PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE
ST.—NO. 20»S.
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
'»WWW W.rtJ, «t 2101 8. Lawndale A««. ... LETO—VOL. XL1I.
NASA VLADA Z INTERVENCIJAMI V TUJIH DE2ELAH NIMA SREČE
Nedavno jo posetil nekatere kraje na Kitajskem urednik in lastnik čikaške Tribune Cof. Robert R. McCormick. Kitajsko je ameriška vlada vzela v "zašlito" ie pred mnogimi leti. Pokojni Roosevelt jo je—za protiutež zoper Japonsko, proglasil za svetovno silo. In tako je Kitajska — po imenu vsaj, članicv velike pe-t or ice.
Omenjeni čikaški iurnalist in multimilifbnar je reporterjem v šangaju dejal, da je Kitajska prav tako malo svetovna sila kot Mehiko ali pa Bolivija. In pa da je Čiang Kaišekova vlada, katero podpiramo/ gnila in nevredna našega denarja.
Največje čudo pa je, da je McCorniick priznal resnico o zgrešeni intervenciji naše vlade no Kitajskem, ki nas stane bržkone par milijard ne da bi imeli kaj pokazati zanje.
McCormick je v omenjenem intervjuvu dejal, da kitajska vlada ni zmožna vzlic vsi naši pomoči zadušiti uporništva, "ki se ga po krivem imenuje sa komunističnega, a je v resnici pravi in upravičmn upor kitajskega ljudstva."
Najslabše plačani delavci povsod najslabše zaščiteni
V ameriški industriji—vštev-Ši urade in prodajalne — je sedaj uposlenih blizu šestdeset milijonov delavcev. V unijah vseh vrst iih ie komaj okrog 15 do 16 milijonov* In tudi med temi, ki o v unijah, je nekaj milijonov delavcev zelo slabo plačanih.
Poslanska zbornica ima pod-cdsek za delavske zadeve, ki se peča zgolj z mezdami in drugimi socialnimi vprašanji za tiste mi-lijonske mnošice, o kateri je še
KOMENTARJI
•••••••eeoeee%eeeeeeee%eeeeešeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
Zbira in presoja urednik
Na Kitajskem so imeli minuli^ teden volitve v parlament —
pravijo, da so bile prve v zgodovini. Kandidate — nad 4,000
Leon Blum je bil premier leta 1936 v času ljudske fronte, minuli teden pa je skušal sestaviti vlado iz članov svoje stranke in
in
poslancev je blo treba izvoliti, centrističnih in desničarskih je imela samo čiang Kaišekova strank Toda ker je v svojem go-stranka (koumingtang). Dovolila voru pred poslanci napadel na je kandidirati tudi nekaterim vso moč poleg komunistov tudi "neodvisnim", menda da potola- generala Charlesa de Gaulleja, ži svoje ameriške svetovalce, ki j ni dobil večine in je moral na-
jim pomagajo v boju proti kitajski komunistični armadi. 2e
pokojni Roosevelt dejal, da so	"
Ohranja**, brez zdravstvene	T^1 Clan«
zaščite in sploh da so vriene po- razPust 1 opozicionalno or-vsem v nemir.	1 «ani2aciJ° na svojem teritoriju.
Imenovala se je demokratična
so se
logo — kako izvleči Francijo iz sedanje zmede — opustiti. Je prav zanj, da se je tako zgodilo. Kajti taki režimi gladijo pot o-nemu, ki se ga demokratični krogi na Francoskem najbolj
nova mirovna konferenca
toda delali skoro zastonj. Na Rooseveltov pritisk je kongres delodajalcim za povedal, da morajo plačevati "navadnim" delavcem ne manj kot toliko in toliko centov na uro. Vpili so zoper ta zakon bossi v prodajalnah, v restavracijah, v industriji
Sestanek vnanjih ministrov za nov "mir" v Evropi
Ni lo nobenega upanja za sporazum med sovj. in zapadnim blokom. - Bodočnost Nemčije glavno vpraianje. — Avstrija in koroški Slovenci
Ta teden so se sešli na svojo najtežavnejšo konferenco vnanji ministri velike četvorice, da skujejo, oziroma - »klano j o dve mirovni pogodbi. Eno z Nemčijo in drugo za Avstrijo. Kajti dokler ti dve ne bosta pod streho, je nemogoče misliti na obnovi-t?v normalnih razmer v Evropi.
Le malo upanja na uspeh
Naš državni tajnik Marshall se je podal na ta sestanek v Londonu minuli petek. Predno pa je odpotoval, je imel govor, oddan po vseh radio omrežjih, v katerem je Moskvi zapretil, da ji Zed. države ne bodo prizanašale. Dolžil je sovjetsko vlado krivim za vse "zmede", radi katerih še nimamo mirovnih pogodb in je namignil, da on te moskovske takitke ne bo več prensšsl.
