Brezdušni odnos upravnika Puca do oskrbe-vancev Doma starih in onemoglih v Muretincih
Zaščito 6tarih in onemoglih, vse živ-ljenje več ali manj izkoriščanib ljudi, je prevzela ljudska oblast med svoje osnovne naloge. Domovi starih in one-nioglih so u«tanove, ki imajo nalogo skrbet; za Ijudi, ki so ostali na stara leta brez doma. Ljudska oblast je ustva-rila možnost. da bodo vsaj v poznih le-lit čutilj  zasluženo nego in skrb
Praktično življenje pa se večkrat dru-ciuce od\ija kot to hočt ljudska oblast Iz prvotnih uslužbencev se sčasoma raz-vijejo brezdušm birokratje, ki pozabijo, da jih ijudstvo ne rabi za to. da bi zavzemali položaje v njihovih ustanp-vali, t^mvet za to, da skrbijo za živ-ljenjski odnos med Ijudini uetanove, za red in snago ter pravilno uporabo obče-ljudske imovine. Tako zahteva oovj druzbeni red. to je zahteva svobodnih ljudi v državi. kjer se gradi sociaiizem vse, kar je temu nasprotno, je zapušci-na starega nereda in de!o iijegovih de-dicev, ki se §e ae zavedajo dolžnosti m pravic drzavljanov nove Jugoslavije
Stopetnajst oskrbovancev Doma sta-rih in onemoglih v Muretincih niže Ptuja že več mesecev ai imelo občutka, da živijo »doma«. Osemnajst usiužben-cev je bilo sprejetih v službo v ta Dom poo pogojem, da bodo skrbeli za stare in onemogie, ki preživljajo stare dni v Muretincih. Upravniku Doma Pucu An-tonu so bild zaupani oskrbovanci in skrbniki ter za to potrebna gocpodarska sredstva. Z ljudskim odnosom do solju-di. z naelonitvijo na delovni kolektiv, z vpoštevanjem predlogov oskrbovancer, 6 povezavo z organi oblasti in z oseb-nim vzglednim življenjem bi bili ustvar-Jeni vsi pogoji za najboljše sožitje v Domu.
LJudska Inspekclja bolnlce <r Ptuju in OLrajna kontrolna komislja iz Ptuja ata
morali intervemrati, da bo v domu za-vladal red, da bodo odstranjeni in ka-rnovani povzročitelji nereda, da «e bo-do oskrbov.jici resili občutka, da je Daro v Muretincih dom nereda osamJje-nih, zapuščenih in zanemarjenih ljmU, ki jim niti seda] nl dano primerno ii-ˇeti.
Upravnik Poc Anton bl «e gotovb 5ftm neugodno počutil, če -'bi živel na stare dni v prenapolnjeni sobi skupno r o«kr-bovanci, ki si več ne morejo pomagati te postelje. Sigurno mu ne bi ugajaline-čl«ti in nehigijenski prostori, umazana posoda za kruh, zarjavele žlice. Premalo bi mu bila wmo cna rjuha s tankim po-krivalom. Neugoduo bi se počutil t umazanem osebnem perilu in obleki. Če bl moral hoditj po sobaih in hodnikih brex  copat ter pozimi bret celih   čev-
Ijev, bi «e sicriirno pritožil. da se mu go-Ji krivica. Če bi se samo dvakrat ali nobenkrat na leto ne kopal, bi se bal, d se bo vtopil v umazaniji. Ce bi jede) orežganko, repo in žgance mesto dietne hrane, malokdaj močnate jedi, bi mu razjedala zavest občutek da je vse tako urejeno, da bo čimprej umrl. Nedvomno n bi mogel molčati, ce bi opazil, da ižč^ poročeni upravnik prilike, da bi iz-korisčal svoje souslužbenke Obsojal bi g , če jih ne bi vzgajal v zavedne de-lavke eocialistične družbe, ki ne gleda-jo v svojem predpostavljenem izkori-Sčevalca, temveč voditelja in soborca za novi družbeni red. če jih ne bi učil d< bro gospodariti, če ne bi tontroliral niihoveg,.  dela  itd.
Vsega tega stari m oneraogli Puc An-to ne bi mogel prenašati kot oskrbova-net Doma onemoglih v Muretincih. Na to pa ni mislil eedaj kčt mlndi uprav-nik, O tem so razmišljali le oskrbovan-ci, ki so marali prenašati nezavidno življenje. Vedeli «o. kdaj se je tako življenje začeio, nlso pa vedeli, kdaj se bo  kongalo  in  na čigavo intervencijo.
