Dopisi in novice. Iz Kopra. Učiteljski izpiti so se tul;aj veršili od 19. — 30. aprila. Oglasili so se za izpit sledeči gospodje in gospodične: g. Benedetti iz Poreča za meščanske šole iz matematike in fizike, gospodična Metlikovec iz Tersta za meščanske šole iz zgodovine iti geografije. Za ljudske šole so delale gospodične iz Tersta: Golja, Eešič, Zagorec, Zaveršnik; gospodje Parentin (iz Poreča), Sovič (iz Zagrada), Janko Leban (iz Lokve). Gospod Vekoslav Bunc, učitelj v Dolini, je delal nadaljevalno poskušnjo samn iz nemščine kot učni jezik. Pismene naloge so bile sledeče: Iz paedagogike: 1) Nothvvendigkeit der Belolmungen und Strafen als Erziehungsmittel. Vorscliriften bei der Anwendung desselben. 2) Die verschiedenen Arten der Fragen, Verhalten des Lehrers bei der Fragestellung. 3) Die in der Scliul- und Unterrichtsordnung enthaltenen Bestimmungen iiber die Pflichten der Lehrer sind anzugeben. — Iz slovenščine: 1) Bistrimo si um, blažimo si serce! Bister um, blago serce — podloga človeškemu živenju (Boris Miran). 2) Kedaj in kako nam rabi »dajavnik brez predloga?« 3) Kako delimo pridevnik po obliki in po pomenu? Kedaj nam rabi določena in kedaj nedoločena oblika pridevnikova ? — I z a r i tmetike: 1) Nekdo je kupil deržavno obligacijo, koje nominalna vrcdnost je 1000 gld. po kursu od 7272^; po koliko % je naložil svoj kapital, ako daje obligacija po 5% svoje nominale vrednosti? 2) Koliko liektolitrov vina po 24 gld. in koliko po 36 gld. se mora zinešati, da se napravi 80 hektolitrov mešanice po 27 gld.? 3) Eazni načini sklepovalnega računa v Ijudskej šoli.— Iz geometrije: 1) Kako bi razlagali učencem večrazredne ljudske šole izračunanje prizme? 2) Na listu papirja, ki ima podobo kvadrata, kojega stranica je 2'8 dm., nariše se iz središča s polumerom 1"2 dm. krog; kolika je poveršina papirja, ki ostane zunaj kroga? 3) Gasilna brizgla ima dva valja, kojih znotrajni premer je 1'8 dm.; pri vsakem valju se vzdigne bat za 2'5 dm. in sicer vsako minuto 24krat; koliko hektolitrov vode izbrizga ta brizgla v pol ure? — Iz zgodovine: 1) Eazdejanje Kartaginje. 2) Kako je delovala Beneška v križarskih vojskah? 3) Ferdinand I., životopis za ljudske šole. — Iz geografije: 1) Dokazi o kroglosti zemlje. 2) Opis grofije Moravske z geogr. karto. 3) Kedaj in kako se iraa začeti v ljudskih šolah poučevanje v prvih zemljepisnih pojmovili? — Iz nemščine (kot učnijezik); 1) Ueber den Nutzeu und die Nothwendigkeit einer Schule fiir die Gemeinde. 2) Das deutsche Zeitwort der Bildung nach. 3) Ueber das Wesen imd die Hauptarten der Satzverbindung. — Kandidat za meščanske šole, kakor tudi kandidatiuja za te iste učilnice, sta dobro opravila izpit. Izmej štireh kandidatinj za Ijudske šole, opravile so izpit dobro 3, 1 je padla; — od uoiteljev za ljudske šole sta dva dobro dostala izpit, eden je padel. Gospod Vekoslav Bunc je dobro opravil izpit iz nemščine, kot učni jezik; a gospod Janko Leban je h kratu dobro izdelal izpit za slovenske in nemške Ijudske šole. — Dne 24. aprila. C. k. učiteljišče v Kopru ima pripravnikov slovenske narodnosti 59; štipendij