To pomeni, da bodo Zed. države gradile svoj železni obroč ob sovjetski uniji kolikor najbolj mogoče trdno, tudi če gre Nemčija pri tem na dvoje.
In istotako je stališče naše vlade glede bodočnosti Avstrije.
Kovači miru, sli nove vojne?
Glavne osebe, ki so se zbrsle v Londonu, so kajpada naš državni tajnik Marshall, angleški minister vnanjih zadev Bevin, sovjetski Vjačeslav Molotov in francoski Bidault. Slednji je na najbolj trhlih tleh. Njegova vlada je bila spet spremenjena in nagnila se je na desno, ksr je Washingtonu prav, ns ve pa se, čc ima res kaj trdna opore v f* ranici ji, razen na bajonetih.
Molotov trdi, ds on sdini zastopa glede Nemčije sporszum, ki je bil sklenjen med Rusijo, Zed. državami in Veliko Britanijo.
Ako je temu tsko — in plss-nega zapisnika o sklepih med Churchillom, Roossvsltom in Stalinom ni, pa tudi ne zspisni-ka o sklepih rtjihnih ministrov, in ne pozneje, ko je Roosevelts Truman nasledil, tedsj lshko pričakujemo, ds se bo spor med veliko četvorice nsdsljevsl ln končal bržkone jako tragično. Kajti pred njimi je vprašanje, ali se na) Nemčijo zopet uporabi za nekakšen jez med zapadom ln vzhodom, ali pa naj se ji da priložnost, da si sama gradi svojo usodo.
made in Nemci sami pa naj si ustanove vlsdo po svoji volji. To se glasi posebno za Nemce mikavno, a Washington in •U proti. Prvič, ker smatrata, da je Rusijs za tako rešitev edino iz razloga, ker ima v svojem predelu toliko močno (nemško) armado, da bo lahko zasedla tudi anglo-ameriški-francoski del čim ga okupacijske armade za-puste.
V Moskvi na to anglo-ameri-ško bojazen odgovarjajo, da če Rusi lahko izvežbajo armado v svoji okupacijski coni, čemu je ne bi mogli tudi Američani in Angleži, ki imajo v takih stvareh vendar veliko boljše skušnje, n. pr. v Grčiji, na Kitajskem in v več drugih krajih v Aziji in Afriki.
"Pravda" v Moskvi izvaja, da se naš državni tajnik Marshall ne boji ne korejske ctrmade v sovjetskem delu Koreje, ne nemške armade v sovjetski okupacijski coni Nemčije, temveč
ga je strah pred ljudstvom.
t
Tudi protipropaganda na delu
Strah Washingtona pred "rdečo" armado v sovjetski coni v Nemčiji in v Koreji je upravičen. Tods ima ga prav tako lahko Rusija pred nami. Mar ne gradimo utrdb v Turčiji, v Grčiji, in v angleških posestih v
Nadaljevanje na 5. strani.)
Našim čitateljem je ta resnica znana od počet ka.
Enako glede ameriške intervencije v Grčiji.
Že okrog loto dni se vmešavamo v njene razmere	nm iu*u hiine -°!,podlnie M
z našo ekonomsko in militaristično silo. Trumanova Nih*e ,v dnevnem ČMOPuJu
zasluga /e da je grški kralj še v Atenah in da je roja-	3	tZSSŠ SmS
listična vlada še na trdnem. To nas stane nad $300,-	nov delavcev, nevštevši onih, ki
000,000. Dne 10. nov. pa je Truman kongresni kom-	del*i° v plsntsUh na jugu in
priznal, da je ekonomski položaj na Grškem še vedno j7*ih	" 10 p\mUnl
•V *	r ... r. '	.	;	deloma s hrano, deloma s denar-
/oko resen, v vo/oškem oziru pa je poslabšan. In to jem in z deležem pridelka. vzlic temu, da smo oborožili kraljevo armado, in jo vežbajo naši čcMSlniki. Reporter ji ameriških časnikov, ki so nastanjeni v Atenah, pravijo, da pride na vsakega gerilca okrog deset vojakov. Gorila nimajo ničesar razen puške, nekaj strojnic in pa ročne granate. Vladna armada pa ima tanke, letala, sploh vse kar premore ameriška vojno tehnika.
Po pride predsednik Truman in nam prizna, da je trškem noš vojaški položaj slabši kot pa je bil ko se zopoMifjo "Izganjati komuniste*. * >
Dosedaj so nail častniki vmžbali grške Vojake za vojno proti gerikem le v zaledju. Odslej jim bo določeno, da morajo prisostvovati borbi "na licu mesta" in dajati nasvete grškim poveljnikom "kaj in kakoMorda kaka gerilska krogla zadene našega vojaka in kaj potem? Ali bomo poslali v Grčijo kraljevi armadi na pomoč naše divizije?
