Slovenski tednik
*.* koristi delavnega l)ud-•tva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi je moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEHIK.I
Slovénie Weekly
devoted to the interest» ®f the laboring classe*
Od bofa do zmage I
Štev. 43.
Entered a« Second-Class Matter July 8th. 1908, at tbe Poet-Office at Chicago, UL, ander Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 24. oktobra 1913.
Kdor m misli svobodno, se ne mors boriti za svobodo!
Leto XII.
Razgled posvetu.
AVSTR0-0GRSK0.
Dunaj. — V okraju Leopoldstadt so se 1. t. in. vršile dopolnilno volitve državnozborskega poslanca na mesto po Kunscbakn u-morjenega Schuhmeierja, pri kateri so krščanski socialci pokazali vso svojo nesramnost, potem ko so skozi spravili svojega kandidata Mataya, kateri je bil postavljen proti soe. dem. Elderioh. Po cestah so se valile divje tolpe prepevajoč in razgrajajoč ter napadale socialiste, kjer so katerega dobile. Konečno je prišlo do resnih spopadov, pri katerih so krščanski so--cialci razbili več pouličnih voz. — Policija je z golim orožjem nastopita in več razgrajačev aretirala. Veliko oseb je ranjenih.
Dunaj. — Dne 16. t. m. so se prispela nova poravnavna pogajanja med Nemci in Čehi. Češki socialdemokrati, češki radikalci in državnopravni. se niso vdeležili konference.
Obe stranke ste vložile svoje najmanjše zahteve.
Nemčija.
Berlin, 17. okt. — Novozgrajeni m arinarski-Zeppelin-zr akoplo v L st. 2 je danes eksplodiral v zraku blizo Johannisthal in je popolnoma. vmieen. Vsa posatka je usmrćena. Na zrakoplovu je bilo 30 o-seb vštevši vso poskušno komisijo admiralata, pod zapovedništvom admirala iBenisch.
Bil je poskusni plov, predno bi imelo admiralstvo zrakoplov prevzeti.
Ko je zrakoplov ob 10. uri 15 minut zjutraj eksplodiral, se je nahajal 900 čevljev visoko nad Jo-hannisthalom.
Zračna ladja je bila 500 čevljev «dolga, najnovejša in največja ter izključno za nemško marino zgrajena.
Le-ta nesreča zbuja v Nemčiji silno pozornost, ker je šele 9. sept. marinarski zrakoplov L 1 vsled viharja bil vničen in pri tem 15 oseb izgubilo življenje.
Belgija.
Bruselj, 19. okt. — Vsled zadnje .Zeppelin-katastrofe, je belgijski vojni ministr prepovedal dviganje vodilnih plovov “Zodiac” in “Belgique”, ki sta konec tega leta imela sploviti. Nadalje je sklenil, da odloži nameravani nakup zrakoplova nemškega trdega tipa, da slišati je celo, da namerava preklicati nameravani nakup.
Francija,.
Paris, 19. okt. — Tukaj je v veliki bedi'umrl 85 let stari Charles Telli er, izumitelj sistema hladilnih skladišč.
Balkan.
Belgrad, 20. okt. — Avstrija je -Srbiji poslala dopis, v katerem zahteva, da Srbija zapusti v teku 8 dni albansko ozemlje. Ta dopis se smatra za ultimatum in ise bo p tisk usilo, da pride do nasprotja.
Bolgarija.
Sofija, 18. okt. — Polkovnik Pe-t.off, ki je v zadnji vojni vodil brigado, je bil danes obsojen ¡v štiriletno ječo. On je v nekem spopadu z Grki svoje mesto bojazljivo zapustil.
Mehika.
Mexiko, 20. okt. — Kakor je videti, ni posebnega zanimivanja za prihodno volitev, kajti če prav je samo še en teden do volitev, ven-ler ni opaziti nobene razburjenosti.
Ni državnih nobenih govorov, ni parad in nobenih sprevodov. Edino par lepakov pravi, da se ho dejansko vršila volitev.
Proti paradam so se že v pričetku izjavili vsi kandidati, ker jebati, da bi take vprizoritve privedle do nemirov in izgredov.
Celo časniki dajo malo pozornosti temu dogodku.
Kuba.
Havana, 18. okt. — Lepaki, ki so od mnogih v Havani bivajočih Mehikancev podpisani, in v katerih je general Félix Diaz s smrtjo ogrožen, če se izkrca, so bili v petek v raznih delih mesta nalepljeni. —
"“Corcovado”, na katerem se Diaz nahaja, je danes tukaj pričakovan. Tajna policija ima nalogo, samo osebe s potnimi listinami pustiti izkrcati.
Kitajska.
Peking, 17. okt. — Krdelo kitajskih puntarjev pod poveljstvom generala Hwangliang je v provinci Tokien 300 prebivalcev umorilo in požgalo 2 cerkvi ameriške misijonske družbe.
Misijonarji so pobegnili v Fut-scliau. Zvezne trupe zasledujejo bandite.
Poroštvo za gospo Pankhurst odklonjeno.
New York. — Dasiravno je hotela gospa O. II. Belmont položiti $100,000 poroštva za Mrs. Pankhurst (vrhovna voditeljica angleških sufragetk), je bila zavrnjena in naselniška oblast je razsodila, da se jo deportira.
Pravnik Reenes je oblast obvestil, da bo vložil pritožbo na komisarja Caininetti. Pozneje je telefoniral na načelnega komisarja in potem popotoval v Washington.
Gospa Pankhurst je dobila najboljše sobe v Ellis Park, dokler bo rešena njena zadeva. (Op. ur. Smešno, ko imajo junaki strah pred žensko!)
Washington, D. C.. 20. okt. — Predsednik Wilson je sklical kabinet, da se posvetuje če se Mrs. Pankhurst, angleški bojni-sufra-žetki, dopusti vstop v deželo.
Uradniki delavskega komisariata in naselniškega urada se bodo udeležili posvetovanja. Vse kaže, da je predsednik za dopust.
Gospa Pankhurst se je izrazila, da če se jo nazaj pošle, tedaj ho ladja njen grob.
Washington, 20. okt. — Gospa Emmeline Pankhurst, voditeljica angleških bojnih sufražetk, je dobila dovoljenje za vstop v Zdr. države. Odredbo naselniške oblasti na Ellis Islandu, po kateri je Pankhurst imela biti deportirana, je predsednik Wilson zavrgel potem, ko se je posvetoval s tajnikom Wilson in naselniškim komisarjem ¡Caminetti.
Po zaključku konference je tajnik WiLson naznanil, da gospa Pankhurst zamore nemoteno predavati po Zdr. državah, toda pod pogojem, da ko svoje predavanje zaključi, se ima vrniti v svojo domovino. Poroštvo se od nje ni zahtevalo. (Op. ur. Iz dogodka je razvideti, kako na Ellis Islandu zakone tolmačijo in koliko tisoč poštenih ljudi je bilo že deportiranih zavoljo samovoljne nadutosti naselniških uradnikov. (Sicer pa je bila vlada baš v tem slučaju v škripcih. Ako ne bi bila Pankhurst pripustila v “svobodno” A-meriko, tedaj bi bile Zdr. države osmešene pred celim svetom, češ, pred eno žensko so strah imeli a-meriški junaki; na drugi strani je pa smešno, da je ena ženska celi viadni aparat, na čelu mu sam predsednik, po koncu spravila medtem, ko se za tisoče stavkar-jep, ki se borijo za vsakdanji kruh, niti pes ne zmeni. Res lepa enakopravnost! Sicer pa ne vemo za kak zločin bi naselniške oblasti skušale preprečiti vstop gospej Pankhurst. Ona se je pregrešila samo v političnem oziru in to je vse!)
Temni zapori bodo odpravljeni.
Albany. — Riley, superinten-dent državnih jetnišnic je 1. t. m. izdal povelje, da se jetniki «v-Sing Sing in v Auburn radi disciplinarnih pregreškov ne smejo več zapirati v temnice, marveč mesto tega v posamezne celice in da se jih dene na polovično porcijo. Y jetnišnici v Clintonu se je ta odredba dobro obnesla.
Razne novice.
Ne v Colorado!
Tihotapstvo v velikem.
Washington. — Ker se je vršilo obsežno tihotapstvo z angleškim blagom, osobito z modnim blagom za “dame”, bil je parnik “Woodward Abrahams” zaplenjen in z vladnim carinskim kuterjem “Seneca” priveden v Philadelphio. — Denarni urad je po svojih special agentih že delj časa stvar zasledoval. Potem, ko je sum padel na parnik “Woodward Abrahams”, ga je “Seneca” tedendni pričakoval na Delaware. Preiskovalci so dobili nalogo, da iščejo v tovorju gipsa po modnem blagu iz Nove Škocije v vrednosti $100.000.
V departementu nestrpno pričakujejo poročilo svojih nadzornikov.
Ubogi revež!
Milwaukee, Wis. -— V La Crosse je policija morala mladega -John
H.	Smith vzeti v varstveni zapor, ker je bilo bati, da si radi ljubavne boli «vzame življenje. Mož je šele malo časa oženjen, toda bil je ženi omrzen po njegovem “najboljšem prijatelju”, kateri se je ž njo seznanil, in ko je on šel iskati stanovanje, je “prijatelj” z mlado ženico — pobegnil.
Rockefeller, izvrstna cerkvena luč.
Altona, Pa. — Dotični človek, ki je svoječasno Rockefellerju dal postelj, ko ni znal kam bi položil glavo, in kateri mn je posodil $20, ko je Rockefeller imel biti zaprt, ker ni mogel plačati račun “boar-da”, tisti dobrotnik se sedaj nahaja v ubožni hiši Blair Count.va. Ta človek, ki je nekdaj Rockefellerju izkazal tolike dobrote, je D. J. Clark in je bil nekoč premožen nadzornik olja.
Op. ur. Multimilijonar Rockefeller je vrhovni zastopnik krščarj-skih kramarskih duš, brez srca, brez sočutja. Taki bi lahko gledali, če pi ves svet gladu poginil.
Sulzer odstavljen.
Albany, N. Y. — William Sulzer ni več governer države New York. Dne 17. t. m. ob poldne je bil od disciplinarnega sodišča odstavljen s 43timi proti 12timi glasom; ne-kteri člani, med temi predsednik Cullen, niso glasovali. Nadaljno pooštrenje razsodbe s tem, da eks-governer nima pravice več do državne službe, je bilo soglasno odklonjeno.
Martin H. Glynn, dosedanji podgoverner, je bil zaprisežen za naslednika. To je prvi slučaj v zgodovini države, da je podgover-ner na tak način dospel do najvišje izvrševalne službe. Državni senator R. F. Wagner iz New Yor-ka, «voditelj večine v senatu je Glvnna naslednik kot podgover-ner.
Člani disciplinarnega sodišča dobijo za svoje “delo in trud’-dnevno plačo vsaki po $37.50, tedaj za 29 dnevno zasedanje sodišča vsaki $1,087.50. (Op. ur. Tem ljudem ni treba štrajkati)
Sodnik Humphrie se je osmešil.
Seattle, Wash. — Sodnik Humphrie je razveljavil svoje sodne povelje proti pouličnemu zborovanju in tudi je preklical proti dr.
H.	M. Titus izrečeni kazni.
Od vsega velikega števila slučajev sodnijskega preziranja, ki so v zvezi te zadeve prišli pred sodišče sodnika Humphries, so sedaj samo še 3 ostali.
Sodnik Humphries, se bo moral zagovarjati 31. t. m. pred državnem višjem sodiščem v Olympia.
Nekaj dni sem ob drža vaj o socialisti vzlic sodnim prepovedi javna zborovanja na West Laike Square in «povelje «sodnika Humphries je bilo ljudem v zasmeh.
Listnica uredništva.
Andrej Perko. R. R. No. 3 Box 52, 'Columbus, Kans. Vaš dopis spada med “Oglase”. Tedaj ako želite,, da ga kot takega priobčimo, potem nam to naznanite. — Zdravi!
NAJBOLJ RAZŠIRJEN TEDNIK.
V	Aurora, Mo. izhaja tednik “Menace”, tiskan v angleškem jeziku, ki ima sedaj skoro en milijon naročnikov. V zadnjem tednu je prejel ta list 52,945 novih naročnikov. Najmodernejši tiskalni stroj potrebuje 240 ur predno natisne toliko število iztisov. Ta list si je navzel nalogo, da razkriva rimski smrad in varuje ameriško ljudstvo in republiko pred rimskimi grabeži, kateri so se zavezali, da upropastijo sedanji sistem javnega poučevanja. “Menace” je bil ustanovljen prel dobrimi dvemi leti.'
Napredek lista v tako kratkem času, da misliti. Iz njega se veliko naučimo.
V	prvi vrsti nam kaže, da ame-, riško ljudstvo se je začelo zavedati in da vidi v rimsko katoliški duhovščini in jezuvitih največjega sovražnika svobode in enakopravnosti.
¡Drugič nam kaže, da ravno tako časopisje je sedaj potrebno, ki i-ma veliko misijo pred seboj.
Tretjič, da tudi naš narod rabi •več luči in večji vpogled v rimske beznice, kjer se snujejo velikas-ske zarote proti svobodi in prosvi-ti. To nalogo vestno izvršuje Glas Svobode.
četrtič, da edino sredstvo, ki bo potegnilo krinko jezuvitom iz njih obraza je svobodomiselno časopisje, ki seznani svoje čitatelje s podrobnostmi rimske špekulacije.
Menace ima skoro en milijon naročnikov, vsaki dan naraste število naročnikov za par tisoč več. Ta naraščaj naročnikov tako mori katoliško časopisje, da si je rimska hierarhija nadela nalogo, da vniči ta list. Vse to se “sveti” cerkvi še ni posrečilo. Rimska hierarhija je napovedala «hud boj vsem časopisom, ki stoje za svobodo, versko ali osebno, ki stoje za enakopravnost človeštva. Klerikalno časopisje je vse polno izbruhov nad naprednimi, svobodomiselnimi in socialističnimi listi. To nekaj pomenja!
Gonja ki se je pričela za prvenstvo v tej deželi je šele v povojih. Treba se je pripraviti za odločilni boj. Naši rojaki, ki so za svobodo in enakopravnost ne bodo prezrli tega, ampak z današnjim dnem bodo začeli slediti vzgledu katerega jim dajejo Amerikanci, ki so v tako kratkem času povzdignili število naročnikov na milijon. — GLAS SVOBODE apeluje na vse svoje naročnike in somišljenike, da z vso vnemo agitirajo za list in mu pridobijo kar največ naročnikov. Nikoli se ne «smemo zadovoljiti s tem, da bi prenehali z rastjo naročnikov zaradi tega. ker smo prepričani, da imamo več naročnikov kot pa naš klerikalni nasprotnik. «Dokler rastemo napredujemo, ko rast pada, pada moč in sovražnik se ojaeuje. Dolžnost vsakega našega naročnika je, da pridobi kar največ novih naročnikov in da vselej kedar list sam prečita, izroči istega rojaku, ki ni nanj naročen.
Tedaj na delo z načelom: Naprej !
čudno indijansko pleme.
Za. črnimi Cordillerana, tako zvanimi radi puščobe in suše (tam ni bilo dežja že od leta 1868) leži velika planjava, ki se spenja okoli 12 do 16 tisoč čevljev nad morsko gladino. Na tej planjavi živi jako čudno pleme peruvanskih Indijancev. Nek raziskovalec, ki se je ravno vrnil med civiliziran svet trdi, da so prsa teh Indijancev jako raztegnjena zaradi velike viso-čine in da v nižini ne morejo živeti. So jako čmerni, na zelo nizki stopinji izobrazbe, a vkljub temu so marljivi in delavni. Španskega jezika ne razumejo prav nič, ampak občujejo v primitivnem plemenskem jeziku.
Delavske novi«.
Štrajkarji morajo zapustiti stanovanja, katera so last lastnikov rudnikov.
Calumet, Mich., 18. okt. —Štraj kujočim rudarjem je danes bil dostavljen poziv, po katerim morajo stavkajoči rudarji izprazniti hiše, katere lastuje 'Champion Copper Co. v Painesdale. Calumet and Hecla Mining «Co. v Calumetu, namerava, kakor se čuje, isto storiti s svojimi štrajkarji.
United Mine Workers Journal svari premogarje, da ne gredo za delom v Roundup, Bear Creek, Mont. in Tower Hill, 111. Ti kraji so z delavci prenapolnjeni.
'O’Gara premogovniki v Harrisburg, 111. so začeli zopet s polno paro delati. Delavci niso dobili plače za več časa in revščina je marsikoga silila po svetu za kruhom. Poroča se, da so delavci prejeli vso zaostalo plačo.
San Francisco «Labor Council nas obveščuje, da so ustanovili pravni oddelek in da vse unije i-majo pravico zahtevati pravni nasvet in pomoč popolnoma zastonj.
¡Država Wisconsin je pokazala, da ji je dobrobit njenih državljanov pri srcu. Zavarovalni fond, s katerim je država pripravljena zavarovati življenje svojih državljanov ima sedaj dovolj prošenj, da se bodo lahko izdelale police, s katerim dnem se prične zavarovalnina. To je dokaz, da socijalizem je že veliko pripomogel za zboljšanje razmer. Res je da kapitalisti s tem samo mečejo blato v delavčeve oči in ga z drobtinicami mamijo, samo da. si podaljšajo svoje življenje, vendar tega ne smemo pozabiti, da bolje je nekaj kot nič. Prejeli smo poročilo iz Virdena, da se je vdeležilo spomenice v čast padlih žrtev, ki se je obdržavala na 11. t. m. v Mount Olive, lil. velikansko število illinoiških premo-ga-rjev in delavskih zastopnikov iz vsih bližnjih držav. Predsednik White od UM«WA je držal obširen govor.
Okoli 300 delavcev National Lead Co. v Granite City., je šlo na štrajk. Delavci so ustanovili unijo in zahtevali 3c poviška na uro in priznanje unije. «Odbor, poslan na družbo, je družba enostavno izgnala iz dela, zaradi tega je takoj zapustilo okoli 300 delavcev tovarno. Skabov ni.
Ne pozabite, da v Coloradi je «premogarski štrajk in da v Calumetu rudarji še niso dobili svojih pravic, do katerih so opravičeni. Ne bodite tja, ker skebov je že i-tak preveč, namesto da bi tiste dolarje dali železniški družbi za nepotrebno vožnjo, jih «pošljite rajše štrajkarjem v pomoč.
Zavedni delavci, proč od Calumeta!
49 štrajkarjev aretiranih s katerimi se je postopalo kot z zločinci.
Trinidad, Colo., 18. okt. — Pri McLaughlin rudniški zadrugi Santa Fe Coal Co. je bilo danes aretiranih 49 stavkujočih premogarjev na obdolžitev, da so za štrajkarje stražo stali ter so bili odvedeni v tri milje oddaljene okrajne zapore v Trinidad. Aretiranci so bili eskortirani od 30tih pomožnih šerifov po 15 na vsaki strani trupe, kateri so bili s puškami oboroženi; na koncu sprevoda je bil peljali strojni top, ki je bil na avtomobilu montiran. Vzlic grozni eskor-ti, je nad 300 štrajkarjev sledilo sprevodu, ki so skušali linijo šerifov prodreti in jetnike osvoboditi.
Krvavi boj v Colorado štrajku.
Forbes, «Colo., 18. okt. Včeraj je prišlo do krvavega spopada med stavkujočimi premogarji in čuvaji premogovnikov. Lopovi lastnikov premogovnikov so rabili strojne puške, s katerimi so na štrajkarje streljali.
