kako si mogel biti tako okruten? Pojedel si nežno stvarco, ki ti ni ničesar žalega storila. Ni čudo, da ti je zdaj žal. Kajne, da si nesrečen?«
»Buuu, huuu,« je zatulil tiger, »da, grrrozno sem nesrečen.«
»No, vidiš, to je zato, ker si pojedel malo kozico.«
»Neee,« je zajokal tiger še močneje. »Ampak zakaj, zakaj le nisem zagrabil kar obeh? Kako z užitkom bi sedaj pojedel še drugo!«
Tedaj je pelikan spoznal, kako bridko se je zmotil, in odletel, dokler je bil še čas.
»Ah,« je dejal žalostno, »tiger ostane pač tiger!«
Nespečni TIGER
,1 «•
Igor je začrtal dosedanjo pot teleskopa.
V prvih dneh junija je bil teleskop kakor puščica, sprožena v koruzo. Po nevihti so jo prvič prelomili. Postal je »strela«, ki drvi v koruzo. Nazadnje pa je bil kakor trikrat prelomljena palica, ki jo veže samo lubje.
Igor in Štefan sta se ves popoldan odločala za novo smer. Gledala sta teren in razmere zunaj in jih primerjala s skico. Šla sta z očmi onstran žic stopinjo za stopinjo, kakor da bi iskala šivanko med sentinelo, koruzo, stolpi, murvami in drogovi. »Raje zdaj bolj poglejmo, da nas ne bo potem spet zajahal kak vrag!« je rekel Štefan. Končno sta se odločila. Pred stražarjem je hilo treba odnehati in se umakniti, da bi jih ne slišal. Preveč nazaj pa spet ni bilo dobro. Znašli bi se daleč od koruze. Našla sta kompromisno rešitev: na sredi med zadnjim ovinkom in uto naravnost v koruzo.
»V opuščenem delu pa naj Gato prisluškuje alpincem.«
»Novice o Vicedominiju!«
»Radijska poročila!«
»Ha-ha!«
Kopanje v novi smeri je naglo steklo. Do koruze je bilo dobrih sedem metrov. Prisluškovalnica pa je že prvi dan šla po gobe. Odnašalci so mašili vanjo na novo odkopani pesek in zemljo, ki bi sicer romala nad štirideset metrov daleč do jaška. Kopači so javljali, da se šumi in glasovi oddaljujejo od njih. Rili so v samotno polje.
Tako se je končal ples pod stražarji...
VOZEL
Naslednji dan je bila sobota, 30. avgusta 1942. Že navsezgodaj so polja okrog kampa oživela. Na levi in na desni, blizu žic in daleč za murvami se je razlegalo klicanje, govorjenje in vpitje. Od vseh strani so prišli delavci s kosami. Vicedominijevi koloni so prišli kosit njegovo koruzo. Ko so teleskopci pritekli k žicam, so že padale prve rumene vrste. Zazebel jih je pogled na gola koruzna strnišča: če bodo zlezli iz rova na te čistine, jih bo mitraljezec v stolpu takoj opazil... Nikjer nobenega kritja .. . Teleskopci pa so upali, da bodo zlezli iz teleskopa in se umikali prav v varnem zavetju visoke furlanske koruze, v kateri bi se lahko skril bataljon partizanov.
Na srečo so začeli kositi v bližini drugih stražnih ut in stolpov, toda popoldne in jutri bo delo povsod opravljeno.
Ni še bilo poldne, ko sta se pred triintrideseto barako sešla Igor in Marjan. Marjan se je sklonil k Igorju:
»Do kod seže rov?«
Igor je z očmi pokazal proti stražni uti onstran žic:
»Še kake štiri metre bo do koruze!«
»Do kod naj bi po načrtu kopali?«
»Najmanj petnajst metrov v koruzo!«
Vpitje koscev se je oddaljevalo. Igor je nemirno oprezal za njimi:
»Morda le ne bodo pokosili nad rovom že danes. Jutri tudi ne bodo, ker je nedelja. Do ponedeljka jih pa ne bomo čakali!«
Igor je živo pogledal in se nasmehnil.
»Udarimo, kaj?« je vprašal Marjan.
Igor je prikimal.
»Je že sklenjeno?«
»Pred pol ure! Pripravi se!«
»In kdaj?«
»Jutri zvečer!«
Marjanu je vzelo sapo.
»Ne bo prezgodaj? Saj bomo komaj pri-rili do koruze!«
»Ne gre drugače! Danes in jutri izkopljemo še kakih osem metrov! V koruzi bomo!«
»Vratolomno... a izsiljeno!«
Igor ga je ostro pogledal:
»In ne lahkomiselno!«
»Kaj pa, če bi počakali prve viharne noči in do takrat kopali?« je na pol vprašal na pol predlagal Marjan.
»Že tedne ni bilo dežja, vreme je ustaljeno. Iz Ljubljane pišejo, da je tam že prava jesen, tu bi pa lahko še cel mesec čakali na dež. Vse je tako daleč, da nas čakanje lahko pokoplje. Okrog pograda je že zelo sumljivo. Potem pa: preiskave, kon-fidenti, talci, Glavači. Presekajmo vozel!«
Igor je bil miren. Govoril je o begu kakor o naravni stvari, ki je pred njimi in ki jo bodo jutri izvedli. Najrazličnejše ugovore je že premislil in jih zlahka odbijal. Za Marjana pa je bilo vse kakor strela z jasnega. Vedel je: to je odločilno dejanje, a bilo mu je, kot da ni pripravljen nanj.
»Kaj pa, če bodo že danes pokosili vso koruzo?«
Igor se je zresnil in zamislil:
»Potem nam ne preostane drugega, kakor da čakamo na vihamo noč!«
Nato je nenadno obmolknil. Z razprtimi očmi kakor presenečen je sledil stražarju, ki je pravkar odšel od ute, si z rokami utiral pot v koruzo in si odpenjal bluzo.
»A si ga videl?« je šepnil Igor in rekel, da bodo morali računati z vsem, ko se bodo plazili med koruzo ... tudi s tem, da se bo kdo potegnil čez blato alpincev, ki hodijo tja opravljat staro raboto.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Za vroče poletne dni
V vročih poletnih dneh kuhanje res ni tako prijetno, zato bo verjetno marsikateri gospodinji ustreženo, če jim navedemo nekaj receptov za jedi, ki jih lahko serviramo hladne, tako, da se jim vsaj enkrat dnevno ni treba mučiti ob vročem štedilniku.
Riž z zelenjavo. Uporabimo lahko kakršno koli zelenjavo, jo očistimo, operemo in razrežemo na koščke. V olju zarumenimo nekaj drobno sesekljane čebule, nato dodamo razrezano zelenjavo, osolimo in pustimo, da se praži četrt ure. Takrat dolijemo precej vode in ko to za-
Ne samo olje, kis in sol, dodati moramo tudi še marsikaj, če hočemo napraviti okusno in tudi lepo solato. Omako pripravimo posebej v skodelici in jo dobro zmešano zlijemo na solato, ki jo narahlo premešamo ali pretresemo, da pride omaka do vseh delov solate. Enakomerno se olje razdeli le po suhi solati, zato naj bo solata dobro odcejena, preden jo zabelimo. Mešati moramo solato rahlo, tako da obdrži lepo obliko in ni vsa pomečkana in stisnjena, kar gotovo ni v korist niti okusu niti našemu poželenju po njej.