je vdobilo 48. Pripravnikov italijanske narodnosti ima 39; štipendij je prejelo 32. Pripravnikov hrvatskih pa je v vseli štirih tečajih 17. Vsi ti so vdobili štipendij razen jednega samega, kojemu se ni mogla nasvetovati. Izmej hrvatskih pripravnikov jih ima pet po 200 gold., devet po 150 gold. in dva po 100 gold. podpore. Učiteljišče ni nikdar zadobilo tako ogromne podpore, kakor letos. Štipendije so se tako-le razdelile: Cetrto leto ima 40 gojencev. Slovencev je 24, Oni imajo: 22 po 200 gld., 1 po 100 gld. in 1 brez podpore. Italijanov je 12. Dobilo je 10 po 200 gld. in 2 po 100 gld. Hivatje so štirji; vsi po 200 gld. — Tretje leto iina skupno 22 gojcncev. Slovencev je 12; vdobili so: 3 po 200, 3 po 150, 3 po 100 gld. in 3 nič. Hrvatje so štirji: 1 po 200 in 3 po 150 gld. Italijanov je 6; mej njirai: 1 po 200, 4 po 100 gld. in 1 nič. — Drugi tečaj ima 24 gojencev. Slovencev je 13. Dobili so: 1 po 200, 5 po 150, 4 po 100 gld. in 3 nič. Hrvatje so štiiji, in sicer: 3 po 150 gld. in 1 nič. Italijanov je 7, iu sicer: 2 po 200, 2 po 100 gld. in 3 nič. — Prvi tečaj ima sedaj 29 gojencev. Slovencev deset: 2 po 150, 4 po 100 gld. in 4 nič. Hrvatov pet, in sicer: 3 po 150, 2 po 100 gld. Italijanov je 14, in sicer: 2 po 150, 7 po 100, 2 po 50 gld. in 3 nič. Kakor razvidno, se je zdatna podpora razdelila in brez štipendija je le ostalo 11 Slovencev, 7 Italijanov in jeden Hrvat. Ložeje bode tedaj vrlim mladeničem pripravljati se za teški učiteljski stan. Slovenci, ustanovimo si napredovalne šole za našo mladino. (Konec) Če se razvije v mladosti po računstvu razumnost, se po tem tudi praktična modrost v življenji, ki je za gospodarstvo tako potrebna, gotovo razvije. — Da se to tudi doseže, naj se vzamejo v šoli za vaje težki in zamotani računi, posebno iz gospodarskega življenja, da bodo vadili um. — Za učenca je stokrat več vreden trud, kakor nasledek truda. Koliko koristi vsacemu rokodelcu geometrični poduk, mi nij treba razkladati. Eačunska izuijenost pa je tudi slovenskim deklicam ravno tako potrebna, kakor mladeničem. Tudi gospodinjstvo in živinoreja zahteva metodo, natančnost, red, štedljivost, mevo in zmožnost, vsako priliko o pravem času porabiti. Da bi izgubile s tem naše Slovenke svoj ženski značaj, se nij treba bati. Pustimo torej gaslo liberalnih Nemcev: Eazžirjanje natoroznanstva mej ljudstvo, da bi pospeševalo brezverstvo in napuli, naše gaslo naj bode: razvoj uma in volje po matematiki. Vendar ne more matematični poduk sam vsega tega storiti, kar sem zgoraj navedel, ampak le v zvezi z drugimi predmeti, sosebno s kršcanskim naukom, s higijajno in umnim gospodarstvom. Nekateri nemški liberalci (n. pr. Virchow) trdijo, da je vera za odgojo nepotrebna. Do sedaj še skušnje tega nijso dokazale, negotove eksperimente pa pustimo Nemcem na Pruskem. Mi Slovenci pa mislimo le na gotovost in zanesljivost. Liberalci imajo vero za najboljšega žandarma in odgojevalca, drugi pa za najbolje sredstvo za zveličanje. Gospodavski vspeh bo isti. Kdor iztrga iz srca naše mladine vseh sedem glavnih grehovin vcepi mesto njih vanj štiri glavne