Pred nekaj dnevi so rovni čuvaji postavili brzostrelne topove na «holmih v smeri proti taborišču štrajkarjev ter so vse «poskusili, da bi jih razdražili.
(Štrajkarjem so grozili 'ter jih izzivail na napad. Morilno orožje so celo namerili na ženske in o-troke v šotorih.
Včeraj popoldan ob 2 uri «so čuvaji pričeli streljati na taborišče štrajkarjev in neusmiljeno so streljali s svojimi strojnimi puškami na stavkarje, kateri so se branili, kakor so vedeli in znali. Ena tolpa čuvajev je naredila izpad iz Forb-mine, toda bila od štrajkarjev nazaj vržena. Na to je superintendent mine brzojavil v Trinidad po pomoč in takoj je prišel šerif s «pomagači na. treh avtomobilih. V e-nem so imeli še eno strojno puško. Ko so prišli iz žlebine blizo mine," so liki divjim zverem napadli stavkarje ter so neprenehoma streljali z morilnimi stroji v šotorišče štrajkarjev. Istočasno so čuvaji streljali iz «holmov. Šerif Bradley je padel težko ranjen. — Bržkone zadet, od čuvajev). Ko j po prvem strelu iz strojne puške bilo je slišati upitje, stokanje ranjencev ter tarnanje žen in otrok štrajkarjev.
štrajkarji so bežali v svoje šotore in čuvaji rovov ter šerifi so bili zmagovalci kiwavega dne. Kolikor je znano sta dva štrajkarja ubita in mnogo je ranjenih. Toda šerifi in čuvaji rovov se ponašajo, da je več štrajkarjev ubitih, ker so svoje strojne puške do poslednjega rabili.
O grozni nesreči v premogovniku na. Angleškem.
Dodatno h kratki brzojavki, katero smo priobčili v zadnji štev. Gl. Sv. podamo sledeče:
«Cardiff, Wales, 14. okt. — Nad 400 premogarjev je Hane,s vjutro zgubilo življenje vsled razstrelbe plinov z Universalmini. Vsega skupaj je šlo 931 premogarjev v rov, ki so se baš podali na svoje prostore, ko se je katastrofa prigodi-la. —
Do opoldne se je posrečilo 500 delavcev rešiti, a potem so morali opusti rešilna dela. ker je v znatni globočini izbruhnil požar.
Onih 931 premogarjev je tvorilo dnevni šiht, ki so se, kot vsaki dan. ob 6. uri podali na delo. Po preteku komaj ene ure je sledil oglnšeči pok, ki je privabil okoli bivajoče k vhodu rova, da zaznajo kaj se je zgodilo. Posledica je bila grozna. Mašinarije, dvigala, vspenjače vse je bilo «popolnoma porušeno in vhod k mini deloma zasut. Eden delavcev, ki je 60 čevljev oddaljeno delal, je bil na kose raztrgan.
«Cardiff, 14. okt. — Rešeni premogarji in uradniki kompanije pravijo, da je malo nade od 400 zasutih le enega rešiti.
Priselniki prihajajo trumoma.
Julija meseca je prišlo 138,244 priselnikov v Zdr. države, med temi 94,664 moških in 43,580 žensk. Število došlih nepriselsikov znaša 16,358 in nazaj prišlili ameriških državljanov 23,580. 2708 je 'bil zabranjen vstop v deželo, tako da skupno število došlih za omenjeni mesec znaša 180,890.
Več ko unijskih izdelkov kupite, več unijskih ljudi bo delalo.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
Za $	10.30	  50	kron
Za $	20.45	  100	kron
Za $	40.90 ................  200	krom
Za $	81.80 ................ 400	kron
Za $	102.25 ................ 500	(kron
Za $	204.00 ............... 1000	kron
Za $	407.00 ............... 2000	kron
Za $1017.00 ................ 5000	kron
Poštarina je všteta pri tek svotab. Doma sv nakazane svote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve Izplačuje c. kr. poštno «hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriltlčne-Je do $50.00 v gotovini v «priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St., New York 184 St. Clair ave., N. E.. Cleveland.. O.
Roman iz časov francozke revolucije	VITEZ IZ RDEČE HIŠE.
Spisal Alks. Dumas star.	(Le chevalier de Maison Rouge)
<*LAÖ ¡áVOtótXDJS
L..— - ■■	.— II. I ■■
(Nadaljevanje.) ^
IX.
Večerja.
Toda ta mož, strojar in delovodja, kakor je povedal Dixmer, je Mauriea kmalu pomiril, ko je izpovedal svoje patriotične misli in revolucionarna načela. Dal je duška svojemu začudenju, da so jetnike v Templu zaupali stalnemu, lahko podkupljivemu svetu in u-radništvu, čegar zvestoba ni bila prav zanesljiva.
‘‘Da,” je dejal občan Morand, “toda priznati je treba, da je obnašanje teh uradnikov doslej ob vsaki priliki potrdilo zaupanje, ki je ima dežela vanje, in zgodovina bo enkrat pričala, da ne zaslužuje samo občan Robespierre priimka “nepodkupljivi.”
“‘¡Seveda, seveda, toda sklepati iz tega, ker se nekaj ni zgodilo,, da se sploh ne zgodi, bi bilo nesmiselno. Ravnotako je z narodno gardo,” je nadaljeval delovodja; “kompanije raznih sekcij so po vrsti klicane v Temple k službi. A-li ne menite, da bi se našlo v eni ali drugi kompaniji, ki šteje dvajset do petindvajset mož, osmero do desetero odločnih fantov, ki bi neke lepe noči pobili straže in odvedli jetnike?”
“Bah!” je rekel Maurice, “ali ne vidiš, občan, da je to sredstvo napačno, kajti pred tremi tedni so se ga hoteli poslužiti, toda ni se jim posrečilo.”
“Da,” je odvrnil Morand, “ali samo zato, ker je bil nekdo izmed, aristokratov, ki so tvorili patruljo, tako nepreviden, da je izustil sumljivo besedo “gospod”.
“In potem,” je dejal Maurice, ki je hotel na vsak način dokazati, da ima republika dobro policijo, “zato, ker je bila policija že obveščena o povratku viteza iz Rdeče hiše v Pariz.”
“Bah!” je vskliknil Dixmer. “Ali je vedela, da se nahaja vi tez iz Rdeče hiše v Parizu?” je vprašal Morand hladno. “Ali je tudi vedela, na kak način je bil prišel tja?”
“Popolnoma natančno.”
“Ah, vraga!” je pripomnil Mc-rand in se sklonil naprej, da bi pogledal Mauriea. “Zelo rad bi zvedel to; doslej nismo čuli o tem nič gotovega. Toda Vi. občan, Vi, tajnik ene najvažnejših sekcij v Parizu, Vi ste gotovo bolje poučeni.”
“Seveda,” je odvrnil Maurice, “to, kar Vam sedaj povem, je gola resnica.”
Zdelo se je, da so se vsi gostje, celo Genevieva, zelo zanimali za to, kar je imel povedati mladi mož.
“No, dobro!” je dejal Maurice in je pripovedoval našim čitateljem že znani dogodek pri mestnih vratih, skoz katera se je vitez uti-hotapil v mesto s pomočjo neke priprosto oblečene ženske.
“Ah, ah!” je rekel Morand,
‘ ‘ res čudno je, o čemer nam tu pripovedujete ; toda, ali je znano, kaj se je zgodilo z žensko?”
“Ne, zginila je, in nihče ne ve, kdo je in kaj je.”
Tovariš občana Dixmerja in Dixmer sam sta jela svobodneje dihati. Genevieva je poslušala to povest bleda, nepremična in nema.
“Toda, kdo more reči,” je dejal občan Morand hladno, kakor vedno, “kdo more reči, da se je nahajal /rdeči vitez med patruljo, ki je spravila ves Temple pokoneu?” “Eden mojih prijateljev, neki uradnik, ki je imel ta dan službo v Templu, ga je spoznal.”
“Kakšen pa je pravzaprav ta vitez ? ’ ’
“Mož pet- do šestindvajsetih let, majhen, plavolas, prijetnega obraza, lepih oči in krasnih zob.”
Sledil je globok molk.
“Ne!” je rekel Morand, “zakaj pa tVaš prijatelj ni aretiral rdečega viteza?”
“Ker ni vedel ničesar o njegovem prihodu v Pariz, se je bal, da ga zamenja s kom drugim, ki mu je podoben; potem je moj prijatelj nekoliko mlačen; v dvomu je storil to, kar bi bil storil vsak modrijan ali mlačnež: ker je dvomil, ni ukrenil ničesar.”
“Vi bi ne bili ravnali tako, občan,” je pripomnil Dismer smeje se.
“Ne, priznati moram, raje bi se bil zmotil, nego da bi mi bil ušel tako nevaren človek.”
“In kaj bi bili storili, gospod?” jč vprašala Genevieva.
“Kaj bi bil storil, občanka?” je odvrnil Maurice, ‘no, zaprl bi bil vsa vrata, ki vodijo v Temple; potem bi bil stopil naravnost k patrulji, prijel bi bil viteza za vrat in mu rekel: “Jaz Vas aretiram kot izdajalca domovine.” In ko bi ga imel enkrat v pesti, bi ga ne bil več izpustil, za to jamčim.”
“In kaj bi bilo sledilo potem?” je vprašala Genevieva.
“Prišel bi bil on in njegovi sokrivci pred sodišče in v tej uri bi bil že obglavljen.”
Genevieva se je zdrznila in je s strahom pogledala svojega soseda.
“Toda zdelo se je, da občan Morand ni zapazil tega pogleda. Flegmatično je izpraznil svojo čašo, rekši:
“Ali je znano, kaj se je zgodilo z vitezem?”
“Ba 1” je odvrnil Dismer, “bržkone je takoj zopet zapustil Pariz, ko je videl, da se mu poskus ni posrečil.”
“•Morda tudi Francijo,” je pripomnil Morand.
“Nikakor ne, nikakor ne,” je dejal Maurice.
“Kaj, ali je bil tako nepreviden in je ostal v Parizu!” je vsklikni-la Genevieva.
“Ni se zganil z mesta.”
“To, kar pripovedujete tu, občan, so samo domnevanja,” je odvrnil Morand.
“Ne, to so dejstva.”
“Toda, kaj naj bi ga napotilo k temu, da bi ostal tukaj kljub nevarnosti, da bi mogel zgubiti življenje na grozen način?” je rekla Genevieva.
“Ej moj Bog, občanka, ljubezen,” je dejal Maurice.
“Ljubezen?” je ponavljala Genevieva.
“Seveda. Ali ne veste, da je rdeči vitez zaljubljen v Marijo An-toinetto?”
Tem besedam je sledil prisiljen, neveren smeh. Dixmer je pogledal Mauriea, kakor da bi mu hotel citati iz duše. Genevieva je čutila, kako je kanila solza iz njenih oči. in groza, ki je Mauricu ni mogla zakriti, je spreletela vse njeno te-lo. Občan Morand je polil vino iz kozarca, ki ga je v tem trenutku približal ustnicam, in Maurice, bi se bil skoro ustrašil njegove bledosti, ko bi ne bila vsa pozornost mladega moža v tem trenutku o-sredotočena na Genevievo.
“Ali ste ganjeni, občanka?” je zašepetal Maurice.
“Nas ženske vedno ganuje taka, udanost. četudi nasprotuje našim načelom. In udanost rdečega viteza je tem večja, ker zatrjujejo, da ni še nikoli govoril s kraljico.” Večerja je bila pri koncu. Genevieva je vstala, od mize; v t.§m tre-notku je bila ura na steni.
“Polnoč,” je rekel Morand mrzlo.
Kaj, že polnoči?” je vskliknil Maurice, “že polnoči?”
“Ta Vaš ‘Vsklik me veseli,” je dejal Dixmer; “priča mi, da se niste dolgočasili. Navdaja me z upanjem ,da se kmalu zopet vidimo. Hiša, katere vrata so se Vam odprla, je hiša dobrega patriota in upam, občan, da spoznate kmalu v meni svojega prijatelja.” Maurice se je priklonil in vprašal, obrnivši se k Genevievi:
Ali dovolite, občanka, da zopet pridem?”
Ne samo. da Vam dovoljujem, prosim Vas za to,” je ' odvrnila Genevieva živahno. “Lahko noč, občan.”
Odšla je v svoje sobe.
Maurice se je poslovil od vseh gostov, pozdravil posebno Moran-da, ki mu je neznansko ugajal, stisnil Dixm,erju roko in odšel o-mamljen, toda bolj vesel nego žalosten vsled tako različnih doživljajev, ki jih je bil doživel ta -večer. .
“Zelo neprijetno svidenje!” je dejala mlada gospa po Manriee-
vern odhodu in je v prisotnosti svojega moža, ki jo je spremljal v spalnico, pretakala solze.
“Buh! občan Maurice Lindey, priznan patriot, tajnik sekcijefne omadeževan, oboževan, priljubljen pri ljudstvu: je zelo dragocena pridobitev za ubogega strojarja, ki hrani v svoji hiši ntihotapljeno blago. Jaz menim, da bi bil od današnjega večera dalje varen v naši hiši celo rdeči vitez.”
Dixmer je na to poljubil svojo soprogo na čelo z bolj očetovsko nego zakonsko naklonjenostjo, jo pustil v majhnem paviljonu, ki je bil posvečen izključno njej, ter se podal zopet v drugi del poslopja, kjer je stanoval z gosti, ki smo jih videli pri večerji.
IX.
Krpar Simon.
Prišel je maj, in žarki toplega, oživljajočega solnca so ogrevali črno zidovje Tem-pla.
Kljub lepim dnevom, vzlic temu, da je bilo jetnikom dovoljeno, sprehajati se po vrtu, so se vse tri ženske obotavljale,' zapustiti zapor. -Odkar je bil obglavljen njen soprog, je kraljica trdovratno o stajala v svoji sobi, samo da ji ni bilo treba, hoditi mirno izbe v drugem nadstropju, kjer je stanoval kralj.
•Okoli pete ure je prišel neki mož in stopil k naredniku, ki je poveljeval straži pred stolpom.
“Ah, ti si, oče Tison,” je dejal veseli gardist.
“Da, jaz sem, občan; prinašam ti od uradnika Ma-uric-a Lindey, tvojega prijatelja, dovoljenje, izdano od svetovalstva. v Templu za mojo hčer, da sme nocoj obiskati svojo mater.”
“In ti odhajaš v trenotku, ko i-ma priti tvoja hči, malopridni o-če?” je rekel narednik.
“Ah ! rad bi ostal tukaj, toda ta prokleta služba me sili, da odidem. Na občino moram, da podam poročilo. Pred vrati me že čaka voz z dvema orožnikoma.”
“Ubogi oče!” je vskliknil narednik.
“Občan narednik”, je rekel Tison. “ko pride moja hči obiskat svojo mater, ki skoro gine od hrepenenja, pusti jo mimo.”
“Povelje je v redu,” je odvrnil narednik, ki ni bil nihče drugi, nego našim čitateljem že znani Lo-rin; “ako pride tvoja hči, jo že «pustim mimo.”
“Uvala, vrli Termopilčan, hvala,” je dejal Tison in odšel s svojim poročilom na občinski urad, mrmrajoč sam s seboj:
“Oh, kako bo. srečna moja žena !”
“Veš kaj, narednik,” je rekel neki gardist, ko je videl, da je Tison odšel in ko je čul njegove zadnje besede; “ali veš. da take stvari pretresajo človeku dušo?” “Kakšne stvari, občan Devaux?” je vprašal Lorin.
“Da ženska, s katero ravna ta tu ‘oCjsoaojus oiraCpmsnou z uosip
že tri mesece videla svojega otroka. On ne misli na njeno nesrečo, temveč le na svojo ; ali ni to dovolj žalostno?” je pripomnil Devaux.
“Žalostno, toda potrebno,” jo rekel Lorin; “najboljše je, ako se nič ne misli o tem.”
Nenadoma je na levi strani, kjer se je nahajala straža, nastal velik hrup : čuti je bilo kletvice, grožnje in glasen jok vse vprek.
“Kaj je to?” je vprašal Devaux.
“Zdi se, da je to otroški glas,” jc odvrnil Lorin in prisluškoval.
“V resnici,” je odgovoril gardist, “to je glas kakega -ubogega malčka, ki ga pretepajo.”
“Ali hoš pel?” je vprašal neki osoren pijan glas.
In glas je pričel «peti kakor za izgled :
“Madame Veto je obljubila, Da bo Parizu vrat zavila.” “Ne,” je vskliknil otrok, “ne bom pel.”
“Ali boš pel?”
. In zopet je začel glas:
“Madame Veto je obljubila, “Ne,” je vskliknil otrok, “ne, ne ne.”
“Oh, ti malopridnež,” je zaklical hripavi glas.
Po zraku je zažvižgal pas in o-trok je jel tuliti od bolečin.
“Tristo vragov,” je vskliknil Lorin, “to je gnusni Simon, ki pretepa malega Kapeta.”
Nekateri gardisti so mignili z rameni, dva ali trije so sc skušali
smehljati. Devaux je vstal in se odstranil.
“Saj sem dejal,” je mrmral, “očetje naj ne prihajajo sem.” Hipoma so se odprla neka nizka vrata, in kraljevič je zbežal pred bičem svojega varuha na dvorišče ; toda nekaj težkega je letelo za njim in ga zadelo v nogo.
“Oh!” je zaječal otrok, omahnil in padel na. kolena.
“Prinesi mi kopito, ti mala pošast, sicer ti bom ...”
Otrok je vstal in zgenil z glavo. “A tako je,” je zakričal isti glas, “počakaj, le počakaj, hoš že videl ...”
(Dalje prihodnjič.)
Severovo
Gothardsko
Olje
(Severa’s Gothard Oil)
je «sedaj naprodaj v vseh lekarnah v dveh velikostih: 25 in 50 centov. Ako imate kake bolečine na životu, a-ko so vaši sklepi in mišice okorele, ako vas hrbet, -prsa ali strani bolijo, ako trpite ■vsled revmatizma ali pokost-nice, hote zadavoljni z njim.
Severovo
Zdravilno
Milo
(Severa’s Medicated Skin Soap)
je antiseptično milo. ki ne samo očisti kožo, lobanjo, lae in roke, ampak tudi prepreča zabasanje znojnic, kar je vzrok ogrc, črnavk, hrapavosti in. drugih grdih neprilik kože. Je izborno milo za britje—neprekašljivo za detetovo kopel j. Cena 25 centov.
Naprodaj so v lekarnah. Zahtevajte Severova. Ne vzemite drugih. Ako jih lekarnar nima, naročite jih od nas
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Eg
0
ü
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ul. 3 Kranjsko
je največja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1912 660 milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron.
Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron.
odrestuje po 41% brez odbitka
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljublajnska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na Mestno hranilnico ljubljansko v Ljubljani” in ne v kako drugo manjvacno “šparkašo”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišite razločno in natančno.

ATLAS BREWING CO. H|
oluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje piv« iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
d LAOBR f MAGNET | ORANAf j
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje»
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
K
d
Pozor Slovenski Gostilničarji:
Moja tvrdka je prva slovenska in edina te vrste v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite enkrat' en zaboj, >12 steklenic in sicer: brinjevec, tropinovec, slivovec in grenko vino. Jamčin, da boste zadovoljni. Dokaz temu je, da nisem v osmih letih še nobenega odjemalca zgubil. Prodajam po oeni toda samo na debelo.
A. HovVat, Joliei, ///.
Če hočete prispeti hitro in po ceni v staro domovino poslužite se parobro-dov.