Pri pripravljanju solatnih omak so posebno važne dišavnice in začimbe. Res je s sekljanjem precej dela, toda okus dobro začinjene solate je vse drugačen. Kako prazen je na primer stročji fižol samo z oljem in kisom, kakšna razlika je, če mu primešamo še sesekljan petršilj in strt česen, po želji in okusu pa še čebulo.
Solato solimo bolj malo, ker že sama vsebuje dovolj rudninskih snovi, vendar pa dodamo toliko soli, da ni plehka in jo z okusom jemo.
Izmed maščob je najbolj udomačeno olje, ki pa mora biti brez tujega okusa in vonja. Solate, zabeljene z bučnim oljem, imajo prijeten okus po orehih. Namesto olja uporabljamo za nekatere solate tudi s kisom prekuhano slanino ali kislo smetano in jogurt oziroma kislo mleko.
Med kisi imata prednost vinski in sadni kis. Posebno dragocena je limonina kislina, ki pa jo navadno uporabljamo le v strogo odrejeni bolniški prehrani.
Izmed dišavnic in začimb dodajamo so-
Drobtinični cmoki
Vmešamo deset dekagramov masla ali margarine in eno jajce, pridenemo dve v mleku namočeni in pretlačeni žemlji in toliko drobtin, da dobimo gosto zmes. Ko se drobtine prepojijo, napravimo cmoke in jih zakuhamo. Zakuhajmo najprej samo enega in če je pretrd, dodajmo žlico mleka ali smetane, če pa je premehak, dodajmo žlico drobtin.
vre, kuhamo dalje še pol ure; nato odcedimo vodo v lonec in jo pustimo pri toplem na štedilniku. Posebej zarumenimo na maslu čebulo, dodamo riž in pustimo, da še ta zarumeni; nato zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali zelenjavo. Ko je riž skoraj kuhan, vsujemo vanj kuhano zelenjavo, dobro premešamo in pustimo, da se vse skupaj še nekaj časa kuha. Tako pripravljeno rižoto serviramo mrzlo in jo posujemo s sirom.
Stročje v kisli omaki. Fižol v stročju kuhamo v neslani vodi in v odkriti kozici. Kuhano odcedimo in polij e-
latam navadno zelen petršilj, zeleno, drobnjak, čebulo in šalotko, ki je milejšega okusa, prav tako por, česen, hren, kumino, poper, pehtran, gorčico, včasih tudi sladko papriko itd. Poper je manj priporočljiv, čeprav se nekaterim solatam dobro prilega, tako na primer h kumaram.
Važno je za okusno solato, da jo mešamo in serviramo v porcelanasti ali lončeni posodi. Posoda z razbitim loščem ni več primerna, ker se kislina veže z železom, od česar solata potemni. Tudi vilice, s katerimi solato mešamo, naj bodo iz lesa, umetnih mas, stekla ali pa tudi koščene.
Krčne žile ali krtice so razširjene žile dovodnice, v katerih rada zastaja kri, ki naj bi odtekala od obkrajnih delov telesa, na primer od nog proti srcu. Če ležijo te žile neposredno pod kožo pod goleni, so močno vidne in tedaj govorimo o krčnih žilah. Te vidne krčne žile neposredno pod kožo pod goleni, pomenijo kozmetično nevšečnost, še bolj pa je nevarno, da se na koži, ki je zaradi tega slabo prekrvljena, pojavi izpuščaj ali razjeda. Izpuščaji kakor tudi razjede potekajo celo kronično in so za zdravljenje navadno le težko dostopni.
Če pa ležijo te razširjene žile globlje med posameznimi plastmi mišičevja, jih od časa do časa bolnik zaznava zaradi krčevitih bolečin. Te so posebno močne in pogoste, kadar noge mirujejo, na primer v postelji, ker je takrat zastoj krvi še večji.
Nadalje je nevarnost, da se kri zaradi lenega odvajanja k srcu sesede. V tem primeru govorimo o trombozi. Če se nato sesedeni del okuži, nastane lokalno vnetje ali pa splošno okuženje krvi. Tudi če se odtrga košček te sesedene krvi, pomeni resno nevarnost, celo nenadno smrt,
mo z mrzlo vodo. Med tem zarumenimo na olju nekaj petršilja in česna, dodamo odcejeno stročje in pustimo, da se nekaj časa praži. Zalijemo z mešanico vode in kisa v enakih količinah ter dodamo lovorov listič. Pokrijemo kozico in pustimo, da počasi vre še dvajset minut. Nato vsujemo stročje na krožnik in serviramo hladno.
Torta iz jajc. Za tri osebe rabimo dve jajci. Razdelimo beljake od rumenjakov. Posebej v skodelici zmešamo moko z nekaj žličkami mleka in z nekaj zrnci soli, nato dodamo rumenjake in vse skupaj umešamo. Iz beljakov napravimo sneg, ki ga dodamo rumenjakom tik pred cvrtjem. Iz vse zmesi napravimo dve veliki in tanki palačinki. Medtem skuhamo na tanke koščke zrezane bučice, korenje, fižol v stročju, peso ali poljubno drugo zelenjavo in zabelimo s to ceneno majonezo; vmešamo surov rumenjak in počasi dodamo sok ene limone, nato še žlico olja in — prav na koncu — še trd sneg enega beljaka. Na okrogel, plitev krožnik položimo hladno palačinko, nanjo enakomerno natresemo zelenjavo ter vse skupaj pokrijemo. Prav počasi in s potrpljenjem naravnamo in damo obliko torte. Povrhu okrasimo poljubno s kislimi kumaricami, s trdo kuhanimi jajci, s suhim mesom ali s čimer pač razpolagamo. Serviramo šele, ko nekaj ur stoji.
če zaide košček ali trombus v možgane, srce ali pljuča.
Glede zdravljenja krčnih žil:
Da preprečimo zastajanje krvi v razširjenih venah, je potrebno, da podgolen prevežemo vsako jutro z elastičnim povojem, ali da si nataknemo gumijaste nogavice. Uporabo enega ali drugega sredstva naj vsakemu bolniku posebej pokaže zdravnik, ker obstoja nevarnost, da zaradi nepravilne uporabe enega ali drugega sredstva še pospešimo zastajanje krvi.
Če so krčne žile zelo močno vidne, jih poskušamo odstraniti z injekcijami različnih preparatov, ki povzročajo, da se kri v venah takoj sesede, nakar tkivo preraste strnjeno kri v žilne stene. To preraščanje s tkivom ima za posledico, da se žile zarastejo in počasi okrnejo. Kadar imamo le premočno razširjene vene in ležijo te površinsko, jih skušamo odstraniti z operacijo. Ker pa vsako zdravljenje krčnih žil doma lahko postane za bolnika nevarno, je nujno potrebno, da se ob pojavu le-teh zglasimo pri zdravniku, ki odredi vse potrebno in predpiše primerno zdravljenje.