Upravnik Puc Anton se ni izkazal niti kot delavec, niti kot vzgojitelj kadra. Se inanj pa kot zaščitnik starih in one-naoglih. Neuspeh njegovega vodstva in o anizacije je čutilo 115 oskrbovancev in 17 uslužbenčev. Prepuščeni so bili samira sebi.
Oftkrbovancem nlč nl koristilo to, da je bilo v skladišču 60 parov čevljev, ot ' pa so bdli brez copat in celih čeT-ljev. Nikdo ni č-utitl prednosti reda po tabeli S 4 za obroke hrane, nlkdo ni čutil, da je bila predpisajia dietna hra-na red in 6naga, kopanje in pranje, te^tanje in evidenca prejetih ter lzda-nih količin živil, ko pa tega nikdo ni izvajal niti kontroliral izvajanja. Domu ni koristil ekonom Vojsk Janko, ko pa je imel ključe skladišča upravnik Puc ali pomožna kuharica Roškar Nežika in nikdo ni mislil na dokumente, prejema in lzdaje količin blaga. Mnogo ni ko-ristilo delo administratorke Trunk Tere-lije, če je enkrat dala upravniku Pucu i«n.custrii*ke nakaznice, drugič ^a «i jih je sam vzel. Služba strežnic in med nji-mi svoječasnih sester Bajuk Marije in Stefaiičič Barbare ai mnogo pomagala negibnim oskrbovancem. Ti «o se morali tadovoljevati x rjavimi tlicami, umaza-nim perilom, obleko in neizpraznjenimi Dočnimi posodaml ter drugimi oblikami zanemarjenosti. Hromi Irg-olič Kata-rini ni nič pomagalo, da je dala nekomu napisati dopisnico. Bolničarka Skofič Elizabeta jo je raztrgala. Uppavnikova artoriteta ni bila večjaniti potem, ko
t oekrbovanca Babič Martlna in Krlian Franca zaprl v klet. Oskrbovanec Kri-ian Franc je upravičeno potem &e bolj preziral upravnika, ko ga je udaril. Kri-rk: ni mogel prenašati niti pokojni oskrbovanec Roškar Jakob. Uprl se je upravniku in cestri Marj«nl. Porneje ie |e vtopil.
Upravnik Puc Antcm »e Je dopadel ^jemu pose6tniku Vaupoti&n v Mu-retincih. Ko je ta imel trgatev, mu je upravnik posodil kuharico Roškar Ne-iik Večjo «krt> kot za oskrbovance ˇ Domu je imel upravnik Puc za Rošiar Nežiko, da je šel zvečer za njo v Ha-loze in ostal tam čez noč. Upravniku Pucu fe je dopadlo žiTlienje. v Domu. Uredi. «i je sobo t dvema posteljama. Ni mu bilo. tr^ba hoditi domov k dru-iiiii. Administratorki Turk Tereziji, ku-haricaina Nežiki Roškar in Pesec Ma-ri se pri tem upravaiku ni godila kri-vica. Brezdušni odnos ae je razvijal le napram oskrbovancein, za upravnikoT najbližji krog *pa so veljali dobri od-nosi. Kuliarica Nežika je imela ključe skladišča, administratorka ključe mdz-nega credala, kuharica Marija Pešec pa rstop poviod.
Prereč bi bilo naštevatl vse podrob-nocti posledic brezdušnega odnosa upravnika Puc Antona na tem položaju.
Nekje se je v«e to začelo. Končati «e je moralo za oskrbovance nezavidno fcnijenje, za upravnika, strežndce in kn-harice pa Iepi ča«i samopašnosti. Ljud-ska oblast je naprarila temu konec. Organd Okrajne kontrolne komisije in ljuds-ke inspekcije bodo prav tako ne-u«mil]eno dokončali \rsak nered, kl ga povzročajo brezdušni poedinci na služ-benili mestih v prepričanju, da jih. ne bo nikdo kontroliral, učil, kritixlral ln Ttaznoval, če ]e treba.
Z odkritjem v Muretincih je ponovno potrjena nujnoet, da organl ljudske in-špekcije resno pristopijo k svojemu delu za zaščito noveg« družbenega reda, kl ga rušijo poedini ob izkoriščanju ne-zadostne kontrol* FTjer je stalna in pravilna kontrola. ?_n ne more biti napak.
Liudska tašpekcija bolnice r Ptujn In Okrajna kontrolna komisija lz Ptuja sta napravili križ čez nered v Muretin-cih iu bosta nedvomno prav tako na-pravile z neredom še marsikje v okraju.
L.V.