Austro=Americana S. S. Co. itd.
iz New Yorka do Trsta samo 13 dni. Lepa prilika videti-
Cene so do Trsta ali Reke ................. $34.00
Ljubljana ........................ $35,18
Kaiser in Martha za........... $3.00 več
Da potniki lepše in lažje potujejo je odredila Austro Americana S. S. Co. posebne sobe ali kajute z dvema ali štirimi posteljami, kar stane za odrastlo osebo $4.00, za deco pa $2.00 več.
PARNIKI ZAPUSTE NEW YOR K:
Martha Washington...............29. oktobra
Oceania ........................ 19. novembra
Laura........................... 26. novembra
Parniki so opremljeni s brezžičnim brzojavom in rasvitljeni z elektriko. — Domača jed. Vsi vslužbe-nci od kapitana doli do navadnega mornarja govorilo slovensko.
Šifkaret prodajajo vsi od nas pooblaščeni agenti.
K. W. KEMF,	PHELPS BROS & CO..
glavni zastopnik za Zapad,	glavni-zastopniki,
120 N. La Salle St.. Chicago, III. 2 Washington St., New York, N. Y.

Prank: Sakser
Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
LISTKE
za vse prekmorske parobrođne družbe po izvirnih cenah.
bä___a
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na'- 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chicago. 111. ANT. FISHER, .podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Aye., Chicago, 111.
10HN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
F ERDINAND GLOJEK, (pred.); 453 -53rd Are., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA. 2656 So. Crawford ave., Chicago. 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio.
JOHN BATIČU, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Imd.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 1307 — 58th ave., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. SL, Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 FullertonSt., Chicago, 111.
MOHOR 'MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja. za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika .Jo* Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpoiiljatve) pa na _57obti Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je "Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo sredo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Blue Island ave.
ŽENSKA STAVKA.
(Boj nemških socijalnih demokratov proti materinstvu.)
V socijalnodemokratičnem taboru na Nemškem imajo zdaj velike in razburljive razprave. To pot pa ne gre za konflikte med revizijonisti in radikalci, ne gre za teoretična ali taktična vprašanja, marveč za novo vporabo starega socijalno - demokratičnega sredstva oziroma za prenešenje tega sredstva v najintimnejše življenje.
.Stavka je poglavitno sredstvo .socijalnih demokratov v vseh političnih in gospodarskih bojih in generalna stavka velja pri njih za najzanesljivejše in najmogočnejšo presijo na državo. O splošnih stavkali govore socijalni demokratje že desetletja, a je še nikoli niso mogli resno poskusiti.
Zdaj se je našla znatna skupina v socijalnodemokratični stranki, ki hoče poskusiti s posebno vrsto splošne stavke; ta skupina hoče, naj se začne generalna stavka — fizijologičnega značaja in mogočno doni iz socijalnodemolkratične-ga tabora klic: “Proletarke, ne rodite več!’" Popolnoma resno se je med berolinskimi socijalnimi demokrati začela agitacija, naj. ženske začno generalno stavko, naj več ne rode. *
Že več kakor sto let je tega, kar je angleški nacijonalni ekonom Malthus začel oznanjati nauk, da se človeštvo prehitro množi. Zastopal je-misel, da se produkcija živil ne množi tako hitro, kakor se množi človeški rod in da je to izvor vse bede. Kdo bi bil mislil, da bodo več, kalkor sto let po razglasitvi tega nauka začeli nemški socijalni demokratje resno razpravljati o praktičnem malthusianiz-mu in uvaževati, če je mogoče pre-meniti obstoječe socijalne razmere na ta način, da. začno ženske stavkati1.
V Berlinu se vrše veliki shodi, ki se jih zlasti ženske udeležujejo. Na teh shodih nastopajo socijalno-demokratieni in nesoči j alno-demo-kratični zdravniki in. razpravlja jo obširno in zanimivo o vprašanju, ali kaže še nadalje, da dajejo proletarke državi otroke, ki jih gmotno dobro stoječe meščanstvo ne-če več dajati v zadostnem številu.
Znano je, k alko veliko skrb ima francoski narod s svojo prihodnjo-stjo.(Francoske žene nečejo roditi, nečejo imeti otrok. Francozinja i-ma povprek le dva otroka in jih več ne mara. Posledica tega je, da francoski narod po številu čedalje bolj zaostaja, zlasti za Nemci, pa tudi že razmeroma za Italijani in Angleži. Francoska vlada se trudi na vse načine, da bi izboljšala te 'razmere, toda Francozinja neče roditi. Vzrokov je več: Francozinja ljubi življenje in neče, da bi jo nogosti porodi predčasno oslabili in uničili njeno telesno lepo-
to; ne mara imeti križev z otroci, češ, enega ali dva otroka je še lahko dobro vzgojiti in jim pripraviti udobno življenje, če je pa pri hiši pet ali šest otrok, jih je nemogoče skrbno vzgojiti in jih vse udobno preskrbeti; če je premoženje pri hiši, se med pet ali šest otrok tako razdeli, da nobeden nič izdatnega nima, medtem ko je dvema otrdkoma s takim premoženjem že koliko toliko pomagano.
Tudi na Nemškem so pi’i zadnjem ljudskem štetju zapazili, da pojema število porodov. Nemški narod se sicer še znatno množi, a ne več tako kakor prej. Meščanske matere so začele posnemati Francozinje in ne marajo več o-trok; kvečjemu imajo dva, dočim jih ima nemški kmet in tudi nemški delavec še osem in deset. Daljni simptomi vsekakor ¡kažejo, da mora tudi Nemčija resno računati s tem, da začne pojemati število porodov in da množenje nemškega naroda ne bo več tako izdatno, kakor je bilo dosedaj. Vodilni krogi nemške države tudi z vso resnobo upoštevajo te okoliščine in preiskujejo ta fenomen, dre pa tukaj za stvar, na katero ima država, kakor vidimo na Francoskem, preklicano malo vpliva, da-’ si je vsa njena eksistenca in bodočnost prizadeta. ¡Če ženske nečejo imeti otrolk, pa jih nimajo, naj stori država kar hoče.
Socijalni demokratje so spoznali pomen tega problema in začeli so javno oznanjati: Proletarke, ne rodite, pa se bo rešilo socijalno vprašanje hitro in ugodno. In proletarske žene niso morda še nikoli tako navdušeno aplavdirale nobenemu govorniku, kakor berolin-skemu doktorju Mose.su, ko jim je zaklical: Žene, ne rodite, če hoče-’ te dobro živeti na svetu.
Doktor Moses oznanja: Če bo država občutila posledice ženske stavke, če bo začelo zmanjkovati rekrutov za armado in delavskih n\oei za tovarne, bo morala država kapitulirati in bo morala ustvariti proletarijatu boljše življenjske pogoje.
Kakor se vidi, je doktor Mn-ses do skrajnosti izpeljal načelno stališče, ki je zavzemajo socijalni demokrati pri dovoljevanju rekrutov: Tej vladi nobenega moža.
To je utopija, pravijo vodilni socijalni demokratje in tudi najbolj znani socijalno-demokratski agitatorici Klara Zeskin in Koza Luksemburg sta tega mnenja. Obe pravita : ženska stavka, je dvorezen nož. Manj ko bo dobila država vojakov, manj bo imela bojevnikov. Socijalno vprašanje se da v zmislu proletarijata rešiti samo z masami in zato je treba, da imalo ženske kolikor mogoče otrok. Ženska ¡stavka bi Obvarovala be-
■	do le tiste, ki niso rojeni, a stran-ke se hore za tiste, ki so na svetu.
■	Socijalni demokrati morejo zma-• gati samo s številom svojih privr-
žencev, če pa ženske ne bodo ro-1 dile, ne bodo nikoli dosegle zmage. In tako kliče ta skupina: Zenske, delujte pridno in vztrajno, da se bodo množile socijalnodemo-lcratične mase.
Pa berolinske proletarke so menda bolj vnete za stavko, kakor za pomnoževanje socijalnodemo-Ikratičnega naraščajo. Po doktorju Mosesu so aplavdirale doktorju Bernsteinu, Alfredu, ne Edvardu. Ta jim je cel problem obrazložil še jasneje, pa menda tako — popularno, da se'večina poslušalk ni mogla nasmejati, dočim je bila manjšina zelo ogorčena.
Agitacija v Berolinu je velika in vse kaže, da se ženske v nevarni meri razvnemajo za stavko. Na to vpliva pač ženski naturel bolj kakor vsi oziri na socijalno vprašanje. Vsekako je ta agitacija zelo zanimiv pojav, kajti tu vidimo prvi poskus disciplinirati in organizirati sabotažo na polju, na katerega še nobena stranka ni se gla. Berolinska parola je: pet let nič otrok, potem pa kvečjemu dva ali tri.
V POMOČ TISKARNI.
Ker je g. dopisnik odločen sovražnik laži lOc; Ker bo dotičnih postavljen sam na laž lOc; Ker je velikanski agitator socializma lOc; Ker je že mnogo soc. časopisja spravil med delavstvo lOc; Ker je psa na avtomobilu vozil lOc; Ker se pretepu vzorno ogiblje lOc; Ker je tako imenitna oseba, da na dom pošlje psa v avtomobilu 10c; Ker se rojakov v naselbini tako ogiblje 10e ; Za iznajdbo čudežnih zdravil lOc; Triner je res dobra pijača 10c; V namen bosonogih ljudi lOc; Jaz pa še za tiste, ki nimajo čevljev lOc; Za podkovanega človeka lOc; Za finančne razmere 15c; Ker ti še mimo ne greš pa si že pijan lOc; Ker je M. G. imel $70.00 pa še avstrijska dva po 50 Kr., ko je prišel v Ameriko 50e; Ker je raz parnika zbešal pa polento jedel lOe, Za tistega, ki se nobenega ne boji z glavo 10c; Hvala za Trinerjev balzam; rabi ga sam 10e; Ker je brez denarja na ladjo ušel lOe; Da se ne bi nikdar več tako u-stražil, kot takrat, ko je dekleta klical ,pa raz strehe padel lOc; Ker je brez čevljev v klet priletel lOc; Ker se je v palec vrezal ter v ¡kleti čevlje obul lOc; Ker v vreči pamet nosi lOe; Za najmodernejšega človeka 20c; Ker je res zvit in ¡podoben lisici lOc; Za največjega lažnika lOc; Ker smo stari fantje hodili k dekletom v vas lOe; Ker se je moral mladih prijeti 10c-; Ker mu je povsod izpod-letelo lOc; Za lisjaka lOc; Ker ga je sram med rojake priti v naselbini lOc; Da hi se skore j izpreo-brnil lOc; Ker je agent od avtomobilov za pse lOc; Ker ima mačke za rokavice 10e; Za ‘ponočne krokarje lOe; Ker so ga iz hotela vrgli lOe; Ker so ga Hrvati pod mizo držali lOc; Jaz bi tudi pil Triner. ako bi ga gooospuud dopisnik kupil lOc; Ker smo v veseli družbi ložje brez sovražnikov lOc; Boš še dolgo oči v tla pobe-šal 10e; Da bi staro mačko nazaj nesel lOc; Da bi oči zavezal, ker ga je sram gledati lOc; Za luč ¡pri “Ena in dvajset” lOc; Ker ima “dvajset” vlečti 10c; Za luč pri “fuč” 10e; Utrujen zjutraj od i-gre prišel 10c; Ker zavoljo hlač in na delo šel lOc; Ker je najbolji človek v naselbini lOc; Ker si od socialne stranke pravila dobil, pa si jih v peč porinil lOc; Ker sedaj na pejdej koj domu beži lOc; Ker ti ni hotel pohištvo in denar dati. da bi se oženil lOe; Draga duša, ali te je kaj sram? lOc; Metke ni nič sram lOc; Ker je Metka znana kot poštena 25c; Ljudovik pij Triner, da boš imel boljše možgane lOc; Posodi mi $5.00 lOc • E fantje, le idimo, imam $5.00 lOc; Ker je bil tako imeniten v Pittshurgu 9 let lOc; Takega o-sla še nisem videl, kot si ti lOc; Ker mi priznavamo socialno stranko, kot edino pravo delavsko stranko 10e!; Ker je y Pittshurgu bil 9 let za klenka lOe; Ker je že 13 let v Ameriki 5c: Ker je bil pevovodja ¡pri Hrvaškem pevskem zboru v Camhri 15e; Ker je tolmač angleškega, nemškega, hrvat-skega in slovenskega jezika 10e; Ker si govoril, da se ne bo molila pri novem šaftu, a ona se je. ti si pa ge sam lOe; Ker si ob času ženitve v “traihter” padel 5c; Ker si lažnik, Lojzek pa še vedno pravičen lOc; Ker reže na dva kraja
10c; Prijatelj socializma 5c; Jaz sem zadovoljen, ako je ona 10c; Bog mu bodi milostjiv lOe; Reši ga s gospod 10c; Vrag te vzemi zgaga lOe; Amen! lOe. Skupaj $8.20.
D nulo, Pa., 10. 16. 13.
Več rojakov.
Opahki so izginili.
Mrs. Marija Gregorčič, iz Le-mont Furnace, Pa. nam je pisala sledeče pismo:	“Moj 2 meseca
stari otrok je bil pokrit z malimi opahki, toda ko smo ga dvakrat okopali in rabili Severovo Zdravilno Milo (Severa’s Med. Skin Soap) so opahki izginili in sedaj je njegova koža lepa in gladka. Vsim priporočam to milo.” Severovo zdravilno milo ima veliko u-porab; posebno se priporoča za detetovo kopelj, britje in iziniva-nje in za zdravljenje raznih kožnih bolezni. Cena 25 centov v lekarnah, ali pa od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, lova.
(Advertiserneut)
FARME NA PRODAJ.
10 akrov farma, na kateri je hiša s 7 sobami, klet, kokošnjak, lep sadni vrt, vinograd. ¡Zemlja je zelo dobra. Farma se nahaja zraven železniške postaje. Cena farmi je $1500.00; pri nakupu je plačati takoj $1000, ostanek pa na izplačila. Za natančnejše poizvedbe pišite takoj na:
Anton Hauptmann,
R. R. No. 1 Box 15
11-14	"West ¡Olive, Mich.
Skisana hrana.
Jako neljubo je človeku, kedar se mu riga. To pomenja, da se je hrana slkisalt v želodcu, katero pa mi morali hitro ali kar najhitreje mogoče spraviti iz želodca, da preprečimo lmdo bolezen. Najboljše zdravilo v takih slučajih je Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, slavno znano zdravilo za želodečne bolezni, kakor tudi za bolezni v črevali. Pri vsih takih boleznih je najbolj važno, da se telo izčisti, ne da bi se isto oslabilo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino bo vedno popolnoma izčistilo telo in ga ob enem ojačilo. Isto je jako dobro proti zgubi apetita, slabost, zaprtje, nervoznost, za bolezni, izvirajoče iz slabe krvi. za slabo barvo in razne druge ženske bolezni. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Za hitro odporno« ¡bolečin v mišicah in členih, ni boljšega na svetu kot je Trinerjev Liniment. Vaš lekarnar ga bo za Vas naročil. Vprašajte ga.
(Advertisement).
Grozna železnična nesreča.
Meridian, Miss., 20. okt. — Posebni vlak z 179 častniki in moštvom 39. in 170. stotnije je včeraj blizo državne meje padel skozi o-zek most Mobile-Ohio železnice, v globočino. 20 mož je mrtvih in 170 težko ranjenih.
Nesreča se je baje pripetila, ker je 200 čevljev pred mostom ten-der iz tira skočil. Lokomotiva je prišla še čez most a tender se je odtrgal in z vozom za prdlago in s tremi osobnimi ¡vozovi padel v 25 čevljev globoki prepad. Do 9. lire zvečer so 16 mrtvih spravili.
¡Štiri mrtvece so še videli med razvalinami, toda vzelo bo en dan predno jih spravijo izpod razvalin.
Tiffin, O.. 19. okt. -— Kake tri milje južno od Tiffina je danes o-sobni vlak Big Four železnice, skočil raz tira. Stroj, voz za pr tla -go in dva osobna vozova so padli preko strmega nasipa. Sedem popotnikov je težko in veliko manje ranjenih. Slabo pritrjene relze so baje vzrok nesreče.
St. Louis, 19. okt. — Blizo Alton, 111. je danes zjutraj iz tira skočil “Midnigbt Special” Chicago and Alton železnice, ko je vozil iz Chicage v St. Louis. Pet oseb je nevarno ranjenih. Večja nesreča je bila s tem preprečena, da je jeklen kabel brzojavnega droga, padajoče osobne vozove prestregel.
Po štirideset letni službi.
New York. Šestdesetletni strojni vodja Delaware, Lackawanna and Western železnice. Irwin De Raney iz Hoboken, je bil 5 minut potem, ko je stopil v pokoj, od neke lokomotive povožen in takoj I usmrčen.
Velikanski požar.
St. Louis, Mo., 19. okt. — Ves kolodvor ¡v East St. Louis, Mo., baje največji v ¡Zdr. državah, je bil v nedeljo zvečer ogrožen po požaru, ki je nastal ob 10. uri na o-brežjn Mississippija in se naglo razširil. Škoda znaša .preko en milijon dolarjev. Največjo škodo trpi Advance Elevator Co. z $650,-000 in Chicago and Alton železnica z $100,000.
Požar je nastal ¡v žitnim skladišču ob Mississippi ter se z naglico razširil na vse kraje na skladišče Chicago and Alton železnice, na skladišče ¡Baltimore and 'Ohio železnice, na Clover Leaf-skladišče in na kolodvore.
Ves trud raznih požarnih hramb, je bil brezuspešen.
Vse brzojavne in telefonske zveze so pretrgane okoli pogorišča.
DEN A 1 POŠIJAMO		V DOMOVINO.	
	Po sledečih	cenah:	
Za	$ 10.35 		. Kron	50
Za	$ 20.50 		. Kron	100
Za	$ 30.85 		. Kron	150
Za	Î 41.00 		. Kron	200
Za	$ 61.50 		. Kron	300
Za	$102.50 		. Kron	500
Za	$204.50 		. Kron	1000
Za $1020.00 			. Kron	5000
Poštnina je všteta		pri teh	svotah.
V tej	banki se menja, kupuje ln		
prodaja	inozemski	denar.	Austro-
Ogrski	denar se kupuje brez odbitka:		
za 5 kron plačemo en		dolar.	
Pišite	po cene in pojasnila		v sloven-
skem jeziku.
Kastar State Bask
1900 Blue Island Ave., Chicago.
The KomadSchieieiCk,
$heboygan Wia.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz aake pivovarue je najboljše.
V ZALOGI IMAMO
veliko izbiro imiporti ranih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grafo-fonov. Dalje ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino.
A. J. TERBOVEC & CO.
Box 25,	Denver, Colo.
J. F. HALLER GOSTILNA
pr v« vrst«.
Mftgnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Dom«.*: in importirani likerji.	Tel. Canal 0096.
2103 Bine Island Av. cor. 21.St
C. FRANZ
krojač
Čistim in likam moške in ženske obleke. Izdelujem tudi ženske obleke, kakor tuli dežne plašče (rain coats).
19	Jefferson Ave. Canonsburg, Pa.
J. C. HERMANEE
Lekarnar
4016 W. 26th St., 7 vrata zapadno od Crawford Ave. (40th Ave.)
CHICAGO, ILL.
LOUIS VANA,
Izdelovalec
sodovice, mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405
Feeling Tit” Every Day
Napadi influence, ka-3 šlja ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno
EXPELLER
j v svoji hiši in če ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50c. steklenice v lekarnah. čuvajte se ponaredb.