Omake ali zabele za solate
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Krčne žile ali krtice
Žeja in pijače
Po mnenju zdravnikov je poleti, ko smo zelo žejni, najbolj priporočljivo piti kavo, čaj in sadne sokove. Topel čaj veliko bolj poteši žejo kot kaka prav mrzla pijača, hkrati pa deluje zelo poživljajoče. Še bolj poživijo človeka sadni sokovi. Le-ti hkrati tudi hranijo organizem. Grozdni, jabolčni in hruškovi sokovi vsebujejo vitamin B, ki ugodno deluje na živčni sistem. Limonov in pomarančni sok vsebujeta vitamin C, ki ga organizem ne-obhodno potrebuje.
Žejo dobro gasijo in hkrati delujejo tudi osvežilno razne mineralne vode. Ena najbolj poživljajočih pijač pa je mleko, bodisi sladko, kislo ali jogurt.
Nikakor pa niso poleti priporočljive alkoholne pijače, ker te zvišujejo telesno temperaturo in tako še večajo utrujenost, ki jo povzroča vročina. Poleg tega pa alkoholne pijače tudi žeje ne utešijo. Prav tako niso poleti priporočljive premrzle pijače. Ko jih pijemo, nam sicer prijajo, vendar njihova prevelika ohlajenost utegne škodovati prebavilom. Nastane lahko prehlad želodca in podobno, zaradi česar utegnemo dobiti zapletene komplikacije v naši notranjosti.
Za polnejše postave
Bolj polne ženske se morajo drugače oblačiti kot pa zelo vitke. Drugače morajo izbirati kroj, barve in vzorčke. Vse troje lahko na videz nekoliko spremeni videz postave. Naredi jo bolj vitko, bolj visoko. Zato se bodo polnejše ženske raje oblačile bolj temno kot presvetlo. Zbirale bodo manj vpadljive, drobne in proste vzorčke. Tudi črte so zarije primerne. Prav tako ne sme biti preveč vpadljiv kroj. Za močnejše ženske velja: kar najbolj preprosto, tem bolje! In še to: Za debeluške prav tanko blago ni primerno. Raje naj bo blago za njihove obleke malo bolj trdo. Prav tanko blago je že običajno treba ukrojiti bogato nabrano ali kakor koli že. To pa zelo pristoji vitkim. Le-te prav s tem lahko prekrijejo svojo preveliko vitkost, če je pretirana.
Krompir — olepševalno sredstvo
Namesto da vedno kupujemo drage kreme za nego polti, poglejmo raje včasih v domačo shrambo, kaj bi se dalo uporabiti za nego naše polti. Krompir je že eno takih sredstev. Da je krompir nepogrešljiv skoraj v vsakdanjem jedilniku, ve že vsaka gospodinja, da ga je moč uporabiti tudi za nego, pa je verjetno znano le malokateri. Skuhan in zemčkan krompir, pomešan z rumenjakom, limono, mlekom, medom ali pa z oljem je odlično sredstvo za nego kože. Taka mešanica napravi kožo mehko in jo pomladi. Olupljen surov krompir pa narežemo na rezine in ga polagamo na mesta, kjer nas je sonce prehudo ožgalo.
»Vsaj eno pištolo da bi imeli!« je vzdihnil Marjan.
»Zakaj?«
»Tako...«
»Imamo močnejša orožja:
rov,
zvijačo,
noč,
presenečenje!«
Prej je Igor govoril mirno, zdaj pa je bil njegov glas oster in odrezav, kakršen je bil pri njem v navadi, kadar se je trdno odločil za težko akcijo. Marjan je uvidel, da je prišel na dan s stvarjo, o kateri je ta odločni borec emnil, da je nevarna in ki jo je nekajkrat odbil: s tožbo po orožju.
Igor pa je nadaljeval z ostrim posmehom:
»Nam se zmerom zdi, da bodo Italijani takoj vedeli, za kaj gre: da imamo rov in da se plazimo iz njega. Pa ni res. Presenečeni bodo. Ne bodo se takoj znašli.«
Ločila sta se. Marjanova osuplost je popustila. Odšel je v barako naglih korakov, zravnan in resen.
Ves popoldan so teleskopci oprezali za kosci v koruzi. Gledali so na uro, in minute so jim bile daljše kakor takrat, ko so pričakovali papeževega nuncija. Šele zvečer jim je odleglo: koruze nad rovom niso prišli kosit.
Igor, Štefan in Dušan so se takoj po kosilu znova sešli. Vedeli so: zdaj gre za
zmago ali poraz! Morda jih bodo postrelili kakor zajce; lahko jim namečejo bomb v rov, če jih prezgodaj odkrijejo; lahko pa zmaga sposobnost, zvijiča, zagrizenost, previdnost. Vse je odvisno od priprave in nekaj — sreče! Spočetka so mislili na okrog sto ljudi. Ves kader bi osvobodili. Pozneje so se omejili na petdeset. Ali bi uspeli? Samo šest metrov od stražarja bodo zlezli iz rova. Končno so se s težkim srcem omejili na najožji krog — na osemnajst tele-skopcev. To so bili vsi glavni delavci v rovu in dva, trije, ki so bili v nevarnosti, da jih odkrijejo. Med temi osemnajstimi sta bila tudi Dnevnik in Vanek. Oba sta vedela za teleskop in pomagala s hrano, dekami, vrvcami in s prikrivanjem. Vanek je do nevihte tudi delal v rovu, pozneje pa je obupal. Prinašal pa je še vedno razne drobnarije iz delavnice, kamor je čez dan hodil delat. Če bi po begu ostal v kampu, bi bil v veliki nevarnosti, ker je ležal nad Gatom in vhodom v klet.
Živo so se spoprijeli zaradi tega, ali naj bi bežali skupaj ali pa se razdelili. O tem so že poprej večkrat govorili, toda takrat so mislili na mnogo več ljudi in vsi so tedaj soglašali v tem, da se morajo razdeliti. Za osemnajst ljudi pa se je bilo težko odločiti. Laže bi se sicer res pretolkle manjše skupine. Do javk pa bi teže našli ločeni med seboj; že specialk je premalo. Končno so sklenili, da bodo ostali skupaj.
Dušan je prevzel vrsto drobnih nalog.