čednosti (modrost, zmernost, pravičnost in srčnost), nij le storil veliko za zveličanje duš, ampak tudi za umno gospodarstvo, kojega nasledek bo bogastvo in visoka civilizacija malega slovenskega naroda. Proč torej z verskimi prepiri, ki ne hasnejo nič! Da pa ima luteranska vera, katerej je dejanje nebistvena reč, res slab upljiv na odgojo, pripoznam rad. Da bo pa krščanski nauk za zveličanje in za gospodarstvo tudi dejanski vspeh imel, naj se ne razlaga teoretično in sistematično samo po poglavjih kakega katekizma; naj se koncentrira s posebnim ozirom na praktifine potrebe v krščanskej pravici, ki je v naših katekizmih zapopadek petega poglavja. Naj se bližnji jn daljni nasledki vsacega grelia preiskujejo in po izgledih pojasnujejo. Čut do poštenosti se naj na vsak mogočon način p o r a b 1 j a. Na Francoskem se učenci v vseh šolah od 14. leta naprej uče namesto turnanja ekserciranja. Tudi pri nas bode ekserciranje z vojaško disciplino ne ]e pripravljalo za vojaški stan, ampak tudi dober upliv na nravnost imelo. — Vojaške vaje zna vsak, ki je svoja tri leta pri vojaščini doslužil z vspehom. Pod umnim gospodarstvom razumevam poljedelstvo (ki pa se naj ne uči po zimi) živinorejo, kletarstvo, gospodarske račune, gospodinjstvo, sploh vse, kar utegne prihodnjemu gospodarstvu dejansko koristiti. Nauk naj ne bode teoretičen in sistematičen, arapak praktičen, ki se bode oziral na krajne okoliščine. ¦— Mladeniči naj se vadijo tudi javno govoiiti o umnem gospodarstvu. Petje je mladeničem ravno tako potrebno, kakor deklicam. Noben predmet nema takega upliva na zmernost, nego liigijajna z matematiko; sploh je za praktično porabo vsake vede treba matematičnega izšolanja uma in volje. Za razvoj močne volje nij boljšega sredstva, nego matematično izšolaDJe duha in stanovitno vspešno delo. Ufiitelji naj bodo v ozkej zvezisstarši naših mladeničevindeklic, dajiin dajo dobre praktične nasvete, kako naj napeljujejo svoje otroke k delu in lepemu vedenju. — Naj se tudi na vsak mogoč način pri našej mladini čut do poštenja in časti razvija in porablja za odgojo. Mnogo bode koristilo, če se vpeljejo javne skušnje, ter za lepo vedenje v šoli in doma in za izvrstno napredovanje v težjih predmetih darila razdele, (kar store praktični Angleži in Francozi v vseli srednjih šolali). — Izid skušnje in imena najizvrstnejših se potem objavijo v časnikih. — Potem ne bomo imeli na deželi toliko neotesancev, ki bi se ne bali ječe, ker dobe ondi »košto in kvartir zastonj«. — Kdor ume čut do poštenja in časti v šoli dobro porabljati, bo tudi brez šibe dobro podučeval, slab pedagog pa tudi s šibo ne. Francozi ne rabijo šibe v nobenej šoli, odgojujejo pa dobro. Vsa inteligencija, duhovna in posvetna naj skupaj na to deluje, da bode mladina ondi več in boljše veselje našla, kakor v krčmali in drugih gnjezdih sedanje divjosti. Mladina se naj na vsak mogoč način (z društvi, pesnimi itd.) od obiskovanja domačih krčem odvrača. — Mladina je polna življenja in hoče družbo in veselje imeti; če se jej ne da drugod, si ga poišče sama, kjer ga dobi, v krčmi. — Naj se ustanovijo časi v letu po praznikih izleti, pri katerih se pa ne bode kričalo, kakor časi pri sedanjih šolskih veselicah, ampak po vojaški po malem v redu marširalo in pelo mimogrede. — Od udeleževanja izletov se naj izključijo učenci, ki se slabo vedejo. »Sl. Nar.