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Washington Street.	lan
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50e.)
JOHN TANCEL
POGREBNIK in BALSAMOVEC 1921 Blue Iilmd Avt.
Koči je oddaja in automobile za vse priložnosti kot pogrebe, svatbe, piknike, itd.
Tel. Canal IIOI,
GOSTILNA
kjer je najprej **b*v» i» mmjrtê vžrtfc* u par ©ontov miao na razpolago, v gostilni
Jolm
1807 Ranine, prej Centre ave. Telefon Canal 1439.
ODVETNIK
PATENTI
URL STROVE!
(Sshsstsv 1009)
ISS WASHINGTON ST. CHICAGO, IU Twl. HM HAIN
G VOKOUN
1411 W !8th St.. Chicago.
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure: Vsak dan od 9 Jutro de 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 nre predpoldne.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz v.seh dežela.
Slovenci, oglašajte so pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nicadežnikov pip
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno svež« pivo in druge rmznovrei' ne pijače. Domače vino. Unijske cigan».
Potniki dobe pri meni čedna povoo ČSMa. Pobrežem vsakemu točno in i&boano.
MARTIN rOTOKAR
1625 S. Racine, prej Centre av.
t
Slovenskim gostilničarjem ia trgovcem priporočam
BINGO CIGARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec
2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
Telefon Lawndale 5616
Dobra linijska GoslIlnaJi'.'.v
rr'“ri.s; jos. s. stast»y
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana z* druitvone in unij tke seje, im druga dvorana sa koncert«, ženitve im zabav«,
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAI« OF MALT
Martin Nemaniči!,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
Vprašajte po Vac. Donat sodo-vici, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, IU.
“TtaeRoosevelt Saloo«,,,
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
Ig trgovec s vinom, cigarami, bkGOs pivom 4M. — S« pripGcoSa Hnossml
*Glas Svobode
-The Voice of Lihebtt)
WEEKLY

-abUghed by ¡H4 V. HONDA (SI CO 2656 So. Crawford Ave. Chicago, lllinolt
Subscription $2. OO per vear. Advertisements on agreement
prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
• Qtn Svobode’ izhaja vsaki petek ____________in velja--------------
SA AMERIKO:
Za oelo leto...............12.00
za pel leta................(1.00
»A EVROPO:
Za oelo leto................K.SO
za pol leta................tl.*6
Kablov za Doris* m roiiuiTvz jz
GLAS SVOBODE
2656 So. Crawford Avenue	CHICAGO, ILL
i*ri spremembi bir*liMa prosimo aaročnik đ» uam natančno aAznanijo poleg Nor*e¿tud ¿Itaki natíoT.	________
Ml
ZAKAJ ŠTRAJKAMO?
Dolgo, dolgo časa je svet pre-iskaval .razne vzroke raznih družabnih bolezni. Človeštvo je pri pisalo vzroku za revščino, bedo, zločin in Ibolozen vse drugo samo pravega vzroka ne. Po neki teoriji uvrščavamo človeka v sorodstvo z opicami, toda če si pogledamo nekatere ljudi, če 'bi sodili vse človeštvo po dejanju in mišljenju, govorenju in pisavi nekaterih ljudi, tedaj bi skoro relkli, da človek izhaja iz papige.
Bili so časi, ko so take bolezni kot je na primer rmena mrzlica (yellow fever) smatrali za božjo kazen. In težko se je upiralo božji jezi. ¡Zgledalo je, kakor da je človeški rod brez vsake moči, toda konečno so le znanstveniki dogna li, da ni bila jeza božja vzrok te 'bolezni, ampak navadni komar. Človeštvo se je ojunačilo, začelo je pokončavati komarjeva gnezda in komarja in rezultat je bil, da so omejili to bolezen, da ista več ne uničuje celih rodov in da ne bo dolgo tega, ko bo ta bolezen poznata samo v zdravniških knjigah.
Vročinski bolezni so pripisovali v prejšnjih časih isti vzrok, namreč jezo božjo. Sedaj se pa ve za gotovo, da vzrok te bolezni je nečista .pitna voda. Tudi tej bolezni so napovedali zdravniki neizprosen boj.
Do sedaj se je domnevalo, da je sušica neozdravljiva. Zdravniška. veda pravi, da za deset let od sedaj te grozne morilke človeštva več ne bo. Mi vemo, da vzrok te (bolezni tiči v krajih, kjer solnce ne sije, v -zaduhlib, malo zračenih in vlažnih sobah, v prahu v tovarnah, premogovnikih in z delavci natlačenih delavnicah. Najboljši pripomoček za preprečenje te be le morilke je solnčni žarek, svež zrak in dosti tečne in dobre hrane. —
To kar se sme reči o bolezni, isto 'velja tudi za zločin. Vzrotk za zlo čin ni prirojena pokvarjenost, ampak družabni greh. Ljudje, ki so si navzeli nalogo, da odpravijo in zatrejo bolezen in zločin niso tiste vrste ljudi, ki se bi zadovoljili s tem, kar se splošno govori in domneva, ampak, so odločni, da sami preiščejo in doženejo glavne vzroke, da najdejo sredstva za odstranitev teh vzrokov in ko se jim enkrat to posreči, so prišli 'v o-kom z boleznijo ali zločinom. Bolezen in zločin so se porodili v človeku in zato je tudi odvisno od človeka, 'da najde potrebna sredstva, s katerimi jih odstrani, ugori obi.
Revščina, beda je najstarejša bolezen na svetu in se je človeštva najbolj oprijela. Vsled te družabne boli trpi največji del človeštva, In vkljub temu je to zadnja bolezen, katere se je človeštvo prijelo, da najde vzroke iste in da jo popolnoma ozdravi.
Ljudje, Iki niso nikoli občutili gladu, bede in revščine so vselej pripravni dati svoje mnenje, kako bi se najložje odstranilo to družabno bol, dasiravno niso nikoli preiskali glavnega in pravega, vzroka. Bolnik šele tedaj ozdravi, ako se zdravniku posreči dognati na čem trpi in ko mu predpiše prava zdravila.
Če delavec producira za $200.00 bogastva na mesec in prejme za svoje delo $50.00 od katere svote zapravi na mesec povprečno $2.50 za tabak in pijačo, tedaj že slišimo. da nekateri namišljeni zdravniki družabnega -zla pripisujejo vso revščino temu, ker delavec potroši za tabak in pijačo v enem
mesecu cela dva dolarja in pol. Kedar gredo delavci na štrajk, da z odpovedjo dela odpravijo nekatere bolesti revščine, takrat navadno nekateri malo misleči ljudje vselej pregledajo položaje in vzroke, ki so privedli delavce, da so zaštrajkali. Ti vzroki so dolgo stoječe pritožbe, katere se ni dalo drugače rešiti kakor samo s štraj kom. Razume se, da vse kar je v resnici povzročilo štrajk, je hitro pozabljeno od delodajalcev, da tisti namišljeni zdravniki družabnega zla hitro pokažajo na to krivico, rekoč: Pijača je vzrok. Dre dobro se jim je godilo, iker zaslužili so zadosti, da so imeli dovolj za pijačo in tabak, sedaj pa so ne zadovoljni in hočejo imeti še več,
Poglejmo samo na rudarje v Michiganu ali pa na premogarje v Colorado. Tam so šli na štrajk ker od kar je bil odprt prvi rudnik ali premogovnik pa do današnjega dne, je bil delavec pohlevni suženj, kateri je moral delati v vedni nevarnosti in pod takimi razmerami, ki so sedanjemu času neprikladni. Plača je bila tudi manjša kot po drugih rudnikih in premogovnikih, kjer je bilo delavstvo organizirano, da razmere recimo v Calumetu, ki ni tako odda ljen od Minnesotskih rudnikov, so bile stotero slabše kot pa na Ely, Chisholmu ali pa kot drugod v sosedščini. Delavec v Calumetu je moral garati več ur za manjšo pla čo kot pa rudar v Chisholmu. Rudar na Ely nap-rimer je delal o-sem urni sift pod ugodnejšimi raz merami in prejel boljšo plačo, kot pa njegov ibrat na 'Calumetu, iki je delal po deset ur na. dan in še več ; -zraven tega pa je imel rudar v Hecli vedno priganjača za seboj. To je samo en primer, ki kaže kako krivičen je kapitalistični sistem, katerega, namen je edino kar najbolj izkoristiti ubogo človeško paro, ne oziraje se na to, da tudi ta delavska raja ima otroke in žene in da tudi delavski sloji ravno tako radi vživajo veselje tega sveta, kakor kapitalisti.
V Calumetu je tisoče krušnih o četov, delavcev, (ki so vedno bolj in bolj gazili v dolg pri prodajal cih, ker njihova plača je bila premajhna in ni zadostovala za dnevne potrebščine. iDa plača ni bila dovolj visoka za pokritev življen-skih potrebščin, da so bile razmere v rovih tako slabe, temu ni bil kriv noben agitator, noben organizator, vso krivdo pa je pripisati kapitalistični lakomnosti in o-deruštvu. In. sedaj so se kapitali sti v bakrenem okrožju izrazili, da bodo vpregli vse svoje moči, da ugonobijo enkrat za vselej delavsko organizacijo Western Federation of Miners. Na isti način zavezali so se premogarski operatorji v -Colorado, da uničijo de lavsko organizacijo United Mine Workers of America. Pri tej žaro ti za ugonobitev delavskih organizacij igra velikansko vlogo ves združen kapital, kateri mimogre de omenjeno vlada Zdr. Države a-meriške. Na razpolago imajo vojaštvo, justico in denar. Poleg tega najdemo v tej zaroti prevar jene in malo presodne trgovce v obliki takozvanih komercialnih klubov, ki stoje na strani velekapitalistov in ki si sami sebi nastavljajo bodalo na prsa. Namesto da bi sočustvovali z delavci od katerih živijo, so proti delavcu in ližejo pete svojih zatiralcev velekapitalistov. V vrstah teh kapitalističnih pet.olizcev najdemo tudi duhovščino. Duhovni vsakovrstnih ver, ki živijo in se debelijo na verskem fanatizmu nezavednega delavca, so prvi, ki delavcu grozijo, ako zaštrajka in zahteva boljšo plačo in boljše delavske razmere. Ti petolizniki ne pomislijo na to, da kolikor več bo delavec zaslužil, toliko več bodo lahko od njega prejeli, oni ne premislijo, da so od delavca odvisni, da jih delavec redi in vzdržuje. Resnica je, da rimski duhovnik je moralično zavezan potegovati se za kapitaliste, prvič zato, ker njegova cerkev je največji trust na celem svetu in kot njen služabnik bi se pregrešil zoper svojo prisego, katero je položil svojemu škofu, da ostane zvest principom “svete” rimo-katoliške cerkve; drugič zato, ker po mnenju matere cerkve so delavske organizacije socialistične in kot take je “sveti” papež vse preklel.
To dejstvo bi mogoče rimskega duhovnika opravičilo, opravičuje
! pa delavca, da pove temu rimskemu duhovnu, kedar pride kolektat in fehtat, da. ga napodi iz hiše in mu pokaže pot do glavnega urada Heele in Gugenheimov, za katere je tako marljivo deloval v času štrajka. Vrjamemo pa tudi, da delavec ni tako neumen, da ne bi prej petikrat pomislil katerega trgovca bo podpiral in pri katerem bo kupoval svoje potrebščine. Zavedni delavec plačuje dobro z dobrim in slabo s slabim. Vzame zod za zob in izbije oko za oko.
Edino zdravilo, ki (bi ozdravilo nezadovoljstvo med delavci je odstranitev 'vzroka. Zadovoljite delavca in štrajkov ne 'bo. Razume se, da lastniki rudnikov in premogovnikov, kakor tudi nekateri ignoranti se bodo temu upirali; delavci v teh rudnikih in premogovnikih na drugi strani pa zopet čutijo, da so človeška bitja, katerih potrebe postajajo čimdalje večje, a z dolarjem, katerega dobe od “milostne” (kapitalistične roke pa zamore j o manj kupiti.
Naj premogarske in rudarske družbe store kar hočejo, ugonobili ne bodo tako z lahka svetovno razvite človeške želje po boljših in varnejših stvareh.
Organizacija, ki pomore svojim članom priti do 'boljše place, boljših delavskih razmer, boljšega življenja in na ta način povzdiguje človeštvo, je sebičnim kapitalistom nevarna. Nevarna se zdi tudi “materi” cerkvi, ker ona sama je eden največjih kapitalistov in se je odločno izrazila proti vsakemu modernizmu.
Delavstvo ne štrajka za to, da ne bi kapitalisti dobili svojih dividend, če ravno niso do njih v taki visoki meri opravičeni. Delavci štrajkaj o zato, ker so v to prisiljeni, ker drugače ne bi nikoli dobili plače in zaslužka, s katerim bi se dostojno preživljali. Inče delavci štrajkajo se borijo za obstanek svojih trgovcev, zato pa bi morali trgovci delavcem iti na roke kedar štrajkajo. Opravičeni štrajki povzdigujejo industrijo, polagajo temelj prosperitete in pomagajo ljudstvu v zadetem di-striktiT, da se postavi na isto stopnjo z drugimi narodi.
VLADANJE PO MORILCIH.
“Ali veste, da imamo vladanje po pobijalcih (Gunmen) v tej deželi svobode in domovine hrabrih ? Veliki delodajalci novačijo svoje zasebne armade v beznicah (Slums) velikih mest ter jih vpo-rabljajo v svrho, da ameriško delavstvo držijo v sužnosti.
Povsod po deželi se nahajajo a-gehture lomilcev stavk ali takozvane detektivne agenture, katere se bavijo s tem, da delodajalce, kateri potrebujejo silo, zalagajo z lopovi, pobijalci in morilci (Gun men), da razbijejo štrajk.
V Houghton okrožju, Mich., kjer rudarji bakra štrajkajo. je šerif vposlil od Wardell-Mabon a-genture v New Yorku importirane “gunmen” kot pomožne šerife ter jim dal zvezdo in revolver. Od 1200 pomožnih šerifov je bilo 400 kompanijskih ljudi, to se pravi, da so bili zapriseženi za deputi in postavljeni na plačilno listo rudarske družbe in istim tudi po dr e j eni.
Wardell je povedal zveznemu statistikarju W. B. Palmer, da ima 108 mož v službi in Burns de-tektivna agentura pa 12 mož.
Istočasno je bilo na mestu 650 oboroženih mitičnih vojakov.
Wardell, lomilec štrajkov, ni bil državljan države Michigan in šerif Cruse je bil voljen od meščanov okrožja, toda Wardell je bil zaukazujoči »šerif ter je urejal posel gunmenov; seveda po ukazih rudniških lastnikov.
Wardell je izjavil, da je 40 odstotkov njegovih ljudi od novjor-ške policijske sile ter vlečejo mesečno po $57.50 penzije. Trdi se, da so oboroženi gunmeni, deputi in milični vojaki zaradi tega tukaj, da varujejo lastnino, a dejansko so ,pa le tukaj, da bi zlomili štrajk.
Znamenito je pri tem, da stav-karji 'morajo varovati svoje življenje in življenje svoje rodbine, a ne smejo nositi orožja. Šest gunmenov je streljalo v boardingbišo nekega rudarja» ko so stanovalci bili pri obedu ter so enega rudarja in nekega 171etnega mladenča Ubili. Iz notrajne hiše ni padel nobeden strel. Štirji lopovi so bili najeti od Wardell-ove tol p ft za
varovatelje rudniških posestnikov in njihovega premoženja. Ko so konečno leti morilci od velike porote bili umora, to se pravi uboja druge vrste krivim spoznani; tedaj so lastniki rudnikov za svoje morilce za vsacega položili varščini po $10,000 in oni so slej kot prej v službi kot uradniki, ki predstavljajo Houghton County in državo Michigan.
Odkar je bil odpoklican en del milice iz Michigana, vedno več gunmenov tja importirajo, zlasti iz Chieage.
To se pravi več vladanja po ubijalcih.
Princip profesionelnih lomilcev stavk je Strogo proti delu.
Ljudje, katere se iz Chieage pošilja v Calumet, niso nobeni rudarji in tudi nočejo delati v ba-jkreniih rudnikih. Te se zapriseže, dobijo zvezdo in revolver in z armado gunmenov multi-milijonar-jev, lastnikov rudnikov, prevladujejo celi rudniški distrikt. Oni se vporabljajo za zastopnike zakonov, da uboge rudarje z njihovimi rodbinami iz kompanijskih hiš mečejo, na povelje sodnije. O-ni se vporabljajo, da vladajo deželne državljane, domačine, kateri se bojujejo za zboljšanje živ-ljenskib pogojev in boljšo iplačo. To je vladanje potom lopovske drubali.
Sedaj je vsakdanja praktika izkoriščevalcev. da lomijo štrajke po teh najetih morilcih, in to je postavno za kapitaliste, da sami v roke vzamejo postavo in jo izvedejo skozi neodgovorne, po me sinih beznicah najete klateže.
Upilo bi se o “anarhiji”, če bi štrajkarji. najeli lopove in morilce, da bi svojo voljo nasilili delo dajalcem.
Kakšno rjovenje bi vglasbili kapitalistični časniki, če bi sftav-kujoei rudarji bakra od države ali okrožja zahtevali pravico, nositi orožje, da branijo svoje in svojcev življenje pred temi profesio-nelnimi ubijalci!
Toda nekega dne bodo delavci zahtevali svoje pravice ter bodo apelirali na pravico proti krivici industrielne vojne, v kateri je e-na stran oborožena, a druga stoji tu neoborožena.
Zakaj je postavno za lastnike rudnikov, da smejo nabirati oboroženo silo, da ščitijo svojo lastnino med tem, ko je nepostavno za rudarje ^-porabljati oboroženo moč, v varstvo svojega lastnega življenja?
Umori so bili izvršeni po impor tiranih gunmenih v West Virginiji, katere se je imenovalo čuvaje premogovnikov. Umore izvršuje ista tolpa v Michiganu. V vsakem velikem štrajku se žrtvujejo nedolžna življenja vsled navzočnosti profesionelnih lomilcev Stavk. To je en del njih zločinskega posla in vzlic temu občinstvo vedno še ve ruje. da so taki lomilci stavk najeti, da bi zavzeli prostore štraj-karjev. Tem pa ni tako! Oni nikoli ne delajo! Neki znani profesio nelni lomilec stavk pravi: “To je lahko zaslužen denar. Potem, ko je štrajk zlomljen, gremo nazaj v Chicago, poženemo naš denar in zasledujemo v “Daily News” o-glase: “Zahtevajo se čuvaji.” Mi znamo, kaj to pomeni. Ko nimamo več denarja, potem smo pripravljeni iti zopet na ‘delo’. Pravo, pošteno delo je proti principu lomilca stavke.”
Večina časnikov pri tem pomagajo. Ako oni poročajo, da se prostori štrajkarjev z dela voljnimi brzo napolnjujejo, tedaj so to laži, kajti v večini slučajev so ti novi ljudje profesionelni gunmeni, kateri pod nobenim slučajem ne bodo, delali.
In ljudje, ki to umazano taktiko vporabljajo proti za vsakdanji kruh se borečim delavcem, so bogati. odlični, vplivni, postavoljub-ni in vodeči državljani.
Oni so lastniki delnic velikih korporacij. Oni vporabljajo lopove, da gonijo njih sužnje nazaj na delo.
In postava namigava! Tukaj v Chieagi so le ti eks-zločinci in slu-gerji po naročilu časnikarskega trusta lansko leto gospodarili in izvršili dva umora, in morilci, ki so nosili javni znak čuvaja postave, niso bili niti procesirani.