»Misliti na zadnji detajl. Čim bolje izvesti sklepe.« Po sestanku je legel, da bi se pomiril in pripravil na napor, ki ga je čakal. Ni pokramljal s sosedom in ni se ganil. Ves se je bil zatopil vase, da si obnovi in uredi vse sklepe in da premisli, kako jih bo izpeljal. Ni samo on mislil na beg, tudi beg je mislil nanj in ga držal v kleščah. »Nobenih težkih čevljev, da ne bodo ropotali po kamenju! Hrano zagotoviti za nekaj dni! Ko bomo lezli iz rova, mora biti v kampu velik koncert, ki bo pritegnil nase pozornost straž. Dobro, da je jutri nedelja... vsekakor bo treba zlesti ven, ko ne bo stražarja pri uti!« In dalje: »Ljubo in Peter naj pripravita hrano, navodila za opremo dam sam! Bi se za koncert takoj dogovorili? Ne, bolje jutri! Do tega mora priti kakor samo po sebi.«
Marjan se je popoldne sešel z Dnevnikom, kateremu je bilo všeč, da niso pozabili nanj. Bil je ves nasmejan. Toda imel je vrsto pomislekov: da bi nerad zapustil to množico, s katero deli skupno usodo; da rad dela med njo in da so se prav zdaj domenili za vrsto predavanj, ki jih bo imel tudi on. Marjan je mislil, da mu bo te pomisleke zlahka zbil. A se je zmotil. Več ko je govoril, bolj je bil Dnevnik trdovraten. »Vi imate tam znance, mnogi ste bili že tam, za vas ima to smisel... Kaj hočem jaz v partizanih?« ... V tem je bilo zrnce resnice. Dnevnik bi bil »tam« novinec.
Vendar to ni pomenilo Marjanu nič. Končno sta se domenila, da bo Dnevnik stvar še premislil in da se dobita zvečer.
Zvečer je bil še bolj trdno na svojem:
»Raje bom s to množico do konca!«
»Tudi tej množici bi več koristil, če bi šel z nami!«
»Zdi se mi, da sem tu najbolj koristen!«
Z Vanekom pa je bilo drugače: takoj se je odločil za beg.
Spet drugače je bilo z zdravnikom-ki-rurgom. Ni bil mlačnež in mislili so, da bi bil v partizanih zelo potreben, tu pa je samo pomagal v ambulanti. Bil je ves iz sebe, ko so mu povedali za tajno pot v prostost. »Zelo rad bi šel... jasno ... hm, madona ...« Smehljalo se mu je samo od sebe in gledal je s srečnimi očmi vzra-doščena teleskopca. Toda ko bi bilo treba reči »da!«, je zamencal: »Ne vesta, kako rad bi šel... gnijem tu brez koristi.. . hudič ... madona... ne vem, kaj bi napravil ...« S tem se je končal že tretji pogovor: »Ne vem, kaj bi napravil!« Kadar je pomislil na svobodo, je kar norel, kadar se je spomnil rova in straž, pa je začel: »Ne vem, kaj bi napravil!« Nazadnje je Igor nervozno zamahnil z roko: «Pustita ga pri miru!« Štefan pa se je pošalil: »Če bi bilo stoodstotno varno, bi že vedel, kaj naj napravi!«
(Se nadaljuje)
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJIME SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Planšarstvo in gozd.
Posojila za namakalne naprave
Zatirajmo škodljivce na mladem sadnem drevju
Za lažjo odprodajo in nakup živine v jeseni
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je razglasilo, da bo odprodajo in nakup živine v letošnji jeseni (od 1. avgusta naprej) pospeševalo z naslednjimi ukrepi:
Plemenska živina
Za rodovniško živino z izkazom porekla in molznosti ter krave in telice za molžo, ki bodo prodane na priznanih sejmih in tržiščih, je za prevoze po železnici nad 400 km dovoljen transportni prispevek, in sicer za razdalje:
400 — 499 km	S 100.— za komad
500 — 599 km	S 110.—
nad 600 km S 120.—	,,
Za isto živino, ki bo prodana v inozemstvo, pa znaša transportni prispevek za razdalje do meje:
1 —	100	km	S	75.—
101 —	200	km	S	130,—
201 —	300	km	S	180,—
301 —	400	km	S	220.—
nad 400 km	S 250.—
Prošnje za prispevek je treba v t e k u 14 dni po nakupu vložiti pri kmetijski zbornici oz. ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo.
Pitovna živina
Za živino, ki se na podlagi zakona o pospeševanju pitanja živine kupi z namenom pitanja (Einstellvieh), je poleg transportnega prispevka še dovoljen prispevek k obrestim na kredit za nakup in pitanje.
Transportni prispevek znaša za razdalje med 100 in 200 km 20 šil., do 300 km 50 šil., do 400 km pa 80 šil.
Za nakup in opitanje take živine podeljujejo zadružne banke kredite v višini 70 °/o nakupne cene. Kredit teče 6 do 8 mesecev. Za odplačilo obresti daje ministrstvo prispevek, v višini 50 do 100 šil. Podrobna pismena navodila ležijo pri okrajnih kmečkih zbornicah.
nik ali pašnik. K čisti vodi po potrebi meša gnojnico in umetna gnojila in si tako prihrani njihovo nadležno in zamudno raz-važanje in razsipanje. Z umetnim dežjem pa tudi varuje sadno drevje in zgodnjo poljsko zelenjavo pred slano in pozebo. Namakanje polja v pravem času ob ustreznem gnojenju lahko poveča pridelek za 100, pa tudi za 150 %.
V	zadnjem času, ko so se v praksi uveljavile tako imenovane »Symalen«-cevi iz plastične tvarine, ki jih lahko napeljemo in prenašamo od parcele do parcele, ima takorekoč vsak kmetijski obrat ob tekoči vodi predvsem v hribovskih prisojnih predelih možnost za umetno namakanje svoje zemlje in po tej poti zagotovitev rednih in od suše neodvisnih visokih donosov. Kjer je na razpolago potrebna voda, tam je namakalna naprava lahko isti proizvodni pripomoček kakor so seme in gnojila.
V	spoznanju velikega pomena namakalnih naprav pospešuje kmetijsko ministrstvo njihov nakup in njihovo ureditev. K nakupu daje posojila do 50 °/o nakupne cene za dobo 7 let proti 3 V2 °/o obrestim. Načrt za ureditev namakalne naprave izdela urad za vodogradnje (Wasserbauamt), kjer je treba tudi vložiti prošnjo za posojilo.
Domala vse naše planine za govejo živino leže v območju gozda, to je v pasu pod zgornjo gozdno mejo, ki poteka sedaj v višini 1.600 do 1.800 m. Mnogo planin leži še znatno nižje, prav v območju sklenjenih gospodarskih gozdov.
Zato je po eni strani sožitje gozda s pašo nujno, kakor je po drugi strani ločitev gozda od paše koristna za obe strani. Gotovo je, da bi gozd brez planšarstva in gozdne paše odlično uspeval, nikakor pa ne planšarstvo brez gozda. Lahko rečemo, kjer ni gozda ni planšarstva!
Gozd ne le da varuje svojo okolico in zlasti v njem in pod njim ležeče predele: zemljo, kulture, zgradbe, naprave itd. Gozd tudi daje za planšarsko gospodarstvo neobhodno potreben les za zgradbe, koče, hleve, staje, za drva, za plotove itd.
