List 31.
Gospodarske stvari.
Koruzna uš.
Iz Dolenjskega, zlasti iz krškega okraja, dohaja vest, da se je zaredil na koruzi mrčes, ki preti napraviti tej prekoristni rastlini mnogo škode. Iz poročil, ki so mi došla, ter iz doposlanili poškodovanih rastlin posnel sem, da je škodljivec „koruzna uš", ki se letos posebno močno širi po južnem Štajerskem, Hrvatskem in žalibog, tudi Kranjskem.
„Koruzna uš", latinski „Pemphigus Zeae Maidis" ali »Peraphigus Boyeri Pass." (ne pa, kakor je bilo v nekaterih listih napačno poročano, „Aphis Zeae Maidis*, kajti „Aphis" znači listno uš) je 2!/2^ ali 1 linijo dolga ter je ali krilata ali pa gola.
Krilata koruzna uš ima ožji glavo kot prša, je na spredni strani prs črno rujava, zadej pa črna. Krila se plavkasto svetijo ter so mrežasta vsled črno-rujavih žil. Noge ima rujave, zadnji del života temno-rujav ter nekoliko sivo aL zelenkasto-lesketeč. Prav na zadnjem konci života ima nekaj las.
Gola koruzna ušje okrogla, hruškine oblike, rudečkasto-rumene barve, nekoliko višnjevkasta. Glavo ima temno, noge pa take barve kot život. Zadnji konec je tolp, bradovici podoben ter zaraščen s zakrivljenimi lasmi.
Koruzna uš poznana je uže več let v deželah, v katerih pridelujejo koruzo v veliki meri, posebno brez zadostne menjave polja, kakor na pr. na Laškem in Francoskem. Zadnja leta zatepla se je pa tudi v naše kraje ' er je manj ali več posledica nepravilnega poljedelstva. Znano nam je, da ima vsaka kmetijska rastlina svoje sovražnike v rastlinstvu kakor v živalstvu ter da se ti sovražniki tem hitreje množe, kolikor bolj ugodne razmere najdejo, oziroma, kolikor manj jih zavirajo kmetovalčeva opravila v njih razplotbi in življenji. Intenzivno pridelovanje ene in tiste rastline pospešuje vedno tudi razširjanje sovražnikov dotične rastline in skušnja nas uči, da je večkrat treba popolnem prenehati s pridelovanjem kake rastline. Iz teh vzrokov so v nekaterih krajih morali opustiti deteljo, sladkorno peso itd., in najboljši dokaz nam je vinska trta, katere sovražniki se od leta do leta množijo. Tako se tudi širi in množi uš na koruzi, in sicer
tem hitreje, čem več ji damo prilike, se razširjevati, to je, čem več koruze sejemo, čem večkrat pride koruza na eno in tisto njivo, in čem manj je sposobna se mrčesu zoprstavljati vsled pičlih redilnih snovi, ki jih v zemlji najde. Vsaj je znano, da slabotna in bolna rastlina ali žival ima veliko več sovražnikov, s kot krepka in zdrava, in da hitreje podleže raznim, napadom. Iz tega zamoremo tudi izvajati sredstva, s katerimi se nam je boriti proti koruzni uši.
Koruzna uš vgnjezdi se na koreninah koruze, vsled česar prične rastlina rumeneti in bolehati. Taka koruza ne naredi nič storžev ter tako kmetovalca spravi ob ves ali vsaj ob veči del pridelka.
Sredstva proti koruzni uši so dvojna, in sicer sredstva, ki imajo namen, koruzno uš uničevati in sredstva, ki imajo namen, nastop ali vsaj razširjevanje koruzne uši zaprečiti.
Ako je enkrat koruzna uš uže na njivi, je edino sredstvo jo uničevati, bolehne rastline odrezati ter po-krmfli, korenine pa previdno iz zemlje izruvati, ne da jih otresemo zemlje, potem jih pa v bližini kje vsaj 1 čevelj globoko zakopljimo  ali pa še bolje,   sežgimo.
Ako se pa hočemo tega hudega škodljivca obvarovati, kajti koruzna uš zamore nam skoz leta ves pridelek odvzeti ali vsaj izdatno zmanjšati, moramo z umnim kmetovanjem uhod v njivo mu zabraniti ali pa razširjevanje vsaj toliko zabraniti, da je škoda neznatna. Sredstva v to svrho so, dobro gnojenje, globoko oranje njive potem, ko je enkrat koruza rastla in urejenje kolobarjenja tako, da pride' koruza še le čez nekaj let na tisto njivo nazaj. Vsekako bode pa za letos, kakor tudi za naprej v vseh krajih, koder se je uš pokazala, ali koder se jo je bati, treba izruvati koruzne korenine ter jih ne več puščati kakor dosedaj na njivi. Neznatno in lahko delo, ki se ima z izruvanjem korenin, poplačajo korenine, katere oprane, v vodi namočene in razsekane dajo dobro krmo, ali pa služijo posušene za nasteljo, za mešanec (kompost) ali kurivo. Posameznega kmetovalca tako ravnanje ne bode imelo nobenega vspeha, v to je treba skupnega delovanja cele občine, celega okraja.
Gustav Pire.