Vladanje po profesionelnih morilcih nemore vedno trajati.
'Denar nemore vedno vladati. — Prej ali slej mora Zvezna vlada nastopiti in deželo rešiti teh para-sitov človeštva, sicer bo vlada te
dežele imela nositi neizogibne posledice.	E. A.”
Ta članek smo prevedli iz “Fa-kel” z dne 12. t. m. in člankar nam prav iz srca govori. Ta slika nam živo kaže velikanski prepad, kateri obstoji med delavstvom in delodajalci. Mi ne najdemo v tem slučaju nobene razlike med razmerami, ki vladajo v tej svobodni deželi in pa med onimi v monarhističnih deželah; tam je delavec suženj, toda nekoliko varnejši svojega življenja med tem, ko je v tukajšnji svobodni deželi na milost in nemilost izročen razbojnikom.
Kar nam pa najbolj živo pade v oči, je to, da povsod so si duhovniki jednaki in povsod se zavzamejo za kapitaliste, nikjer pa ne za delavca. Y W. Virginiji niso samo duhovniki nastopili, marveč nastopil je sam škof v prilog kapitalistov in proti delavcem. V Calumetu je isto, in posebno se
tam odlikuje slovenski % zvezdo1 policaja okinčani duhovnik Luka. Le-ta policijski duhovnik je v toliko pošten, da vsaj javno pokaže figo posmrtnim nebesom, med tem, ko njegovi “blagoslovljeni” sodrugi v kalnem ribarijo. Koliko časa jim bo to neslo, nam ni znano, nadejamo se pa, da dolgo ne bo trajalo. Luč razuma se naglo širi, delavec bo spregledal in prava svoboda in pravica bosti vladali vesoljni svet!
Cesarjevo sožalje.
Berlin, 20. okt. — Cesar Wilhelm je vzunajnemu uradu naročil, da nemško poslaništvo v Wasb-ingtonu ostalim Adolphus Busch-a izrazi njegovo “najglobje občute-čo sožalje” in da naj sporoči, da bo on, cesar, pri pogrebu zastopan. — Prismuknjen Vilček in milijonar !
Tabor Supply Co.
največja trgovina na zapadni strani Chieage
s pohištvom, preprogami, vsakovrstnimi pečmi itd.
Naše cene so nižje kot 'kije drugje. Blago je najboljše in najmodernejše. Pridite in oglejte si te predmete.
Ta s W. steel closed opremi jena peč je vredna $35.00 naša cena ........... ......
$25.95
Velika zaloga vsakovrstnih peči. Cena	đJfiC Ttk/V
od $3.00 do	v
$4.00 wringer garantiran za eno leto. Cena .....
Ta $7.00 pralni stroj za
OPOMBA. To blago Vam prodamo po tej ceni edino takrat ako prinesete seboj GLAS SVOBODE in pokažete ta oglas. — Še posebej damo 5% popusta pri vsakem nakupu za gotovino, ako pokažete ta oglas.
Tabor Supply Co.
3514-16-18-20 West 26 th Street Chicago»
M. KARA
1819 SO. HALSTED STREET
Prinesite ta oglas s seboj in kedar kupite čevlje, vam dam na vsakem dolarju
5c popusta ČEVLJI
za jesen in zimo.
Zaloga zimskih oblek
Največja prodajalna najboljših oblek na zapadni strani mesta.
Pridite, oglejte in prepričajte se. Vas nič ne stane.
OBLEKE in SUKNJE od S8.00 do $25
Popolna zaloga spodnjih oblek, srajc, klobukov, kap itd.
1828-30 BLUE ISLAND ME.
STRANI OBSEGA
i	Veliki Slovensko Angleški Tolma.
LL ^ 1 I I jrirejen za slovenski narod na podlagi drugih moji! * V slovensko-anglešk h knjig za priučenje
ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA
Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdajni razgovori, Anglešk pisava, Spisovanje pisem. Kako se postane državljan poleg največjeg Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujej' da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden neseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St.
NEW YORK, N. Y„
Sloveaska Delavska Podporna iu Penzijska Družba
Ustanov. /|ISA0»|\ Inkorp.
21. nov. 1900	15. marca 1910.
MA UISOW , t* E rVNSYEVA!% IA
GLAVNI ODBOR:
l*REDSBDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, K&ns. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, 'Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, Ul.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg. Pa MATH PETRICH. I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH. IT., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash.
ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMILAR, m., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
AILOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da r poslej ^pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
ŠOLANJE V JEČI.
(Iz stare domovine.)
Letos poleti je šlo pet fantov iz škocijanske fare na Dolenjskem voglarit na'neko ženitovanje. 0-borožili so se s primerno debelimi '0UJUZ3J9Z z ipnj ua^Bjjau ui ijoj[
Dobili so pri voglarenju nekaj pijače, katera jih pa ni upijanila; bila je slaba. Sli so naprej, hoteč iti na drugo ženitovanje v drugi fari. Na potu v drugo faro najdejo v Zburih na cesti neznane jim hlapce bližnje klevevške graščine. “Ura auf” in padalo je po glavah in životeh teh hlapcev. — Priče, ki so slišale to v svojih stanovanjih, so rekle :	joj, ubogim
ljudem, na katere pada. Ubili so enega, dva tako razmlatili, da sta komaj zopet okrevala in vsakega težko telesno ranili. ‘‘Le po glavah! — In istega, ki je vsled za-dobljenih ran umrl, so tolkli tudi, ko so se vrnili; rekel je eden teh divjakov, da je potuhnjen, da še živi in komandiral je:	le še po
njem. Kri je brizgala iz ust tega reveža. Porotniki v Novem mestu so to divjačino enoglasno obsodili zaradi hudodelstva uboja. Prav so sodili. V ječi se bodo več let u-čili, kako je živeti. Klevevški hlapci niso nič storili, niso vriskali, niso poznali napadalcev in ti ne njih; mirno so se pogovarjali. Torej grozna surovina! — Kaj na tem, kaj takega se nahaja med vsakim narodom! Menda ne pri vsakem. Da se kmetski fantje, ti sinovi narave, zaradi deklet stepejo in ubijajo, to se najde v vsakem narodu; spolni nagon je nekaj posebnega. Tudi se stepejo kmetski inati v kregu, ali v nasprotovanju fantov ene vasi proti fantom druge; dvoboji, kakor med civiliziranimi” fanti. V našem slučaju ni nič tega; gola, grozna podivjanost je. Eden fant, kovaški pomočnik, ki je bil tudi napadalec, je rojak iz slovenskega Štajerja; torej divjost iz dveh slovenskih kronovin.
O tej divjosti je treba malo premišljevati. To je izhajalo iz naše mase in fanti so iz vasi, ki je šteti med bogatejše, ima dobre kmetije in je v ravnini, v kateri je več vasi. Torej ne v kakem hribovju. V tej vasi so trije duhovniki, štiri učitelji. In vendar taka razdivjanost! —• Naš kmetski fant hodi nekaj časa neredno v ljudsko šolo. Nadaljevalnega poduka pozneje ni. Fanti ne berejo, ne prihajajo v družbo omikanejših. Poduka po predavanjih, šolanju, izven šole ni. V cerkvah je vsako nedeljo pridiga, je popoldne krščanski nauk, ali poleg cerkve so krčme in krčme po vsej deželi in žganje-točov je vse polno in špirit se prodaja ter pije. In upijanijo se ljudje tudi do popolne nezavesti. Kako dobro vinsko leto pokvarjia telesno in duševno stanje naših kmetov v vinorodnih krajih. Degeneracija vsled alkohola grozno učinkuje na zarode slovenskega naroda. Dežela, država dobista davke iz prodaje alkohola in pospešujeta to prodajo. —
Naš kmetski fant se prepušča že v prvi mladosti, ko zamore vajeti držati, samemu sebi. V hlevu prenočuje, ali na kozolcu. Ponoči je večkrat med tednom naš fant kje med starejšimi fanti na vasovanju. V nedeljo je gotovo pijan in celo noč rogovili okolo. Starejši fanti so samoglavi, ošabni, ki se ne ognejo vozu na cesti. V nekaterih krajih ni prav dosti najti fantov, ki se z veseljem pečajo s kmetijo. Dekleta nimajo dosti vpliva na fante. Same nimajo kaj več izobrazbe. Matere so izgubile pri nas izgojevalno moč, fanti surovo odgovarjajo. Očetje se ne Tipajo svariti. Kakor je fant star 20 let, že misli iti v Ameriko.
Iz takih razmer izraščajo divjaki. kakor so gori navedeni. Ko prevzamejo taki divjaki kmetije, tepejo starše-užitkarje. Stari hudič. ali se boš skoraj stegnil, ali ne! — Izgojitelji naših kmetijskih zarodov so ljudski učitelji in du-hovniki. Ni hvalno za to učitelj-; stvo, ako mora kazenski sodnik izreči, da so njegove ječe izgojeva-1 išče velikega števila naših fantov. V naši ljudski šoli ni kaj v redu. Nekaj bi vendarle moralo blažilno vplivati na našo kmetsko mladež. Ali je preveč ženstva v učiteljstvu ? Ženska je sicer v familiji najboljša izgojevalka. Ali se premalo briga za to, da bi bila uspešna njena izgoja v šoli, ali le gleda na to, da se otroka prime abeceda in računstvo in da zamore otrok podpisati svoje ime! —u, Slabe plače odvračajo moške od ljudskega učiteljstva. — Izven šole se premalo bavi naš ljudski učitelj z odraslo mladino. Seveda dom ne podpira učitelja; včasih se mu zabavlja in duhovnik celo. — V mestih je dosti razveseljevanja, na kmetiji skoraj nič takega. v katerem bi se čednejše nastopalo, obhojevalo z izobraženej-šimi. Veselice kmetij, na kateri je živela še vaška zadruga so bile lepe, so bile blažilne; mladina obojega spola se je nedolžno lepo raz-vese.jevala koncem žetve ali) ob druzih važnih opravkih na kmetiji. Naš duhovnik je videl v tem oziru praznoto in dasi v svidio, da si priklene ljudstvo, zida s kmetskim denarjem poleg župnišča večje hramove v rabo poduka in razveseljevanja kmetskega in delavskega človeka; predava, uči tudi v teh hramovih. Ker je ta nauk še mlad, se ne more se pisati o njegovem uspehu. Naš duhovnik posnema meščanstvo. Sokolstvo na kmetih se nam vidi neopravičeno, tam je le maškarada. Kmetski fant toliko telovadi v svojem delu, da poleti komaj malo spoeiva svoje ude. Marijine družbe gojijo versko življenje izven cerkve. Danes so antikvarne. Verstvo nima v našem času dosti vpliva kot iz-gojevalna moč; poduk v cerkvi je izgubil svojo moč. Krivoprisežniki se množijo, precej doma ostalih kmetskih žen naših izseljencev in tudi druge prešestvuje, možje izseljenci pa v Ameriki. To slednje sicer zahteva narava;, ali krivo priseganje je moralna hiba.
(Dalje prih.)
VRATISLAVSKA ŠKANDAL-SKA AFERA.
Velikansko pozornost vzbuja vratislavska škandalska afera, katere žrtev je več kot 72 šolarie. Dekleta so se shajala v večjem ali manjšem številu v stanovanju nekega pustolovca, ki je bil obenem posredovalec med dekleti in med svojimi gosti, ki pripadajo večinoma boljšim meščanskim, uradniškim in vojaškim krogom. Policija sicer prikriva celo afero kolikor more, toda zaman, skriti je ne more. Znano je, in tega ne morejo prikriti, da so zaslišali do sedaj čez 70 deklic in ofieijalni listi to potrjujejo. Več deklic so oddali v razne poboljševalne zavode. Dalje so aretirali do sedaj 14 oseb iz boljših stanov katerim so dokazali, da so se udeleževali orgij z mladimi deklicami. Zadnjega so zaprli poslovodjo neke zelo obiskane kavarne, kateremu so dognali, da je zlorabil neko 13-letno deklico, ki je postala z njim noseča. Pri nekem drožistu so našli več fotografij, ki predstavljajo zloglasne orgije. Na fotografijah so spoznali udeležence kakor tudi 'njihove žrtve. Osem oseb in sicer vsi iz boljših stanov, se je dosedaj ustrelilo, da so se odtegnili sramotnemu zaporu in kazni. Zadnji se je ustrelil neki trgovec, kateremu so prišli na sled potom omenjenih fotografi. Zanimivo je, kako je policija to zadevo razkrila. Dne 30. avgusta je stal na neki zelo obljudeni cesti stražnik in poslušal dve deklici, ki sta se pogovarjali poleg njega. Ena je bila stara približno 12, druga pa 15 let. Bili sta iz sred n j e m ešč a n skih hiš. Med drugim je pripovedovala mlajša starejši, da je dobila od nekega bogatega meščana krasno čepico za 12 mark. Stražnik je stopil nato bližje in vprašal dekle, zakaj ji je dotični ,gospod kupil čepico. Pri tem vprašanju je starejša nenadoma pobegnila in izginila v množici, mlajšo pa je stražnik prijel in jo odpeljal na stražnico. Tam je izdalo dekle svojo tovarišico, katero so takoj aretirali. Deklici sta moralno popolnoma uničeni. Brez sramu sta pripovedavali o početju v oni skrivni hiši in imenovali več odličnih meščanov in drugih deklic, ki so se tam shajali. Skoro istočasno je opa.zil neki mesar pri svoji ITletni hčerki precejšno svoto denarja. Ker mu dekle ni hotelo povedati, kje je dobilo denar, jo je začel oče tepsti in jo je tepel toliko časa, da mu je dekle | priznalo, da je bilo v oni hiši z več deklicami skupaj in da je dajal denar neki gospod, ki tudi tja zahaja. Mesar je ovadil to policiji. Pri celi stvari je igrala veliko vlogo neka Mizi in Lisse, ki je imela nalogo, da je zasledovala in vabila. deklice v hišo. Preiskava se še nadaljuje in sledilo bo bržkot-ne več aretacij.
IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 4.
GL. SEJE SDP&PD.
Brat predsednik otvori sejo glavnega odbora točno ob določenem času s primernim nagovorom. Sledeči glavni odborniki so bili navzoči: M. -Jager, J. Hauptman, H. Lamut, L. Flere, J. Gomilar, M. Horvat, M. Pompe, L. Žagar; odsotni in opravičeni: J. Zakrajšek, J. Mostar. J. Gantar, M. Petrich, J. Lakše in A. Švajger. Br. predsednik imenuje namesto opravičenega zapisnikarja za začasnega zapisnikarja brata H. Lamut. Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme brez vsakega popravka. Glav. tajnik prečita listo dohodkov in izdatkov, pri čemur se je vnela živahna debata. Razpravljalo se je o dohodkih in izdatkih za družbene potrebščine. Predlog stavljen in podpiran da se debata zaključi. Sprejeto.
Na to je bil stavljen predlog, da se asesment poviša za tri mesece namreč po 25c na mesec in sicer, da se ta asesment naloži v mesecih november,' december in januar. — Predlog podpiran in sprejet. Predlog podpiran in sprejet za odredbo, da vsi tisti člani, kateri vlečejo polno penzijo, plača tudi penzijski asesment, oziroma da se dotična svota od penzije vsaki mesec odtegne.
Glavni tajnik predolži mrtvaške listine umrlih bratov John Ma-rokovich od dr. št. 7, cert. št. 218 in Jakoba 'Cesar od dr. št. 10 cert.
št. 224, ki je storil samomor vsled duševne zmedenosti povzročene vsled’ slabega zdravja. Od dr. št. 19 se poroča, da se neznano kako ponesrečil-in prominul brat Frank Lamar, cert. št. 603 katerega so našli mrtvega dve milji stran od njegovega, stanovanja. Brat predsednik opomni vse navzoče, da vstanejo raz sedežev v znak sožalja.
Gl. tajnik predloži plačilno nakaznico o-d društva št. 5 od člana Tit Jaki, cert. št. 518, katero se sklene pridržati, dokler se dobijo natančnejša pojasnila. Predloži tudi pismo od društva št. 8, ka-
najfe©iš!li?
MEBO
JL t CORK TIP
(Tgarettes
NcORKTIP
5 Cents
Zakaj ne kadite
CIGARETTES Ni jim enakih. Neznansko cfoforé”
tero povprašuje zaradi penzije br. Rom. Leskošek; se izplača v smislu pravil. Gl. tajnik predloži tudi glasovnice za izplačevanje penzije v staro domovino, katere so bile pronajdene za pravomoćne. K raznim društvom je pristopilo 33 članov in v tem času se je ustanovilo eno novo društvo, katero se sprejme v Družbo pod številko 21.
Henry Lamut, z. č. zapisnikar.
NAZNANILO IN VABILO!
Stem ste vabljeni vsi rojaki, kateri stremite po boljšem življenju, neodvisnosti, samostojnosti in u-živati sad svojega truda, da si pridete pogledati, lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov in farmer jev, ter se prepričati na lastne oči in potem soditi po svojem premisleku, kje da je bolje za vas, mučiti se in garati po zaduhlih tovarnah, rudokopih in enakih zdravju škodljivih krajih, za par dolarjev, kar komaj zadostuje za boro življenje in vsakdanje potrebščine, ali pa biti samostojen, in neodvisen, sam svoj delodajalec in gospodar na zdravem in svežem zraku v prijaznem in rodovitnem kraju kjer se Vaše delo stotero izplača in kjer si v par letih po marljivem in dobrem gospodarstvu napravite eksistenco, postanete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar, ter premožen farmer katerega vsakdo časti in se mu ni treba uklanjati bosom, za iste krvav pot potiti ter njih žepe polniti, ki Vas v zahvalo za to, v slučaju bolezni in onemoglosti brezsrčno odslove in Vaše mesto z novimi močmi nadomestijo, ne o-ziraje se na vas, in vaše usodo. — Pomislite nekoliko pripravite si boljšo bodočnost, da bodete enkrat uživali sad svojih žuljev in truda, da Vam ne bode potreba na stara leta skrbeti kje bodem spal? Kaj bodem jedel? in kaj bode z mojo družino v slučaju da obolim ali celo umrjem? Še je priložnost in čas se takih skrbi rešiti in pripraviti sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost.
Kupite si ko.s dobre in rodovitne zemlje v prijaznem in lepem kraju Wausaukee, Wis., kjer i-mam še precej rodovitne zemlje naprodaj po zelo nizkih cenah in ugodnih malih napiačilih, tako da si vsakdo, ako ravno je pri malem denarju lahko zemljo kupi in si boljšo bodočnost preskrbi kjer bode brezskrbno med rojaki v tej slovenski farmerski naselbini sad svojega truda užival in kjer je v zadnjih 4 mesecih že nad 80 rojakov svoja posestva kupilo, kar je jasen dokaz, da je zemlja rodovitna, kraj prijazen in zdrav, dobra in čista voda, ugodno podnebje in klima kjer še ni bilo nikdar slabih letin in kjer je vedno dober trg ter izvrstne železniške zveze z vsmi večjimi mesti in trgi.
Kdor želi imeti posestvo v tem prijaznem in ugodnem kraju, naj pride naravnost sem v Wausaukee, Wis. Ako pa želi poprej kakih natanenejih informacij, naj piše takoj na
A. MANTEL,
L.	Box 221 Wausaukee, Wis.
katere dobi takoj in brezplačno.