J?eč fosfor/« in Italija v zemljo
Pomanjkanje fosforja, kalija in apna v zemlji je še vedno glavni vzrok nezadostnih in s tem drago pridelanih pridelkov kmetijskih rastlin. To ponovno potrjuje 15.500 preiskav zemlje na 10.400 ha iz
2.000	štajerskih kmetij.
Te preiskave so pokazale, da je gnojenje s fosforno kislino zelo potrebno v 93 % primerov, s kalijem v 61 % in z apnom v 58 % primerov. Zadostno pa je zemlja založena s fosforno kislino le v 3%, s kalijem vil °/o in z apnom v 16 °/o primerov.
Ob teh rezultatih pa je treba ugotoviti, da je povprečna potrošnja fosfornih in kalijevih gnojil na Štajerskem mnogo večja, kakor je pri nas. V gospodarskem letu 1954/55 je odpadlo na hektar njiv in travnikov na:
fosfornih kalijevih gnojil
Štajerskem	75.9 kg	28.7 kg
Koroškem	56.7 kg	23.2 kg
Od 100 preiskav zemlje na Koroškem Pa je pokazalo dovoljno zalogo na fosforni kislini samo 1 %> primerov, na kaliju 9 % in na apnu 13 %.
Od fosforja in kalija v zemlji pa je pridelek na polju najbolj odvisen. Ne pozabimo tega! Gnojimo bolj izdatno, prej pa pustimo zemljo preiskati na vsebino fosforne kisline, kalija in apna. Sedaj po spravljanju pridelkov je za to delo najbolj pripraven čas.
Varstvo rastlin pri nas in v ZDŽI
Kakor poroča Strokovna zveza kemične industrije Avstrije, je avstrijsko kmetijstvo lani izdalo za škropila, zaprašila in druge pripomočke za varstvo rastlin ca. 70,5 milijona šilingov. Na hektar njivske površine preračunano je znašal izdatek ca. 38 šilingov.
Združene države Amerike izdajo za isti namen letno 11 milijard šilingov, potemtakem 59 šil. na hektar njivske površine. Po tamošnjih računih pridelajo s tem po hektarju njiv za ca. 150 šil. več pridelkov. Škodo pa, ki jo kljub dobro razviti organizaciji varstvenih ukrepov napravijo škodljivci in bolezni na rastlinah, cenijo na 325 milijard šilingov. Da bi tudi to škodo preprečili, bi morali letne* porabiti sredstva za varstvo rastlin v znesku 65 milijard šilingov. Ob totalnem varstvu rastlin bi izdatek enega šilinga za škropila etc. dal za 5 šilingov več pridelka.
Kje dajejo krave največ mleka
Povprečna molznost je v Avstriji od 1620 kg v letu 1939/40 narasla na 2200 kg mleka na kravo in leto. Holandske krave dajejo v povprečju 3855 kg mleka na leto, kar predstavlja najvišjo molznost v Evropi. Belgija beleži 3853 kg, Danska 3472, Švica 3150, Nemčija in Anglija 2900, Švedska 2700 in Norveška 2600 kg mleka na kravo in leto.
Visoko molznost holandskih krav je pripisati predvsem dejstvu, da se je število krav pod molzno kontrolo v zadnjih 13 letih povečalo od 25 na 62 #/o.
Zlasti za plotove je potrebno mnogo lesa, ker se brez ograj gozd ne more obvarovati pred škodo po paši, pa tudi ne ustvariti pravilnega pašnega kolobarja. Ta je potreben za občasno počivanje pašnih površin, da se travna ruša od gaženja po živini opomore in zraste zopet trava. Razen tega je gozd s svojim lesom in steljo tvorec plodne zemlje—humusa, izboljševalec tal ter regulator in ohranjevalec vodnega režima. S steljo vrača zemlji zlasti dušik. Na planinah, kjer se zemlja s pašo močno izčrpava, mora od časa do časa nastopajoči gozd popraviti tla. Poleg tega daje gozd pašni živini zaščito pred vročino, neurji, viharji, pa tudi pred muhami, zlasti košate drevesne skupine po planinah. Prav posebno je gozd s svojim varovalnim vplivom nepogrešljiv za obstoj planšarstva ob zgornji gozdni meji. V tej tako imenovani »bojni coni gozda« mora biti planina prerastla s posameznim drevjem in s skupinami drevja. To je poznani gozdni pašnik. Če ne bi rastli gozdovi, bi usahnili izvirki voda. Plazovi in hudourniki bi razrili in odnesli zemljo. Izpre-menilo bi se podnebje, saj bi nadvladali vetrovi in pokrajina bi izgubila na svoji lepoti. Višje nad gozdno mejo prevzemajo pasovi ruševja varovalno vlogo gozdov pred razdejanjem niže ležečih planin in naprav po ujmah.
Mnoge planine na apniških tleh so propadle zaradi uničenja gozda in pomanjkanja lesa. Zaradi krčenja gozdov za pašo se je naravna zgornja gozdna meja pomaknila za 100 do 300 m navzdol in za-kraševanje še vedno napreduje. Značilne za to so zlasti naše najvažnejše in osrednje planine, po katerih sili iz zemlje skalovje in kamenje, kakor na pravem Krasu. Zanimivo je to, da se erozija, to je odnašanje plodne zemlje, pojavlja močneje v vseh deželah sveta.
Stiska za les narekuje vedno večje varčevanje s to dragoceno prirodno tvorbo. Koroška je srečna dežela, kjer pokrivajo gozdovi še polovico rodne površine. Pravimo gozdovi, v resnici pa je v teh gozdovih premalo debelejšega drevja, premalo strnjenih krošenj. Vendar so le dane osnove, da lahko to stanje gozdov izboljšamo. Pri tem izboljšanju morajo sodelovati vsi gozdni posestniki. Vendar nam praksa pokaže, da je gospodarjenje s posameznimi krpami gozda le v škodo gozdu in tudi posestnik je sčasoma oškodovan, ko v gozdu nima več dovolj godnega lesa za posek. Zato ponekod dozoreva spoznanje, da bi uvedli zadružno upravljanje kmečkih gozdov po dolgoročnem gospodarskem
načrtu. S tem v zvezi se tudi v planšarstvu kaže potreba, da bi tudi za to pano-
Veliko število kmetov si dela skrbi, kaj bo, ko bo edini sin, ki na kmetiji opravlja moška dela in pomaga očetu, moral iti k vojakom. Služenje obveznega vojaškega roka bo predvsem prizadelo škodo onim kmetovalcem, ki imajo samo enega sina in ki sami bolehajo, ker so si v zadnji vojni pokvarili svoje zdravje v zaporih, koncentracijskih in izseljeniških taboriščih ali pa kot vojaki na fronti. Nič dosti manj pa ne bodo prizadeti kmetovalci, katerih ostali sinovi so šli za svojim poklicem (ali pa so še šoloobvezni) in je ostal le še en sin za pomoč pri delu na kmetiji.