« IVovi mašni napevi. Naš rojak in tovariš gospod Danilo Fajgelj je dal ravnokar na svitlo dve sveti maši za 4 glasove (sopran, alt, tenor in bas). Perva (opus 3.) je v F, druga (opus 4.) je v A. Založili in tiskali so ji J. Blaznikovi nasledniki ter prodajajo po 25 kr. Obe maši ste zloženi za 9 delov, ona v F na besede: »Oče večni v visokosti« in druga v A na besede: »Bog pred Tvojim veličastvom«. Z obilo radostjo pozdravljamo to izdanje, g. Fajgelj je eden najspretnejšili domačih muzikalnih veščakov, a občinstvo ga premalo pozna, tedaj se ne zanimiva za njegova dela. A naši stari prijatelji in čitatelji »Tovaiiševi« g. Fajgeljna kot teoretično in praktično naobraženega muzika iz prejšnih let uže dobro poznajo. Svoji sposobnosti najboljše spričalo pa je dal v novejšem času z obširnim, čez 50 strani obsežnim delom »Sl. Org-j ljavec — 100 mediger za orglje« — ki ga je »Glasbina matica« lani na svitlo dala. Naj bode mimogrede tu omenjeno, da so to delo pohvalno 1 priznali beški profesorji, kakor Titl, Biihm i. dr. To pa omenjamo, ker mislimo, da je vgodna kritika spodbudila skladatelja k daljnemu delovanju in ker bočemo p. n, orgljavce po Slovenskem s tem zagotoviti, da ne dobe v roke kaj slabega, cerkvi neprimernega, terauo napeve za sv. mašo, ki so lahki in pobožnega dulia. Vsak del maše inia svoj poseben značaj besedara primeren in stavkl, da si v: sopranu ponavljajoči se, so razlifjno harmonizovani, kar zopet kaže dobro pre-1 mišljeno, duhovito in po vsem pravilno delo. Kateri maši gre prednost, to naj presojujejo gospodje naročniki sami. Svojega osobnega okusa nehčemo nikomur ; vsiljevati in serčno žclimo, da bi si g. Fajgelj ne samo občno priznanje, temuč ; tudi malo nagrade iz prodaje pridobil, da mu bode moč vcčkrat kaj tako lepega \ na svitlo spraviti. — Podpirajmo ga! RazpiS daril. Na podlagi sklepa sl. deželnega zbora Kranjskega jej sl. deželni odbor namenil: a) 4OO gold. (štiri sto goldinarjev) za darilo pisatelju najboljšega res- ¦ nega igrokaza, vzetega iz Kranjske ali Avstrijske zgodovine, kate- i rega predstavljanje mora izpolniti celi glediški večer; b) 2OO gold. (dve sto goldinarjev) za darilo pisatelju najboljše V6Seloigre, obstoječe najmanj iz dveh dejanj. Pri presojanji se bodo v poštev jemale le igre, katere dozdaj še nijsoj bile niti tiskane niti prestavljane. Igri, katcrima bode prisojeno darilo, ostaneta j lastnina »Dramatičnega društva«. — Po naiočilu sl. deželnega odbora od dne24. aprila t. 1. št. 324 podpisani društveni odbor razpisuje omenjeni darili, pri-stavljaje, da se rokopisi morajo »Dramatičnemu društvu« poslati vsaj do 31. de-cembra tekočega 1880. leta. — Na vsak rokopis naj se zapiše kak motto,ime pisateljevo pa priloži v posebnem zapečatenem listu, na katerem je istotako motto rokopisa. VLjubijani, 29. aprila 1880. Odhor ,,Dramatičncga družtva".