V dodatek naznanilu stem naznanjam vsem rojakom, ki so mi pisali da pridejo v teku tega meseca, kakor tudi onim, ki so že kupili a se še ne naselili, da sem svojo pisarno iz Chicago preselil sem, ter se tudi sam tukaj za stalno naselil, tako da bodem lahko vsaki čas rojakom na razpolago in v pomoč v vseh možnih ozirih in potrebščinah. Ko se odločite sem priti kupite vožnji listek direktno do Wausaukee, Wis. in mi svoj prihod naznanite, da Vas tukaj na postaji pričakam in se za Vas zavzamem.
(Advertisement)
Največja in najstareja lekarna v Chieagi!
C. G. FOUČEK
Lekarnar 25 let
1801 Center ave., vogal 18. cesta.
Kedar potrebujete adravila, ali le-karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skušenj češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času sme odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete.
C. G. Fouček
1801 S. Centro av. CHICAGO, ILL.
Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse nolarsike posle, kot: pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem.
Obleke ali
Pazite in obiščite
CVAA_AATl.lt>
ALL WOOL
tlas,
ker nobena drug?» prodajalna nima tako velike izibere, dobrega kroja in prikladnega blaga. Cene so zelo zmerne in blago vse garantirano.
Vogal Blue Island Avenue, in 18. cesta
JELINEK & MEYER, lastnika
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEL4CANAL 44S
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Kovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.	m
Možjeozdravljeni v 5dneli 1
BOLEČIN.
O zdravim veaoega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalj« azdra. ▼Im nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni
tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspešoo zdravili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolage in jami j popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlco In neprilike v Jetrih.
(Za aeuap«6no zdravljenj® ni treba plačati)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-ZIV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno In tajno. Žlvčeoe onemoglosti slabost, napor, zastrupljen}« la zguba vodo.
PLJUČ A naduho, Bronehltl«. «Töne bolezni ta pljučne zdravim po moji etajwo-vejšl metodi.
Nasvet zastonj.
DR. ZINS, 183 s
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽEN8KE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
In Tseh drugih kožnih bolezni, kakor pri 66« Judje, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečin« v oza-ture, garje, oteOcllu«, podju tn drug® organske bolezni zdravim sa •talno.
Preiskotutjt zastonj.
Clark St
međ Randolph êc Lak;
j; Chicago
Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nodol Jah od 8 z j utr, do 4 oop.

DUHOVNIK, DOKTOR SV. PISMA, DRŽAVNI IN DEŽELNI POSLANO DEŽELE KRANJSKE DR. KREK, KOT NAJNIŽJA PROPALICA!
““Velečastni” dr. Krek!
Vi ste se voraj v svoji brezčasnosti tako daleč spozabili, da ste me pod varstvom imunitete imenovali “vlačugo'’, mene, ženo, za katere ljubezen ste beračili, kakor Vam 'morem dokazati z Vašim lastnim rokopisom. Vi ste najpodlejši strahopetec in la.žnjivec, ki je kdaj hodil pod solncem in če bi imela jaz brata, bi Vam ta dal s pasjim, bičem edini odgovor, ki Vam gre. Vi ¡ste to zadnjo infami-jo storili samo, da bi me pognali v samomor, ker veste, da ¡dokler bom sopla, ne 'bom nehala z bojem za pravico in resnico in da pomeni s tem združeni zadnji obračun za Vas in za Vaše kumpane kaznilnico'.
V Ljubljani, dne 3. ¡okt. 1913.
Kamila Theimer.”
To srno posneli iz “Sl. Naroda”, kar nam živo slika propalost rimo-katoiiških farjev, kateri so si povsod jednaki. In vidite! Take klerikalne propalice vladajo na Kranjskem in vladajo v vsej Avstriji, katera je tako črna ¡preko ■budalostih glav. Žalostno, čez vse žalostno za ¡avstrijske narode!
ZAHVALA.
Podpisani se prisrčno zahvaljujem vsim 'bratom in sestram S. S. P. Z., ker so mi pomagali v moji dolgotrajni bolezni ter mi darovali ¡vsak po svoji moči in sicer sledeča društva: št. 47 Chicago, 111. $3.40; št. 113 Meadow Land, Pa. $3.80; št. 20 Cleveland, O. $6.26; št. 44 Virden, 111. $2.00; št. 19 Chicago. 111. $4.00; št. 10 (Moon Run, Pa. $3; št. 80 Herminie št. 1, Pa. 4.00 in št. 3 De Pue, 111. $2.70. Hvala prisrčna.
Prank Deželak.
Hvala vsem bratom in sestram S. 'S. P. Z, kateri so pomagali našemu bolnemu bratu Prank Deželaku in mu darovali po svojih močili. Tudi mi bratje društva št. 108 smo pripravljeni pomagati našim sobratom in sestram širom Amerike v slučaju dolge bolezni ali nesreče.
John Gornik.
DOBER NAPREDEK.
Od Josipa , Steblaj,	tajnika
“ Stavbinskega in Posojilnega Društva ¡Slovenski Dom” smo prejeli letno poročilo, ki je jako u-godno in kaže dobro stališče društva. Društvo je imelo letnega prometa $55,025.95. 'Od začetka poslovanja, to je pet let, je bilo prejetega denarja 92,601.85, iz česar je razvidno, da v zadnjem letu je društvo imelo jako dober uspeh in da ¡so se začeli naši rojaki jako zanimati za to stavbinsko društvo, ki je v povsem zanesljivih rokah in poleg tega pa še pod nadzorstvom države. Mimogrede naj o-menimo, da gospodarstvo je ekonomično, kajti pri tolikem prometu je bilo samo $120.60 upravnih stroškov, $409.00 za plače uradnikom in za poštnino, stroške ekspresa in tiskovine 56.20.
'Če pogledamo razne sedaj premožne Čehe v Chicagi, posebno na zapadni strani mesta in ako se vprašamo, kako so prišli do takega imetja in posestva, tedaj moramo priznati, da večina teh se i-tua zahvaliti svojim ‘ ‘ vypomocnem -polkem”. Tudi mnogo naših rojakov je prišLo na ta način do lastnih hiš.
Waukegan, Til.
Minulo je zopet nekaj časa, odkar nisem čital dopisa iz naše naselbine, ker se pa je baš zgodilo nekaj novega, hočem Vam in dragim čitateljem Gl. Sv. poročati.
Tedaj, kdor farju pritrjuje in se žnjimi pajdaši, tisti je največji sovražnik svojega sobrata — delavca. Da je temu tako, je razvidno iz početja dveh tukajšnjih rojakov, ki delata v tovarni za izdelovanje kuvert, to je v Envelope Co. Ta dva sta hotela' biti več kakor bosa polog Svojega sodelavca ter mu ukazovala, kako orodje mora rabiti. Ali le-ta človek, ki je malo več videl kot ona dva Štrukljeva kimovca in sploh vsa Štrukljeva ¡kompanija, se jima je po robu1 postavil, ker sta se oborožila
kakor da bi šla. leva pobijat. Vsa- j ki je imel 2 do 3 čevlje dolgo železno cev.
Seveda, ta človek misleč, da sta ta dva hudodelca, ker se mislita tako maščevati nad njim, ker njima noče biti v strahu. In gledi trdega Hodnika, ki se od strani pripodi z železno gorjačo! Ali ta človek mu nastavi roko, da ga po glavi ne zadene ter z debelo ¡pestjo udari Strukljevca tako po nosu, da se pri priči zavali po tleh, nakar mu še par prismoli s svojo trdo pestjo, tako da je bil ves “pre-pentan” in se podal domu s rdečo srajco. 'S tem pa si še bil konec špasa. Pridrvel je drugi Štruklje • kimovee izza vogala papirja, ki je tudi zavihtel železno gorjačo nad rojakom, toda zmotil se je. Dobil jo je po zobeh tako, da je takoj Štruklja klical na pomagaj ter jo pobrisal iz ¡tovarne.
Tako, tako Jože Popit, tukaj se ti ni posrečilo, da bi pokazal koliko si močan, toda zapomni si, da ti je ta človek gotovo omajal zobe. ki ti bo težko dejalo, kadar boš pri gostilničarju Strukelnu vvhis-ky pokušal.
Seveda, tukaj se vidi, kako di-bre nauke jim daje ta pop, ki hočejo svoje sodelavce pobijati po “šapah”. Vas “peglajo”, da vas bo konec, posebno kadar jo Stukei odkuri od vas kimovcev.
Tudi še to povem, da je žaiost-no, ko so 8. t. m. rojaka Matb Bizjaka odvedli v bolnišnico zaradi omračenja uma. Tudi ta revež je pogostoma obiskaval Stukelna ter mu nekteri tolarček v pest potisnil. Tako se je sam izrazil, seveda bolj v šali, a sedaj je pa kričal: “Kaj je meni molitev ¡prinesla, kam me je pripeljala?!” Vidite, to je prilika; človek zadosti tipi. a da bi mu far kaj pomagal kjer je revščina, je pa le nasprotno iti gleda samo za Svoj žep.
Ljudstvo, odpri oči, spregleduj in pogledi jagnjeta v volkovi koži. Konečno pa želim onima dvema Strukljevcema, da se prihodnjič še bolj oborožita, kadar se bodeta namenila koga, pretepati.
Nasprotnik Stuklevcev.
Indianapolis, lmi.
Razmere tukaj niso .posebno slabe še manje ,pa za naše mlade v ljubezni združene sanjače (?;, ki imajo priložnost zabavati se ra raznovrstnih zabavah in plesih, kar še najbolj krepi mlade in Nepokvarjene ter živo gibčne osebe, v prostosti svojega življenja. O.c-vek mlad in zdrav je tudi dolžan dati duška svojemu življenju, dokler je prost, da živi in vživa življenje nebrižnosti, dokler je prost ni ni še obljubil ali prisegel pokorščino zakonskemu stanu, kajti potem ni več časa misliti na zabave in druge veselice, marveč misliti mora za svojo bodočnost, d i si jo človek kolikor možno bolj ustanovi in si s tem ohrani domači mir in red v svojem izvoljenem stanu.
Takšne in jednake so sanje naših veseljakov, ki sanjajo n kaj tudi o bodočnosti. Ali žal, da pri nekaterih ženskah, ki so /e obljubile svojo zvestobo, jo le malo obdržijo. In ’lej o groza, da se preveč ne bi prestrašili! Iz katoliškega kroga prihajajo takšne vesti in slučaji. Vprašamo jih zakaj imajo katekizem, molitvene knjižice, rožni venec, so vpisane v..katoliška društva in hodijo v cerkev? Zakaj ? Morda radi tega, da, se lažje pred svetom hlinijo, ter s te n trmoglavijo svojem namenom in budalastim? Ako ravno imajo nas svobodomiselce za -nič 'vredne ali izgubljene ljudi, vendar apeluj - u resno in odločno: Če si 'Slovenec, delaj na to, da napraviš narodu čast in ako ne moreš drugače pa s tem. da živiš dostojno, kamor spadaš in kamor si namenjen. Drugič pa zakaj se nazivljate za izvoljene od vsih svečenikov in nas prezirljivo gledate, sami pa preskrbujete svojo črno bisago, ki je polna, najzlobnejšib ¡činov. ¡Saj to nam kažejo raznovrstni dogodljaji in škandali, ki delajo pozornost v vsih delih sveta.
Svoboda« in opazovalec.
Leadville, Colu.
Marsikateremu rojaku so že znani ledeni hribi Leadvillski, zatorej jih ne bodem opisaval, marveč naznanim našim rojakom, da kar se tiče naših rudokopov in topilnic, se dela toliko da se preživimo in da ostane za en ali dva ko-
zarca ječmenovca, da si pogasimo ledeno žejo. In ker imamo dosti časa, gremo tudi k dekletom čas krajšati, a ker je teh malo, gremo pa tudi k ženam in vdovam, kjer se včasih primeri da je kaka toliko dobrih rok, da ponudi malo A-damovega. jabolka prigrizniti. Ali če revni možieek to zve, potem se tako razjezi, da pobere šila in kopita, češ baba grem pa na board, ti pa bodi sama. Ker pa žena zvita kot lisica, obuje si svoje nizke šolnčke in gre k žandarjem, češ, mož me je pustil in sedaj sem pa sama :
Le sama sem, le sama sem za božjo voljo,
Francel, pridi sem!
In ¡včasih da razburjena še svojega možička potisniti v luknjo kjer ni muh. In ko pride čez 10 ¡dni do razprave ga vpraša ka.ko da je in mož je molčal, a .pride ¡pa. razburjena žena, ki je klepetala kot klepetec o Veliki noči in konečno je Francka, vzela razporoeni list, češ ti Bošnjak, sedaj sem pa zopet dekle in bom Francelna vzela; on je za moje oči.
Sedaj pa leadvillske fante ne veseli stopiti v zakonski jarrn.
'Stari naročnik-socialist.
Toluea, 111.
Kakor sem že poročal, da je nas Slovencev malo tukaj, ki smo vpo-sleni v premogovniku, kateri je baje last Santa Fe železniške družbe. Sedaj delamo še dosti dobro a zasluži se pa, kakor ima kdo prostor.
Da so pa dopisi iz tega kraja le redki, je pa meda vzrok ta, prvič ker niso naročniki našega, delavskega lista, drugič pa zato, ker ne vedo od katere strani solnee izhaja in pa ker so vse drugo samo svo-bodomiselei ne. Toda, morda mislite da. smo vsi med zaspanimi in med slepimi, ki gledajo pa. ne vidijo in ne spregledajo svojih napak. B-odimo na strani zavednih delavcev!
Naš dični list Glas Svobode nam prinaša od vseh strani Slov. naselbin dopise, iz katerih razvidimo kako se naši bratje in sestre zavedajo in napredujejo na društvenem polju. Žal, ko tudi prihajajo poročila o slabih delavskih razmerah, ker se še danes dobijo med našim narodom taki, ki jim ne bi prisodil, da. znajo do treh šteti, in ti so tisti sinovi in očetje slovenske matere, katera jim je ob zibelki pela pesem:	“Slovenec si
(sem) . .	-----
Mnogo sem že čital o položaju
v	državi Michigan, kako se naši bratje in sestre borijo za krajši delavni čas, za njih pravice in grižljaj boljšega kruha. Ali kakor raz-vidim iz poročil, so tudi med terni boritelji hinavci, sinovi in očetje, ki delajo neizbrisno sramoto nam Slovencem! Nisem nobeden obreko valeč, a toliko pa rečem, da bi za vedno rajši imel tim v peti, kot da bi skebal.
Vi očetje, ali bodete znali prenašati besede, ki vam jih bodo vaši siso vi in vaši hčera v oči metali, da imajo po vami za dedščino sramotilno ime “skeb”?! To je vaša krivda! Pokažite vaše obraze belemu dnevu in izbrišite vaše oči ter videli bodete, da ste na krivični poti, katera vam bode škodovala vse vaše življenje. Stopite ¡v vrste vaših tovarišev, vaših bratov, ki se borijo za boljšo bodočnost. Prokleto naj bode delo in pečat izdajice naj bode vtisnjen tistemu, ki opravlja delo, ki mn bode škodovalo za vedno. Vaša imena naj bode ime Judeža in ¡vi ste njegovi nasledniki. Zapomnite si, da bode prišel dan in ura, ko bodete zaslišali glas piščalke in bobna, (kateri bo vam naznanjal, da ste propadli
vi	z vašimi tovariši brezvestnimi kapitalisti, kralji bakra Michiganskega okraja. Vzdignili bodete zastavo belo v znamenje, da ste zgubili; a današnji boritelj bo pa vzdignil zastavo zmage pod katero stoji danes. In takrat vam bo kapitalist dal vaše plačilo, namreč, ko so vam izdajali nekaj Ju-deževih zlatnikov in v klub temu so zgubili in vas bodo odslovili za vedno.
Spoznali bodete vaše nesramno delo in skesani bodete hiteli k o-brežju rešitve, pa bo prepozno. —
Vas pa -zavedni delavci v 'Calu-metu poživljam k strajnosti, saj zmaga bo stotero poplačala vašo hrabro vstrajnost in požrtvoval-
POSLANO*).
Ne rad se podajam v polemiko s kakšnim človekom, toda kar Ludo vik Zaman ¡piše v “Proletarcu” št. 317 sem pa primoran odgovarjati radi drugih slov. naselbin v Ameriki, in sicer dokaz, kako blatiš ne samo mene, marveč vso našo naselbino.
Kdo me je nazval “Metka?” Odgovor; bivši blagajnik S. D. P. Z. Mene ni sram zato, kajti dokazalo se mu je, kar sem pisal. Le posnemaj ga in dober tek!
Pošten človek socialist, spoštuje tudi imena 'žensk in to naj si bode Metka, Urška, Francka ali kako drugače, vse imajo tako pravico do življenja, kakor druga človeška bitja. Ali ni tako g. urednik '' Proletarca ’ ’ ?
Kdo je izval pisarenje po listih? Ali ni bil to Tvoj lažnjivi dopis v “Proletarcu” št. 310? Iz česa obstoji dr. ‘‘Vihar”? Ali ne iz članov naselbine? Ti hočeš poblatiti naselbino v kateri so večinoma člani dr. “Vihar”. Torej koga misliš obrekovati?
Dalje me vprašaš, ali nismo prišli trije iz Franklina? Veš koliko je vreden človek, ako vedoma zataji svojega brata? Ali niste prišli štirje? Papir je nedolžen, potrpi kar bodeš napisal; toda kaj so ¡pa ostali trije? Ti povem, da so mnogo boljši od Tebe.
Glede mojega čvekanja sc Ti lepo zahvalim ter eastitam g. Zamanu na njegova predavanja, katera prireja, toda kje? Katerega bi potem vzeli na čelu, ko bi Ti pristopil, povej ker si tako resnicoljuben? Zakaj se skrivaš obrekljivec ?!
Kar se tiče točasnega tajnika, si lahko potolažen; on popravlja za seboj in ima izkušnje, v katere je bil kolikor toliko prisiljen stopiti. Katere imam jaz za dobre, da so se svoječasno z handžari pričakovali, kakor Turki? Dokaži mi e-nega. za. dobo mojega bivanja tukaj, dam Ti $5.00 nagrade za trud.
Kedaj je bil list “Proletarec” prepotreben ene ali druge pomoči, sedaj ali pred leti? To si lahko vsak sam raztolmači. Da me tako učenim prištevaš, si nisem mislil; pri vsem tem pa še vseeno čitam “Proletarca”.
Glede pretepov, Ti velja prvo, da bi prišel jaz s postavo v konflikt ; sko raj gotovo rečem, da ne! Vsaj radi pretepov ne, kakor Ti. Ulogo detektiva igrati, mora biti zmožnejši človek, kakor pa priprosti delavec.
Dalje, da sem jaz zadržal sejo dr. “Vihar” nad eno uro, da sem pripravil člane do tega, da se Lu-dovika Zamana ne pusti na veselico. Na to Ti odgovorim ¡sledeče: Da si zapisal laž, kakoršno je zmožen napisati samo Ludovik Zaman. Kako je in kdo je dvigal roko, mene nič ne briga, iz strahu pred menoj, mu je ni bilo treba.
Da bodeš zasledoval naše, ozire, ma moje korake, Ti svetujem da v prvi vrsti zasleduj Tvoje sovrstnike, katerih itak ni veliko, ker Te spoznavajo in zapuščajo Tvoj tabor. Jos. Triner tvrdka ima v zalogi samo vino, in kakor men; svetuješ, da naj se obrnem na omenjeno tvrdko po zdravila za možgane “fiksat”; tedaj vse kaže, da si mogoče Ti zavžil v toliki množini “Trinerja” ker tako lažnji-vo bruha iz Tebe.