Zakon o vojaščini (Wehrgesetz) predvideva za take in podobne primere izjeme v služenju vojaškega roka. Drugi odstavek § 29 tega zakona pravi, da se od vpoklica k odsluženju rednega vojaškega roka lahko odstopi, če to zahtevajo upoštevanja vredni splošno-gospodarski, družin-sko-politični in drugi javni interesi. Pomanjkanje delovne sile na kmetih je očitno, njegovo omiljenje pa splošno-gospodarski, družinsko-politični in javni interes in potreba. Zaradi tega so v zgoraj navedenih in podobnih primerih dani upoštevanja vredni vzroki za oprostitev od vojaške obveznosti in za odložitev vpoklica k vojakom.
Kmetovalce pa opozarjamo, da morajo prošnje za oprostitev svojega sina od služenja obveznega vojaškega roka in proš-
go prirodnega bogastva poiskali ustrezno zadružno obliko gospodarjenja.
V naših koroških predelih je ravno planšarstvo ona izmed gospodarskih panog, ki z gozdom in lesom najmanj gospodarno ravna! Najbrž zato, ker v naših planinah od samega drevja gozda ne vidimo. To pomeni, da se ne zavedamo usodnega pomena gozda oziroma katastrofalnih posledic, ki nastajajo potem, ko smo gozd uničili. Ločiti pa moramo varčevanje z lesom od umne gojitve gozda.
Tako nam o potrati lesa zgovorno pričajo ostanki lesa po planinah ali okoliških gozdovih, marsikje pa razdejanje v gozdu. Mnogo lesa se po nepotrebnem uniči: na primer pri izdelovanju škodelj, tesanju tramovja, korit itd. Dela se brez gospodarskega načrta, brez pravega znanja, češ, lesa je dovolj! Poglejmo samo ograje, oziroma plotove, ki so pri urejenem planšarstvu nepogrešljivi. Za 100 m plota porabimo povprečno en kubični meter lesa, torej za vzdrževanje v dvajsetih letih 5 m3. Drugod vidimo zanemarjene plotove, ki živini ne branijo dostopa do gozdnega pomladka in mladja, kamor vabi sočna paša. Živina pohodi, potlači in obje mladje in kaj ostane? Nekaj kržlja-vih pohabljencev!
Pastir, če je sploh pri čredi, ne pomisli, da se gozd ne bo pomladil in da bodo ostala gozdna tla jalova. Vsled tega bo v poznejših letih tudi paša jalova in z njo vse planšarstvo! Pozablja, da je gozd krušni oče planšarstva, rednik in zaščitnik in da brez njega ne bo sočnih planin.
Na to pa ne sme pozabljati pašna zadruga in skupnost! Zato naš gozd ne sme več ostati pastorek volje posameznika. Kot ohranjevalec rodne kmetijske zemlje in gospodarski ustvarjalec boljšega življenja skupnosti naj bo gozd v varstvu in upravljanju zadružne organizacije.
Ing. Mirko Šušteršič
Namakanje kmetijskih zemljišč z »umetnim dežjem« se čedalje bolj uveljavlja. Ne samo po vrtnarskih obratih, tudi na kmečkih poljih in travnikih naletimo na čedalje večje število naprav za namakanje z umetnim dežjem (Beregnungsanlage).
Napredni kmetovalec stremi za tem, da bi riziko v rastlinski proizvodnji zmanjšal na minimum. Ker ve, kolikega pomena je prav voda ali vlaga zemlje za kmetijske rastline, se poleg dokupa semenja in izdatnega gnojenja poslužuje tudi naprav »za škropljenje rastlin na veliko«. Po polju pričenja napeljevati vodovodne cevi z razpršilniki, da v primeru potrebe ustvari »umetni dež« in poškropi njivo, trav-
nje za odložitev vpoklica k vojakom za eno ali več let vložiti sami pri pristojni vojaški komandi. Le-ta je za Koroško v Celovcu in nosi naslov: Wehr-Erganzungs-kommando Klagenfurt, Waisenhauska-serne.
Po četrtem odstavku § 29 zakona o vojaščini te komande vpoklic k vojakom lahko odložijo do takrat, da vojaški obveznik izpolni 25. leto starosti.
V	borbi proti živalskim škodljivcem na sadnem drevju je najbolj učinkovito zimsko škropljenje. Ker pa le redko kateri naših kmetovalcev sadje pozimi škropi, so bila predvsem mlada drevesca v letošnji vigredi močno napadena po živalskih škodljivcih, večinoma po listnih ušeh. Listne uši pa so za mlada sadna drevesca velika nevarnost. Če jih nismo zatirali prej, jih uničimo vsaj sedaj! Uničili jih bomo z nikotinskimi pripravki, kakor so to Epro, Pomosept-N, Regie-Tabakextrakt itd., s katerimi škropimo v 1- do 2-odstotni koncentraciji.
V	novejšem času uporabljajo v borbi proti listnim ušem takozvane sistemske pripravke (sistemische Insektizide). Medtem ko drugi pripravki delujejo le na listju, in še to samo kratek čas, preidejo ti pripravki na sistem rastline po listju, ve-
jah in koreninah in učinkujejo zaradi tega 8 do 10 dni. S sistemskimi pripravki uničimo tudi škodljivce in zajedavce, ki se na novo pojavijo po škropljenju. Zato zadostuje enkratno škropljenje.
Posebno pripravni so sistemski pripravki za kmetovalca, ki nima škropilnice. Zadostuje namreč, če raztopino teh pripravkov prilijemo koreninam. Korenine vpijejo raztopino in s tem tudi pripravek ter ga vodijo naprej po vseh delih drevesa. Učinek pa je isti kot pri škropljenju.
Sistemskih pripravkov je cela vrsta, vendar se smejo prodajati samo proti posebnemu dovoljenju (Giftschein). Brez težav pa dobimo po drogerijah in lekarnah preparat »Metasystox«. Jaz ga že dve leti s polnim uspehom uporabljam.
Ing. Marko Polzer
Kdaj /c Izmečki sin lahko oproščen služenja vojaškega voka
Dunajski jesenski velesejem
Tržaško sodišče krši mednarodne pogodbe
Pred nedavnim je tržaško porotno sodišče zaključilo proces proti skupini slovenskih antifašistov, ki so jih obdolžili v zvezi z vojaškimi dejanji leta 1945. Potek procesa, ki je trajal več tednov, je pokazal, da gre tukaj za dejanja, ki jih po londonskem sporazumu ne bi smeli soditi, zaradi česar pomeni že dejstvo samo, da je do procesa- sploh prišlo, očitno kršitev londonskega memoranduma in s tem kršitev mednarodne pogodbe. Dejstvo pa, da je bil proces izpeljan do konca in da so bili posamezni obtoženci celo obsojeni, zgovorno priča, da so na Tržaškem še zelo vplivni elementi, ki nasprotujejo pomiritvi in izboljšanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kajti z obsodbo so poteptali svečano sprejeto obveznost in tako ustvarili vzdušje, ki je na mah zrušilo temelje, na katerih se je začelo graditi medsebojno zaupanje in spoštovanje.