Priporočal pa bi Tebi, da se o-brneš na Mr. 'Severa, kjer imajo različna zdravila in tudi koledar Ti bodo poslali, iz katerega izbereš najboljša zdravila proti večnemu napadu bolezni “nogis tre-mensis”.
Glede finančnih razmer, Ti velja to le: Človek v slabih finančnih razmerah ne bo najel avtomobil za psa in plačal zanj, da se bo peljal 20 minnf-daleč. kot milijonarski šport.
Ako dokažeš, da ni resnica, kar je bilo in kar je pisaso na tvoj napad, tedaj jaz prekličem kar sem pisal, in še $10.00 dam za odškodnino.
Ostalih nečlanov dr. “Vihar” se ni nobeden dopis priobčil v G. S., torej se njim ni treba vznemirjati.	L. Strle.
#) Za goi’enje “Poslano” ne prevzame odgovornost ne urdeništvo in ne upravništvo Glas Svobode. Potrjujemo, da je v gorenjo svrho pri šaši upravi položenih $10.00.
Glas Svobode Co. nost! V. F., prijatelj delavstva.

Ov'tV<‘
SV OBq
co.

2656 So. Crawford A v., Chicago, 11!.
I..
OBVESTILO!
Vsem društva ■ , obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
\/saKoOrstnih TisfcoOin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJtOena. praOila in pr e O ode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
Glas SOobode”
dajemo vsa toeadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ 2
Benko Rus & Co. Safety razor-jem
Naši safety razo rji so izdelani iz najboljše kovine^ imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od vseh. drugih izdoV
kov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje ¡kakovosti svetovno znana.
Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, ¡kateri se razlikujejo le ▼ tem, da ena vrsta od druge obstoji Iz ¡boljše kovine in finejšega izdelka 1«
sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo in niklasta glava z 7 rezili v lepi
škatulji ............................................................$1.00
Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo In pozlačena glava z 13 rezili v fi-
nej škatulji ........................................................$2.00
Št. 3. Fino izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo in glava. z 25 rezili	v elegantni škatulji..................................SS.OO
Vsa naročila, se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prost-
BENKO RUS CO
11250 Indiana Aye. Chicago, Illinois
ie Generale Transatlantic
Ii New York ▼ Avstrije Im Havre Basel.
Potniki tretjega, razreda.
na parnikih Anita postelje, vino le runa ■«■■a
jedila.
Pristanišče 57 Hort!» Rim vznožje 15th St., New York
cm
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak sredo ob io. ari sjatts^c
S. S. France nov dvovijak)	8. S. La Provenec
S. S, La Lorraiee	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v KI. razredu-
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. S. Rochaiabeau (nov. dvovijak)	S. S. Obicajpo
S. 8. Niagara	S. S. La Touraiae
Glavnizatop na 19 State St., New Yvr«	MAURICE W. KOZMUSU•
glavni zastopnik za zapadu. 139 N. Dearborn St. Ghietgft, IB.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Racine Ive.. Chicap, ¡H;
(Prej Centre, sedaj Racine ave.)
Se priporoča vsim Slovanskim dmštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfine ji in najokusneji, i>ri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj ]amd u pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik
(S ******
t Solidna slovenska trgovina
1
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	zalogi imami tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. 8e priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK ČERNE
6034 St. CHlr Ave.	CLEVELAHD, O.
TrAZNO IN DRUGO 1 l___________________________J
KRANJSKO.
Alkohol. Mih. Burger iz Tomi-šlja je v torek 30. m. m. popival z Josipom Cotinanom z iga. Cot-man ni prave pameti, česar pa Burger ni vedel. Burger je mislil, da ga ima Cotman .preveč v glavi, zato ga je iz gostilne silil domov. Cotman je res šel z,Burgerjem, zunaj je pa Burgerja napadel z nožem in mu strahovito razmesaril obraz. Burger je moral v bolnišnico. Cotmana so pa prepeljali v blaznico.
Otrok je zažgal. Dne 35. sept. ob 3. popoldne je začelo goreti v hiši .iut. Perkota v Gornjem Mokronogu št. 5. Prostovoljno gasilno društvo je prihitelo v kratkem času na lice mesta in ogenj omejilo. Rešili so vse. Samo nekaj žita, ki je bilo spravljeno na podstrešju, je bilo uničenega. Poslopje je bilo zavarovano pri “Sla vi ji” za 700 kron. Zažgal je osemletni rejenec, sin. nekega ogljarja, ki je že čez šest let pri hiši. Deček je jako trmast. Gospodinja ga je tisti dan nekoliko strahovala. Deček je potem, ko so vsi odšli na delo, poiskal v žepu starega očeta žve-plenko, šel pod streho in zažgal o-tavo. Tako je sam priznal prihodnji dan orožniku.
Tovarna za sladkor na Kranjskem. Dvorni svetnik Šuklje razpošilja vabila na ustanovni shod komiteja za zgradbo sladkornih tovarn na Kranjskem. Kakor se čuje, namerava se v kratKem zgraditi taka tovarna v Ljubljani, za nekaj let pa druga na Dolenjskem. Na dnevnem redu je poleg poročila o stanju cele akcije izvolitev izvrševanega odbora. Y odbor je vstopilo večje število znanih kranjskih strokovnjakov in posestnikov.
Kamila Theimer in župnik Lovšin. O kazenski obravnavi, ki se je vršila na tožbo Kamile Thei-merjeve proti župniku Lovšinu pri okrajnem sodišču v Litiji, je priobčil tudi “Slovenec” dosti obširno poročilo, seveda tako prikrojeno in zavito, da bi ž njim nasul ljudem neka peska v oči. No, pa ker je priznal, da je bil župnik Lovšin obsojen na 100 K in je s tem dosti povedano, zato se zaradi tega poročila ne bomo prav nič prerekali. Ampak eno moramo ■konstatirati. “Slovenec je popolnoma “pozabil” povedati, da je dr. Kokalj predložil sodišču Krekova originalna pisma, kar je na navzoče duhovnike napravilo naravnost pretresujoč vtisk. Sl. N.
Prve lokomotive na novi dolenjski progi že žvižgajo. Seveda je tu žvižg še bolj skromen, ker so skromne tudi lokomotive. So namreč stare fête, ki. so pred davnim časom morda tudi kaj boljega vozile, sedaj pa tam. koder je železni tir za novo progo že položen, prevažajo materijal. Take lokomotive se slišijo v Belo Krajini, v zadnjem času pa tudi že v bližini novomeškega kolodvora, pri postaji Kandija.
Iz Lurda v Monte Carlo! “Varuh katoliških načel na Kranjskem, presvitli Bonaventura, roma pa iz Lurda v Mon te Carl o k igralni mizi, da lažje v pastirskih pismih rohni proti pregreham, za katere ne veljajo le posmrtne kazni, temveč tudi že take, ki so napisane v bukvah avstrijskih juristov.” — Lej lej, to je pa interesantno! Da je škof čez glavo zadolžen, toje znana stvar, a da je šel iz Lurda naravnost v hudičevo žrelo, v razvpiti, od stotisočev preklinjam Monte Carlo, s hazardno igro poskušat srečo in iskat denar, tega nismo vedeli. Sl. N.
PRIMORSKO.
Grozna nesreča na južnem kolodvora. Dne 30. m. m. zvečer se je zgodila na južnem kolodvoru nesreča, ki je stala življenje nadpre-mikača sodr. Ivana Megliča. Prišel je pri premikanju pod vozove, ki so ga vsega razmesarili. Vsaka pomoč tovarišev in zdravnika je bila zaman. Bil je takoj mrtev. — Meglič zapušča ženo in otroke.
Poskušena samomora. Amalija Fregona, stara 20 let, služkinja, stanujoča v ulici Francesco Cap-pello št. 12 v Trstu, je izpila precejšnjo množino karbolne kisline. Perpeljali so jo v mestno bolnico, a je malo upanja, da bi jo rešili. — V ulici Vittorino da. Feltre št. 7 v Trstu stanujoči 201etni dijak F/ffendi Micheli, je izpil v samo-
morilnem namenu nekaj liiper-mauganove razstopine. Zdravnik rešilne postaje ga je dal prepeljati v mestno bolnico.
Nesreča. Dne 3. t. m. nekako ob pol 11 zvečer sta se peljalo neki moški in neka ženska z vozom iz Bazovice v Trst. Po cesti se je splašil konj in ¡voz se je prevrnil. Gbe osebi, ki ste bili na vozu, sta se precej težko poškodovali pri padcu, da ste morali iskati pomoči na rešilni postaji, kjer pa niste hoteli povedati svojega imena..
Poskusen samomor v Trstu. Pri Sv. Alojziju št. 38 stanujoči 18-letni zidar Anton Vrabec si je 'hotel sam vzeti življenje in je v ta namen izpil nekoliko karbolne kisline. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, ki mu je izpral želodec, potem je ga dal prepeljati v bolnico.
Splovljenje. V Cantiere navale Triestino v Tržiču je splula 2. t. m. ob 11. uri 30 minut dopoldne na račun Avstro-Americane zgrajena velika tovorna ladja “Dora”. Parnik je zgrajen popolnoma iz jekla, nosi 11,000 ton, dolg je 430 čevljev, -širok 54 čevljev, visok 36.6 čevljev ter ima hitrost 12 in pol morskih milj na uro.
Smrt na morju. Prvi strojnik parnika “Nehai” Ungaro-Kroate na Rf-ki je zapazil na morju v bližini Kraljevice trpplo. Dognalo se je, da je to truplo poročnika Binderja, ki se je pred par dnevi na nekem izletu ponesrečil.
Iz ljubezni do otroka. Pred nekaj dnevi je umrla g. Hermini Majcen v Trstu edina hčerka. Iz žalosti vsled smrti otroka se je mati zastrupila. Našli so jo v svoji sobi mrtvo, v rokah je držala še stekleničico. v kateri je bilo še nekoliko phenilove kisline.
štajersko.
Ubijalec alkohol. V nedeljo 28. m. m. so se poslavljali rekruti v Brusovi gostilni v Vndini. Alkohol je igral seveda glavno vlogo. Zvečer so se stepli udeležniki in v tepežu sta napadla brata Tašner posestnikovega sina Vnuka z nožem. Eden bratov, ki je kolar in ki bi moral sedaj k vojakom, je sunil Vnuka z nožem v prsi tako silno, da je bil Vnuk takoj mrtev. V.poiideljek zjutraj so aretirali o-ba brata Tašner ja in še nekaj drugih fantov, ki so se bili udeležili pretepa.
V Šmartnem na Pohorju je vrgel krčmar Potočnik kmečka fanta Miho in Janeza Kapuna ter težaka Vedenika zaradi razsajanja iz krčme ter zaprl vrata. Ti trije siroveži so pa vdrli šiloma v hišo nazaj in grozili oštirju z odprtimi noži. Potočnik je na to vstrelil v silobranu iz svoje puške in obstrelil Miho Kapuna na levi nogi. Ko so došli orožniki, se jim je postavil Vedenik po robu in še le, ko je dobil sunek z bajonetom v levo nogo,/ se je udal. Šmartno je že od nekdaj na posebnem glasu zaradi sirovosti svojih prebivalcev. — Ponesrečil se je v Roten-bergu pri Sv. Lovrencu nad Mariborom drvar Juri Jelenko. Strlo mu je desno nogo. Ponesrečenca so spravili v mariborsko bolnišnico.
Iz Dravinjske doline. Ljudje trumoma zapuščajo svoja domov-ja ter odhajajo v mesta, na Nemško v rudnike, pred vsem pa kar v uajvečjem številu v Ameriko. — Skoraj že ni več hiše, od katere hi ne bil šel vsaj eden s trebuhom za kruhom po svetu. Letine so slabe. Ljudje tarnajo. Delavcev ni. Kaj ho?
KOROŠKO.
Hmeljska kupčija v Savinski dolini. Iz Žalca poročajo: Letošnji hmelj je po veliki večini že ves prodan. Cene gredo kvišku; zadnje dni se je nekatere partije poznega hmelja prodalo po 440 K za 100 kg.
Sv. Trojica v Slov. gor. Tukaj je napravil samomorni poskus bivši občinski sluga in redar Alojz Horvat, ki je moral radi nekih deliktov zapustiti svojo službo. Nemški listi sicer poročajo, da so krive samomornega poskusa družinske razmere; v resnici pa tudi nemškutarji nimajo popolnoma čistih rok . . .
Ukraden čoln. Začetkom avgusta t .1. je bil ukraden iz skladišča bel,jaške tovarne za usnje Pogačnik & Co. čoln, ki se da sestaviti. Kljub poizvedovanju čolna niso | našli. Kakor poroča sedaj okraj-
no glavarstvo, so potegnili 23. m. m. pri Sv Barbari iz Drave nekega moškega, Jci se je bil malo prej peljal s takim čolnom po Dravi navzgor. Glasom dokumentov ki so jih našli pri njem, je bil to delavec Ivan Haslinger, ki je bil dne 6. sept. izstopil pri Pogačniku , iz službe. Najbrže je on ukradel čoln in nastopil pot, na kateri se je ponesrečil.
Iz norišnice pobegnila. V noči od 29. na 30. m. m. sta pobegnila iz celovške norišnice čez zid pri vrtu neki Raušel in neki Ebner. Zadnjega je bilo izročilo deželno sodišče, da preiščejo njegovo duševno stanje, ker je na sumu, da je izvršij roparski napad.
Skozi okno skočil. Te dni se je peljal z vlakom iz Monakava proti Pontebi 27 let stari Clielli Pas-quale, da obišče svojo bolno mater. V ¡bližini Beljaka je skočil skozi okno iz železniškega voza. Poškodoval pa se je le malo na glavi. Pri zaslišanju se je izkazalo, jda ni pri zdravi pameti.
Čuden puščavnik. V gorah za Volšpergom se mudi ’neki moški, ki stanuje baje v neki volčji jami ter je brez dvoma mnobolen. Izdaja se namreč za svetnika in pušča vnika. Moški je izredno velik in močan ter ima dolgo brado, videti je popolnoma podivjan. Kolikor se je dalo dognati, je po poklicu ključavničar in doma z Dunaja. V bližini Volšperka ga vidijo že kakih 14 dni.
Požar. Iz Brebinja poročajo: Pred par dnevi je v hiši tukajšnjega gostilničarja in trgovca Jožefa Ofnerja izbruhnil ogenj, ki je vpe-pelil hišo in gospodarsko poslopje.
Sluga okradel častnika. Iz Celovca poročajo:	Nadporočniku
Kiaku je ukradel njegov sluga večjo svoto denarja. Tat, ki je ravno ta dan odslužil vojaško službo, je pobegnil. Pred tem pa je še v nekem bančnem zavodu izmenjal več zlatnikov.
RAZNO.
Državni zbor se sklicuje in sklicuje, ampak čimdalje napovedujejo njegovo zasedanje, tem bolj se odmika rok sklicanja. Meseca julija je grof Stuergkh obljuboval zborovanje za september. Potem je prišla odgoditev do začetka oktobra, potem do prve polovice, potem do okrog srede oktobra. Na tem je nekaj časa ostalo, zdaj pa že poročajo, da se snide parlament ne začetkom, ne sredi, temveč koncem oktobra. Če ga bo Stuergkh še nekaj časa tako skliceval, se morda prihodnje leto res še snide.
Rojen morilec. Večkratni morilec Wagner, je izjavil nekemu časnikarju v Stutgartu sledeče: Nihče mi ne verjame, da ga ni morilca kot sem jaz, ki sem rojen za to. Proti naravnemu nagonu k moritvi sem se dolgo boril, toda zaman. Prišel sem končno do prepričanja, da imam pravico moriti. Posebno težko sem umoril svojega sina Riharda, ker se je tako bal smrti. — Toda moral sem ga spraviti s sveta. Tri noči nisem zaspal in prežal na njega in na svojo ženo. Četrto noč, bilo je po polnoči, ko je žena zaspala, sem izvršil zločin. Vem kaj me čaka in popolnoma nič se ne brigam za to. kar mislijo ljudje omeni. Obsojen bom zaradi 14 zavratnih umorov 14kra.t na smrt, glavo mi bodo odsekali pa samo enkrat. Sicer pa želim samo to, da bi bila cela zadeva že kmalu rešena in da bi bil hitro mrtev.
Cilinder ministrskega predsednika. Pred kratkim se je peljal z br-zovlakom španski ministrski predsednik grof Romanones iz Madrida v Pariz. Vlak je bil že zapustil kolodvor, a se je moral vrniti in ostal na, postaji tri četrt ure. Potniki so bili nejevoljni in izpraševali od najnižjega do najvišjega po vzroku čakanja. Ali vsi so skrivnostno molčali. Končno je prisopihal na postajo sluga., v rokah skati j o, ki jo je oddal v salonskem vozu ministrskega predsednika. — Takoj nato je dal postajenačelnik znamenje za odhod. Pozneje so izvedeli potniki tudi vzrok zamude : ministrski predsednik je bil pozabil doma svoj cilinder in ni dovolil, da hi odšel vlak prej, preden je dobil cilinder. — Kaj bi se zgodilo ¡proletarcu, če hi stresal take kaprice?______________
IŠČE
rojak naslov, kjer se dobi knjiga “Kolomanov žegen”. Naslov je poisla.ti na upravo Gl. Svobode.

'S v
Ce hočete zgubiti prijatelja posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata ušla nosi, Kedar vrača, hrbet obrača!
1 akih dobrih prijateljev je jak® malo. Ako se hočete izogniti neprili. kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradii ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto, Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, IH.
HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV.
GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik,	J. F. ŠTEPiNA. blagajnik.
Uradne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah do 9 ure zvečer, ob nedei-ja'n pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
*
Pošiljamo denar v Domovino
Kaspar State Bank
%
1
1900 Blue Island ave. CHICAGO, ILL.
mmmmmmmmmmmrnmmm
Nered v Prebavi f
#
Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebava dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu pripo-ročamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče
Trinerjevo ameriško zdrzrilno grenko Tino.
w riTm,:»mi™«ssii»«E.caiaaw!mmTTiTriini        ■um  . <ŽI!fe
To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako gnžavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo zaprtje in vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabo počutite.	1	, f “ j
Imejte to Zdravilo vedno v hiši in
70BBPB TartüSB’S
■ GF
'Er vMJ
«tCISTERC»
ga rabite za ZAPRTJE,
GLAVOBOL,
BOLEČINE V DROBU,
SLABOST,
NERVOZNOST,
SLABO PREBAVO, ZGUBO APETITA, ZLATENCE,
SLABOSTI PO OBEDU.
m
m
Nikar ne odlašajte radi tega, ker si morda mislite, da bo ta stvar sama od sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. — Najboljše zdravilo v vsih takih slučajih je
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
S
V LEKARNAH.
NE SPREJEMAJTE PONAREDKOV.
JOS. TRINER
Vvaževalec in Izvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.
Ohicago. Ul.
mmmmmmmnmmmmmm m
ZAPISNIK
SLOV. SVOB, PODP. ZVEZE.
12. seja v pondeljek dopoludne 16. sept. 1913.
Konvenčui predsednik otvori sejo točno ob 8. uri dopoludne.
Čitaj o se imena delegatov in gl. odbornikov; navzoči vsi.
Čita se zapisnik 11. seje. Sklep konvencije, da se elan Fr. Satlerja kaznuje radi kršenja pravil, ker ni vzel potnega lista, ko je šel v drugo naselbino, se razveljavi in se pozneje še enkrat obravnava. Predlog za razveljaljenje dobi večino in je sprejet. V ostalem se zapisni ksprejme !brez popravkov.
iDl. F. Gašparac zadevo še enkrat natančneje razjasni; iz tega je razvidno, da dotični brat ni ravno rabil vzeti potni list, ker se je iz novega kraja vdeleževal društvenih sej. Stavi se predlog, da se bolniška podpora nakaže brez vsakega odbitka. Sprejeto.