Potek sodne obravnave proti tržaškim antifašistom je izzval veliko ogorčenje tudi v Jugoslaviji in je beograjska »Borba« objavila s tem v zvezi že več člankov. Tudi v svojem zadnjem članku izraža za-
V zadnjem času je postalo odpuščanje delavcev iz avtomobilskih tovarn zelo pereče vprašanje. Predvsem v Angliji je prišlo s tem v zvezi do množičnih stavk delavcev v avtomobilski industriji. Stavka je trajala več tednov, preden se je vrnilo na delo 50.000 delavcev, zaposlenih v trinajstih avtomobilskih tovarnah družbe »British Motor Corporation«. Stavka je bila zaključena s popolno žmago stavku-jočih.
Sindikati so šklehili zaključiti stavko, ker so delodajalci sprejeli skoraj vse predloge, k‘f so jih stavili delavci. Delodajalci so sklenili, da bodo skupaj s sindikalnimi voditelji proučili možnosti za morebitno zopetno zaposlitev enega dela
skrbljenost nad takim razvojem v Italiji zlasti še ob dejstvu, da italijanska sodišča pripravljajo še druge procese proti antifašističnim borcem, ki so se v zadnji vojni borili na strani zaveznikov.
V tem svojem članku »Borba«- poudarja, da je dolžnost italijanske vlade, da prekine vsak sodni proces proti antifašastom ter zagotovi popolno rehabilitacijo obsojenih v Trstu. »Italijanska vlada — opozarja list — ima mednarodne obveznosti in zanjo ne morejo veljati argumenti, da je sodstvo v Italiji neodvisno in da zato vlada nima možnosti, da se vmešava v delovanje tržaškega sodišča. Kaj bi bilo z mednarodnim pravom, če bi lahko vsako lokalno sodišče neovirano ignoriralo mednarodne obveznosti svoje države?« (Morda bi bilo prav, da bi si ta nasvet osvojila tudi avstrijska vlada, ker se tudi pri nas na Koroškem dogaja, da celovško sodišče 14 mesecev po podpisu Državne pogodbe neovirano ignorira obveznosti mednarodne pogodbe, ko krši jasna določila o slovenščini kot enakopravnem uradnem in sodnem jeziku.)
6000 delavcev, ki jih je družba že odpustila pred stavko. Privolili so tudi v izplačilo odpravnine tistim delavcem, ki so bili odpuščeni in ne bodo več sprejeti v službo. Poleg tega so delodajalci sprejeli sklep, da se bodo drugič, preden bodo spet odpustili delavce, posvetovali z voditelji delavcev.
Panama. — Bivši argentinski predsednik Peron se je preselil v Venezuelo, kjer se bo zaenkrat naselil. V Venezueli je varen pred predajo v Argentino, ker med Argentino ih Venezuelo ne obstoja zakon o izročitvi zločincev.
Letošnji dunajski jesenski velesejem bo od 9. do 16. septembra 1956. Na velesejmu bo razstavljalo 2636 avstrijskih podjetij. Med tuzemskimi razstavljalci zavzema največji delež Dunaj z 2180 udeleženci. Koroška bo zastopana s sedemnajstimi razstavljalci. Iz sedemnajstih inozemskih držav je prijavljenih 841 podjetij, ki bodo razstavljala na velesejmu, kar daje veliki dunajski gospodarski prireditvi izrazit mednarodni značaj. Skupno bo tedaj na dunajskem jesenskem velesejmu razstav-
Nad vse tragična nesreča se je pred nedavnim primerila v premogovniku Marci-nelle v Belgiji. V treh rovih v globini okoli 170, 715 in 1035 metrov je zasulo 259 rudarjev, med temi 136 Italijanov, 110 Belgijcev in pet ali šest Jugoslovanov. Usoda nesrečnih rudarjev je bila tako rekoč že od vsega početka zapečatena, ker so bila reševalna dela zaradi ognja silno otežkočena ali sploh nemogoča.
Pravijo, da sta se dotaknila dva električna voda, vsled česar so se vnele ogromne množine premogovega prahu ter se je pričela največja rudarska nesreča. Rudarji, ki so bili v jami, so skušali gasiti, vendar se je ogenj kljub temu širil z bliskovito naglico. Zapustiti jamo pa je bilo za večino že prepozno. Leseni žlebovi, po katerih tečejo dvigala, so se že vneli in so bila dvigala neuporabna. Rudarji so se stisnili nazaj v svoje rove in čakali pomoči.
Vsak rudnik ima reševalna moštva in tudi v Marcinellu so se nemudoma spravili na delo. Na pomoč so prihiteli izvež-bani reševalci iz Francije in Nemčije. Toda podzemski ogenj je bil nepremagljiv. Po napornem delu je reševalcem uspelo, da so se približali na sto metrov v bližino glavnine zasutih rudarjev, toda naleteli so na nepremostljive ovire. Niti za trenutek si niso smeli sneti mask, kajti zrak, ki jih je obdajal, je bil napolnjen s smrtonosno količino ogljikovega monoksida. V začetku so govorili o upanju, da bodo ostali pri življenju vsaj rudarji, ki so najnižje, ker so računali, da je tam zrak še najbolj čist in znosen. Toda to je bilo že te-
ljalo okoli 3500 tu- in inozemskih udeležencev.
Kolektivne razstave bo priredilo 16 držav, med temi Združene države Amerike, Velika Britanija, Italija, Zapadna Nemčija, Portugalska, Turčija kakor tudi Sovjetska zveza, Kitajska, Češkoslovaška, Poljska, Romunija, Jugoslavija in Vzhodna Nemčija. Vse te države bodo razstavile vzorce svojih eksportnih proizvodov ter izkoristile priložnost za svojo gospodarsko propagando.
den dni po katastrofi in le malokdo vzdrži teden dni brez hrane, posebno pa brez vode v neznosni vročini.
Ko so pričeli spravljati prve mrtve in ranjence na površje, je bila to kaj slaba tolažba za ljudi, ki so nestrpno čakali okoli rudniških jaškov na novice o svojih dragih.
Vse zgodbe, ki so jih poročali iz Marci-nelle so pretresljive. Pravo upanje na rešitev svojih dragih je tlelo samo še v srcih mater, žena, sestra in otrok, ki so čakali in čakali. Toda tudi upanje je ugašalo vedno bolj in bolj in se spreminjalo v nepopisno žalost. Za ponesrečenimi rudarji je trepetalo skupno nad 400 nepreskrbljenih sirot.
Ogromna nesreča je vzbudila po vsem svetu veliko sočutje s prizadetimi, prav tolikšno pa je tudi razburjenje. Zelo obsojajo pomanjkljivost varnostnih naprav v rudniku Marcinelle. Pravijo, da so bila vrata, ki bi se morala v primeru nesreče varno zapreti, lesena ter da so bili električni vodi nezadostno zavarovani, najbolj pa zamerijo upravi rudnika to, da so bili žlebovi, po katerih tečejo dvigala, tudi leseni in so bila dvigala zaradi tega takoj v začetku požara neuporabna.
Belgijske oblasti in v mnogih drugih državah so takoj pričeli z obširno akcijo za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev. Akciji za pomoč se je poleg raznih ustanov pridružilo izredno veliko delav-cev-rudarjev, kar dokazuje veličino solidarnosti in človekoljubja.
Britanski delavci branijo svoje interese
Strahotna rudarska katastrofa v Belgiji
j j jRiAiDiliOi^iapOiGlRiAiMj n
Trije konji so se pogreznili v zemljo
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Sobota, 25. avgust:
5.35	Kmečka godba — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro
—	8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje _ njo Pozdrav nate — 15.30 Podeželj-ski zvoki — 16.15 Odlični izbor — 19.30 »Čarobna piščal“, prenos iz Salzburga.
Nedelja, 26. avgust:
6.10 Z veselimi zvoki po alpski deželi — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Dobro razpoloženi v nedeljo dopoldne — 11.05 Veselo petje, veselo igranje — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Glasbeno srečanje dežel — 19.00 Nedeljska športna poročila — 21.15 Orkestralna oddaja.
Ponedeljek, 27. avgust:
5.35	Kmečka godba — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro
—	8.45 Iz domovine — 9.00 Pozdrav nate
—	10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila, objave. Slovenske narodne (slov.) — 15.30 Podeželjski t venček — 18.45 Za našo vas (slov.) — 20.15 Muzikalična oddaja.
Torek, 28. avgust:
5.35	Glasbena budnica — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Bolnišnica od danes — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila, objaye. Zdravniški vedež (slov.) — 15.30 Melodije iz filmov — 20.15 Festival v Bayreuthu, Wagner: Meistersinger.
Sreda, 29. avgust:
5.35	Glasbena budnica — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro
—	8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00
Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila, objave. Kmečki koledar (slov.) — 15.30 Podeželjsko kolo — 16.00 Glasba iz filmov — 18.45 Spanček zaspanček... (slov.) — 20.15 Na planinah je življenje.
Četrtek, 30. avgust:
5.35 Glasba dobre volje — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Avstrijci v inozemstvu _— 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih
—	11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila, objave. „Semenj“, zvočna slika (slov.)
—	15.30 Zabavna glasba — 18.45 Oddaja za kmete — 20.15 Kakšne ugodnosti nudi potovanje.
Petek, 31. avgust:
5.35 Kmečka godba — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro
—	8.45 Domovina in čas — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila, objave. Trdi orehi (slov.) — 14.30 Godba na pihala
—	16.30 Otroška ura — 18.45 Skladbe za saksofon in klavir (slov.) — 20.15 Melusina.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 25. avgust:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Pester spored zabavnih melodij — 12.00 Opoldanski spored slovenskih narodnih pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 Pester spored priljubljenih arij
—	14.30 Tedenski športni pregled — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 16.20 Koncert po željah — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 26. avgust:
6.00	Pisana vrsta domačih pesmi in napevov — 8.30 To in ono iz arhiva slovenskih narodnih pesmi — 11.35 Mala revija lahke glasbe — 13.30 Za našo vas — 14.15 Želeli ste — poslušajte! — 15.45 Prenos z evropskega prvenstva v veslanju na Bledu — 17.00 Promenadni koncert — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Športna poročila.
Ponedeljek, 27. avgust:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Opoldanski koncertni spored — 12.00 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Operetna in lahka glasba — 14.30 Radijski leksikon — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 16.20 V svetu opernih melodij — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.45 Kulturni obzornik —
20.00	»Praška pomlad", s festivala.
Torek, 28. avgust:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 8.50 V veselem ritmu — 10.40 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi
12.00	Za razvedrilo — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.30 Za dom in žene — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 15.35 Slovenske narodne — 18.00 Športni tednik — 20.00 Pol ure narodnih pesmi.
Sreda, 29. avgust:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Simfonični plesi in rapsodije — 11.50 Za dom in žene — 12.00 Opoldanski operni spored — 12.30 Kmetijski ^nasveti — 12.40 20 minut z veselimi planšarji in kmečko godbo — 13.15 Iz filmov in glasbenih revij — 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.40 Želeli ste — poslušajte!
—	20.00 »Marta", opera 4. dej.
Četrtek, 30. avgust:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Opoldanski koncertni spored — 12.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 Od arije do arije — 14.30 Turistična oddaja
—	14.40 Želeli ste — poslušajte! — 15.35 Pohorski fantje pojo in igrajo — 16.20 40 minut z jugoslovanskimi solisti — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi.
Petek, 31. avgust:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 10.10 Koncert po željah — 11.05 Od melodije do melodije — 11.50 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Za prijetno razvedrilo — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 15.35 Poje komorni zbor — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.50 Družinski pogovori — 20.00 Glasba narodov sveta.
Nenavadno dogodivščino je imel pred kratkim neki francoski kmet v bližini Montargisa. Kmet Roger Minier je rezal zadnje brazde s svojim plugom, ko je nenadoma začutil, kako se zemlja pod njegovimi nogami pogreza. Svoje tri konje je držal za vajeti in od presenečenja stopil korak nazaj, da bi videl, kaj se pravzaprav dogaja. Ta korak mu je rešil življenje, kajti v istem trenutku se je zemlja dobesedno odprla in v naslednji sekundi so konji s plugom vred izginili v velikem prepadu. Kmet Minier je tekel z vsemi močmi v vas, da bi sklical sosede na pomoč. Prišli so s svetilkami in vrvmi. Krajevni orožnik je ugotovil, da so konji izginili v 10 metrov globoki odprtini. Dva konja sta si pri padcu v globino zlomila hrbtenici in lobanji in sta na dnu globeli obležala mrtva. Tretji konj je stal na zadnjih nogah in videti je bilo, da je bil nepoškodovan. Čez nekaj časa so prihitel’ na pomoč gasilci iz Montargisa z vsemi potrebnimi pripravami, da bi konje rešili iz prepada. V odprtino so vrgli celo nekaj hrane, kajti niso mogli predvideti, kako dolgo bodo trajale priprave za reševanje živali.
Ko je eno uro pozneje kmet Roger Minier stopil na dno odprtine, je našel samo še dva mrtva konja, medtem ko je tretji brez vsakega sledu izginil. S svetilko je nato točno preiskal odprtino. Ugotovil je, da je spodaj prava podzemska jama s številnimi rovi, med katerimi sta bila dva dovolj velika, da se je konj izgubil. Ta dva rova je kmet nato na kratki razdalji raziskal, vendar o konju ni bilo nikjer nobenega sledu. Verjetno gre za prostrano podzemsko jamo, v katero je močno preplašeni konj zablodil. Geologi so se takoj lotili dela in bodo preiskali to jamo. Zaenkrat so kmetom prepovedali dostop do sosednjih njiv, dokler ne bo celotno ozemlje, na katerem je prišlo do te nesreče, točno preiskano.