'Gl. blagajnik predloži brzojavno poročilo o smrti elana št. 80 v Hermine, Pa. Fr. Gradišer, ki ga je v premogokopu ubilo. V znak sožalja vstanejo vsi raz sedežev.
Prečita se 'brzojavni pozdrav.
‘Cleveland, O., 13. sept. 1913.
I8SPZ! Najprisrčneje pozdravljeni zavedni rojaki. Da bi vaše delo rodilo stotere sadove nam in našim potomcem v korist. Živeli!
Ured. Clevelandske Amerike.
iZakliče se trikrat: živijo!
Nadaljevanje s pritožbami.
'Št. 81 poroča bolniku F. Kariž. Ta član je 'bil bolan na očeh, imel je traliomo. in je nevarnost, da se mu bolezen zopet povrne. Prosi konvencijo, da bi kaj ukrenila glede njegovega zdravljenja. Gl. odbora se nalaga, da posreduje s pomočjo Zvezniga zdravnika, da se dobi dober zdravnik v kakem kraju in ozdravi omenjenega člana. Sprejeto.
iŠt. 82, 83 nimajo nikakih pritožb, je vse v redu.
¡Št. 84 vpraša radi nenakazane bolniške ipodpore elana Fr. Raz-nožnika. Gl, tajnik se sklicuje na pomankljivost bolniške nakaznice. Konvencija mu prizna podporo in naroča gl. tajniku, da nakaže podporo, ko pride nova nakaznica. — Dalje poroča o članu Simon Medija, ki je v zadnji bolezni zgubil vid levega očesa. Konvencija mu prizna odškodnino, in tajniku naroča, da isto nakaže, ko pride to zadevna listina na gl. odbor. Sprejeto.
Št. 85, 86, 87, 88, 89 nimajo nikakih pritožb, društva dobro napredujejo.
IŠt. 90 poroča o elanu Bradač, kateremu društvo ni priznalo podporo, ker se ni 'podvrgel društvenemu sklepu. Članu ¡Erazem Bradaču se da še enkrat prilika podvreči se društvenemu sklepu, da mu isto prizna podporo in mu jo gl. tajnik nakaže. Sprejeto.
Št. 91, 92, 93, 94, 95 nimajo nikakih pritožb; vse v redu.
Št. 96 se pritožuje radi poslovanja gl. odbora.
Št. 97 prosi za oprostitev asesmenta v času štrajka. Ker se tak sklep ne strinja z državnimi zakoni, se sklene apelirati na vsa društva SSPZ za prostovoljne doneske za štrajkujoče brate. Do tistega časa ipa Zveza čaka s asesmen-tom in v tem času se nikogar štraj-•kujočih ne suspendira. K besedi so se priglasili: Badovinac, Pečnik, Bric, Fritz, Jurak, Huter. Kužnik, Pugelj in Primožič.
Št. 98, 99,100. 101,102, 103, 104, 105, 106. 107, 108, 109, 110, 111, .112,113,114 in 115 nimajo nikakih pritožb.
Št. 116 poroča o pristoplem članu, ki ga gl, tajnik ni vzel v prvi razred. K besedi se priglase: Lenko, Kos, Mladič, Markič, Kužnik, Mahnič, Kovačič. Sklep se glasi: se ravna po pravilih.
' Št. 117, 188 nimajo nikakih pritožb, vse v redu.
Št. 119 se pritožuje radi netočnega poslovanja gl. odbora.
Št. 120 priporoča zjedinjenje vseh naprednih organizacij.
Št. 121, 122, 123, 124, 125, 126 nimajo nikakih pritožb, vse v redu.
Posebne pritožbe.
'Br. Kužnik se pritožuje radi nekega dopisa v glasilu. Zadeva se mirnim' potom poravna med br. Kužnikom in br. Smukom v splošno korist Zveze.
Na razpravo pride zadeva L. J. Pirca v 'Clevelandu, O. On je nam-
reč imel asesment društva št. 20 več mesece v, ne da bi ga poslal na Zveznega blagajnika v kateri namen mu ga je društvo izročilo. —-■Stvar je z dokumenti neizpodbitno dokazana:, da je bil denar v rokah L. J. Pirca brez obrestvi več mesecev brez vednosti gl. odbora. Ker se je društvo pritožilo radi tega postopanja, se o stvari natančneje razpravlja. K besedi se priglase :	Muhvič, Smuk, Kužnik,
Lenko, Potočar, Mahnič, P. Kočevar, Dremelj, Pečnik, Kuplen, Benko; Mladič, Cvetkovič, Duller, Kovačič in Marn. Sklep konvencije se glasi: L. J. Pirc mora za časa zadržanja denarja iplaeati Zvezi 6 procent obresti od eele svote, in sicer: v teku 30 dni, ko se mu dokaže zloraba Zveznega denarja. Ako v tem časn ne plača obresti ga gl. odbor mora izključiti iz Zveze. Predlog sprejet.
Del. Meznarič se oprosti od konvencije za dve uri in pol. Se mu dovolili.
Plače gl. odbornikom ostanejo pri tem kot je druga konvencija določila.
Društvo št. 100 želi, da se ne voli v glavni odbor gostilničarjev, trgovcev in časnikarjev; tej želji se pridruži se več društev.
Del. Marn vpraša, kako je to, da je bila bolniška podpora spla-eana kar trikrat povrsti na eno in isto nakaznico. Se vzame naznanje.
Zapisnikar J. Hočevar prosi, da se ga za nekaj časa oprosti od popoldanske seje, ker ima opravka v tiskarni radi zapisnika. Se dovoli.
Sklep seje ob 12. uri.
13. seja v pondeljek popoludne 14. sept. 1913.
Konveneni predsednik otvori sejo točno ob pol dveh pop.
Čitanje imen d( legato v in gl. n-bornikov; navzoči vsi razem J. Hočevar, ki se je opravičil pri dopoldanski seji.
Čitanje pozdravov.
Brzojav iz Johnstown, Pa.
Josip Brenko. Slavna konvencija SSPZ. Obilo vspeha vam želimo! Delujte za združitev naprednih Zvez. Živela konvencija in gl. odborniki!
S. P. dr. Planinski Raj.
Kensington, 111., 13. sept. 1913.
Anton Mladič. Iskreni pozdrav želijo člani št. 100 delegatom in gl. odbornikom tretje redne konvencije v Milwaukee, Wis. Delujte složno! Živela SSPZ!
Del. Ivanšek hoče imeti zadoščenje glede sumničenja o primanjkljaju v času njegovega uradovanja. Tista pomota je bila slučajno narejena od strani nadzornega odbora. Konvencija mn izreče zaupnico in zahvalo za požrtvovalno delovanje.
Dalje poroča, da je imel po prvi konvenciji stroške s pošiljanjem fotografij. Nekateri člani so mu poštnino poravnali, a vsi ne-. Ne poravnana svota znaša $2.62. Konvencija mu ta znesek prizna in naroča gl. tajniku, da mu isto nakaže. Dalje mu Zveza dolguje še neko svoto iz plače njegovega dela kot bivši gl. tajnik. K besedi se priglasi več delegatov in gl. odbornikov. Končno se zjedini za odškodnino $25.00. Konvencija, mu to kot nagrado prizna za vestno izvrševanje ipoSla kot tajnik SSPZ.
Pritožba del. Mahniča glede volitve gl. odbora se vzame naznanje.
Del. Bukovec prosi, da se ga o-prosti od nadaljnih sej, ker ima nujni posel doma. Se mu dovoli.
Gl. odbornik Glojek vpraša, če so gl. odborniki vpravičeni do 50c odškodnine za vsako sejo gl. odbora. K besedi se priglase: Mahnič, Glojek, Mladič, Tratnik, Kaučič, Duller, Kalan. Po debati se sklene izplačati 50c odškodnino od vsake seje gl. odbora. Sprejeto.
Del. Jurak poroča sklep in željo svojega društva, da se trgovcev ne ■voli v gl. odbor. Poročilo se vzame naznanje. Dalje poroča želje svojega. društva, da se določena plača gl. odbora, med časom konvencije do konvencije ne povišuje, ampak ista plača ostane do prihodnjega gl. zborovanja. Povišanje asesmenta mora iti na splošno glasovanje in ga nemore zvišati gl. odbor svojevoljno.
Usmrtnina ipo pokojnem elanu Bizjaka se ni še izplačala, ker ni postavnih dedičev, ker so se našli upravičeni dediči, se je stvar dala v roke Probate Courtu. Se vzame naznanje.
Gl. odbornik Cvetkovič položi račun o stroških, ki jih je imel kot gl. porotnik. Račun se mu o-dobri.
Št. 12 prosi, da konvencija kaj ukrene glede asesmenta, katerega jim je društveni tajnik odnesel, ko je pobegnil. Konvencija sklene, da da društvu priliko poravnati dolg, ki je nastal radi poneverjanja društvenega Jajnika, do 1. januarja 1914. Da se vse uravna naj društvo od slej plačuje dvojni a-sesment. Sprejeto. Ubeglega po-neverjenca se ne sprejme več v Zvezo.
Prečita se pismo društva št. 88, kjer želi pristopiti neki rojak v Zvezo brez dokazilnih listin glede starosti od oblasti starega kraja. Prošnja se odkloni.
Zadeva člana št. 5 se prepusti v rešitev gl. odboru.
'Sledi odmor 15 minut. Po odmoru se nadaljuje s željami društev.
Št. 31 želi, da bi se pravila tiskala. poleg slovenščine tudi v hr-vatskem jeziku. V debate posežejo: Petrič, Vidas, Badavinac, Benko. Muhvič, Kovačič, J. Hočevar, Mladič, Mahnič in drugi. Iz debate je razvidno, da šteje naša organizacija že lepo število Hrvatov, da so pravila v hrvatskem jeziku potrebna. Če ,se pravila tiskajo tudi v hrvaškem jeziku se pričakuje velik napredek od strani Hrvatov. Dejstvo samo pa kaže, da imamo smisel za jednakopravnost naših bratov sosedov. Po debati se stavi predlog, da se tiskajo pravila v hr-va Iškem jeziku. K predlogu se stavi dodatek, da se slov., angleška tiskajo posebej in hrvatsko angleška zase. Predlog z dodatkom sprejet.
Del. Urbančič pove želje svojega društva, da. se v glavni odbor voli zavedne delavce in ne trgovcev. Dalje, da ostane glasilo Glas Svobode.
Dotična društva, ki so v jednem in drugem slučaju preveč 'vplačala v Zvezno blagajno naj za iste svote poroča gl. tajniku, da bodo društva na jasnem koliko imajo kredita pri Zvezi. Sprejeto.
Del. Čolnar priporoča, da bi Zveza dala napraviti poslovne knjige za vsa Zvezna društva. J. Benko pa priporoča, da se tudi v gl. uradu uvede nov sistem poslovanja. in se v tem smislu uvedejo knjige za društva. K besedi se priglase: Benko, Lenko, Smuk, Balant, Marn, Pucelj, Jurak, Primožič. ¡Stavi se predlog, da napravi Zveza knjige za društva s pripombo, da se pusti društvom svobodno na razpolago nabavo knjig. Predlog sprejet.
Gl. tajniku pa se naroča naj preskrbi načrt za preuredbo poslovanja gl. urada s pomočjo prostovoljno oglašenih delegatov: Smuk, Golob.
Del. Mahnič govori o inkorpora-cijah Zveze v posameznih državah. Vname se živahna debata. Iz debate je razvidno, da sedaj kaže, da ostane pri starem. Stvar je jako težavna in se odloži za toliko časa, da države v tem kaj odločnega u-krenejo.
Resolucija.
Predlaga se resolucija katera se prebere. Resolucija se sprejme, kakor je čitana in se glasi:
Resolucija.
'Člani in članice 'Slovenske Svobodomiselne Zveze, ki z malimi izjemami tvorimo del mezdnega delavstva, priznavamo moderno delavsko gibanje na temelju razrednega boja. Zavedamo se, da tvori Zveza s svojo blagajno za bolniško podporo, odpravnino in posmrtnino le odpomoč v skrajni sili. Zveza nudi le začasno pomoč, da se kolikortoliko omili in zmanjša beda naših bratov in sester.
Priznavamo, da je današnji kapitalistični sistem največ kriv strokovnih bolezni in ponesrečeni pri delu. Kapitalizem, čegar glavni smoter je; ugrabiti čimvee profita za lastnino proizvajalnih ¡sredstev se ne briga za dobre zdravstvene in varnostne naprave in razmere v delavnicah, tovarnah in v rovih. Posledica tega je, da se dan za dnevom ponavljajo industrijski umori naših bratov; stotine in tisoče delavcev in delavk se telesno pohabi ali zadobi bolezni, ki jih spravijo v prezgodnji grob, njih rodbino pa pahnejo v bedo in pomanjkanje. To pa; samo zato, ker kapitalizem smatra zdravje in življenje delavca cenejšim
50,000 KNJIŽIC
Pove kako zamorete ozdraviti doma.
Vsak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimivo brezplačno knjižico.
Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako se je treba čuvati bolezui. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral, ako čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočah, bodisi na slabi prebavi ali na zagriju, aii na jetrih, drobu, ledvicah ali mehurni bolezni, slabih živcih, izgubljeni moči, nočnem gubitku aii na impotenci; zastrupljenjn krvi ali sifilis, skrofuli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na kateri drugi spolni bolezni, ki je dobljena pred kratkim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utrujen in telesno
Sotrt, ali ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri rugi moški bolezni -— ta knjižica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje tajno in privatno na vašem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete -> ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven • ali bogat, samski ali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh. Dobri nasveti, kiji naiđete v tej knjižici, so velike vrednosti. Ako se ni drugim zdravnikom posrečilo ozdraviti vas, ne plašite se radi tega — ne obupujte, temveč pišite še danes po ta kažipot k zdravju.
POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES.
S tem, da nara pišete, nimate niti najmanjših obveznosti naprara nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprei, dokle** msc naročena in plačana. Poštnino za knjižico plačamo ml in pošljemo jo v navadnem zaprtem zavitku» tako da nihče ne vt «a; je notr..
DR. JOS. LISTER & C0.. AUS. 801, 208 N. FIFTH AVE., CHICAGO, ILL
Gospodje:—Pošljite čini prej vašo brezplačno knjižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem niti maloobvezar aacratr vam glede kakšnih stroškov.
Ime...............
• • ................................................................................•'
Naslov .
in manj vrednim, kakor pa nabavo dobrih zdravstvenih in varnostnih naprav pri delu. Delavčeva kri mora biti cena pro-fita.
Priznavamo dalje, da bi se dale Stroškovne bolezni in ponesrečbe pri delu že danes omejiti in znižati, ako se v vseh strokah vseh industrij uvedejo dobre zdravstvene in varnostne naprave, katere bi odstranile nevarnost za zdravje in življenje delavcev. V dosego tega je pa treba, da se delavci organizirajo politično, strokovno in gospodarsko, da je zamorejo delavci izsiliti iz kapitalizma najnujnejši poboljšek in ublažiti si tužne razmere v svojem 'boju za obstanek. Najbolj potrebna delavcem je pa politična organizacija. Ta organizacija. osnovana, na temelju razrednega boja, je delavcu glavno bojevno sredstvo, s katerim zamore delavec izviti kapitalizmu iz rok zakonodajno moč ; zaobrniti u-stroj vlade *v svoj prid in sploh spremeniti sedanji sistem izkoriščanja bede in industrijskega klanja v sistem blagostanja in svobode za vise.
Poleg organizacije tvori delavsko časopisje najboljše orožje v boju za osvoboditev proletarijata iz moderne mezdne sužnosti. Delavsko časopisje, ki zastopa načela razrednega boja, razkriva rane današnje bolne družbe in kaže delavcem pot, po kateri jim treba hoditi, da se čimprej osvobodijo izpod jarma kapitalistične sužnosti.
.Zavedajoči se torej teh dejstev, izjavljamo člani SSPZ potom svojih zastopnikov, zbranih na 3. redni konvenciji v Milwaukee, "Wis., da je v interesu vsakega delavca, da se čimprej organizira politično, in sicer v socialistični stranki, katera je edina delavska stranka v Z j edin j enih državah in po vsem svetu. Dalje je v interesu elanov Zveze, da naše Glasilo v tem smislu izobražuje in budi delavce: prinaša vesti in razprave o političnem gibanju iz 'razrednega stališča in vselej in pri vsaki priliki zagovarja in priporoča socialistično stranko, katera se bori za svi-tlo bodočnost cele človeške dražbe.
Jednakopravnost.
Sprejme se predlog o jednako-pravnosti žensk z možkimi člani. Za jednakopravnost so govorili: Kalan, Ivanšek. Konda, Smuk, Fritz, Kovačič, Pugelj, Pivk, Glojek in Kužnik. Za delno jednakopravnost : Pečnik. Markič. Predlog z veliko večino sprejet.
(Dalje prihodnjič.)
HIŠA NA PRODAJ.
skoro čisto nova iz cementnih blokov zidana hiša, v kateri se sedaj že nad eno leto nahaja gostilna, 'katera stoji zraven dveh šoh-tov, ki delajo vsaki dan po zimi in po leti, kjer ste v bližini dve cement fabriki v katerih dela nad 500 Slovencev, se proda za $2600. Polovico je takoj naplačati, za o-stanek se pa počaka. Za pojasnila se obrnite na Louisa Rack, (lastnika). Box 21, Deer Park. 111.
(Advertisement)
KJE JE moj prijatelj Martin Radish? Pred dvema letoma sva bila skup na Somerset, Colo. Pred dvema mesecema sem mu pisal na Morley, Colo. od koder sem prejel pismo vrnjeno nazaj. Imam važne stvari zanj. Za njegov naslov bi rad zvedel: Louis Chesnik, Box 310, Black Diamond, Wash. 2x
Dajte zdelati »voje tiskorine pri
‘SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
‘«.PPAVPni NOdT” EDINI ČeiKI, LINIJSKI dnevnik V	1 STANE 1*C. NA TEDEN.
Trgovina s pohištvom in pečmi
V. KOBZINA,
1849—1851 BLUE ISLAND AVE.
Tel. Canal 2054	Chicago, 111.
Posebne ponudbe in lobki obroki novopo-ročencem.
Lep dar s vsakim nakupom pohištva.
PEHINSULap
Bernardova Vinarna
in veletrgovina
S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na
1903 Biue Island Arenue
Tel. Canal 842
Imamo samo čista prirodna vina.
Specijaliteta: MT. BLANCHE CHAMPAGNE.
Razpošiljamo na vse dele Združenih Držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik.
Vsa pisma naslovite na
JOS. BERNARD.
1903 BLUE ISLAND AVE.
*
CHICAGO, ILL.
Hrani danes!
Da boš imel jutri! Prični še nocoj!
Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah večer imamo odprto od 6. do 8. ure.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVE.
Varnost, priročnost in vljudnost.
22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.
0=
M. A. WEISSKOPF, M. D.
"-r——-
Zdravnik in Ranocelnik == Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL.

Tel. r uradu: Canal 476	Tel. r stanovanju: La.wn.daie I9M
URADNE URE SO: Od 10. de 12. ure dopoldan vsak dan In od 7.
do 9. zvečer razen ob sredah In nedeljah.
DR. WEISSKOPF Je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J.