McCormick, ki ga omenjano gori, je reakcionar. Ce kdo, je on eden najjačjih stebrov ameriškega kapitalizma. A je vendar dovolj pošten priznati, da to, kar uganjamo na Kitajskem in v Grčiji, ni ne demokratično in pa nespametno od nas v vsakem oziru.
Pod new dealom so se po- liga. V nji so bili profesorji in | boje, namreč de Gaulleju. Ce brigal, poleg za brezposelne tu- drugi liberalci. Diktator Ciang | pride on na krmilo, bo vladal d i sa one delavce, ki so delali — Kaišek jim je organizacijo in diktatorsko, udaril po organizi-
zastonj. Na|"utikanje v volitve" prepovedal ranem delavstvu in spremenil iz razloga, da so "prijatelji ko- Francijo v fašistično državo, če-munizma". Ameriški reporterji prav bo svoj režim in svoje de-so se smejali. Nekateri ameriški krete odel v drugačne fraze, višji uradniki pa so diktatorju "Chicago Daily News" pravi v odprto povedali, da bo njegova uvodniku: "Vsi vemo, da pride poteza v ameriški javnosti na- j de Gaulle na krmilo Francije redila "zelo slab vtis". Ampak prej ali slej. Torej čemu čaka-mar ne delamo v tej deželi isto: j ti?" To se pravi, zakaj Zed. dria-"Cim si danes kaj radikalca in ve in Anglija tak procec ne po-aktiven kot tak. brž ti pritisnejo spešijo Marshallovemu načrtu v pečat "komunista" ali pa "so- korist? Kajti v Franciji se ne potnika"	'hh	n
na 6i
Pred omenjenim kongresnim odsekom je predloga, da naj se zakon o minimalni mezdi ukine, če lahko dobim delavca po 25c na uro, čemu bi mi postava določala. naj mu plačam 4Sc, ali SSe na uro?
V tem pododseku v kongresu so reakcionarji, vsi, ki so obogateli od dela drugih in ae jim neumno adi, ds sedaj, ke krize več nt,-nej še vdtiuj—io teke "ne» demokratično" postavo.
Pred to komisijo, ki je hotela zakon sa določanje minimalne plače razveljaviti, pa se je na zasliševanju pojavil med drugimi tudi en tak kapitalist, ki je za 1 minimalne mezde sa vsakega delavca, pa Če je v kaki uniji ali ne.
Unijski voditelji so namreč priporočali zvišanje le do 75c. To je stare kongresnike osupnilo, a vandar bo ostalo po njihovem.
Dotični kapitalist — poše se Patrick W. McDonough —- je
Kitajska ima nad štiri sto milijonov prebivalcev. Res točnega ljudskega štetja — kakor volitev ne — niso še nikoli imeli. Izmed teh jih je približno 150 milijonov na teritoriju, ki ga kontrolira komunistična armada V Washingtonu so verjeli, da bo do letošnje jeseni že vsa Kitajska "enotna", namreč da
gre več za demokracijo temveč je pred njo le vprašanje, ali dobe vlado komunisti ali de Gaulle. Slednjega bi zapadni blok takoj priznal, tudi če pride do oblasti s silo, proti komunističnemu prevratu pa bi bržkone pod-vzel ne le ekonomsko temveč tudi diplomatično ter oboroženo intervencijo. Ves Marshallov-Trumanov načrt gre namreč za
bodo nacionalistične (Ciang Kai-jtem' d®.se1 v Franci^i in v
Ogromne pošiljatve živeža I k 75,000 Obsojen je bil na 5	>	-J*
w	1 let zapora, na $3.000 globe in na T******* ^ Z™??
v inozemstvo	, .
4	... «... . 1 nečastno
Ameriške relifne pošiljatve v | gW^
Evropo in v Azijo znašajo od 31.
julija 31 ton na minuto. Največ
teh dsjstev gre glasom vladne
statistike v Nemčijo, Japonsko
in Italijo, torej v države, ki so
bile v vojni proti nam.
odslovitev iz vojaške
Ameriškega uzmoviča v Trstu zašili
V Trstu je bil pred našim vojnim sodiščem obsojen major E. H. Richardson, ki je pri odds-jsnju kontraktov prigrabil okrog milijon dolarjev. Resnična vsota, ki mu je bila dokazana, zna-
Ceška v trgovski zvezi z Rusijo
Iz Prage poročajo, da je Čeho-slovaška sklenila s Sovj. unijo zelo ugodno trgovsko pogodbo, v nadomestilo za "Marshallov načrt", h kateremu se je od kraja hotela pridružiti, pa ji je Molotov odsvetoval tak korak.
Pišite po novo knjigo "Slo-vensko-ameriška kuharica" v ProletarČevo knjigarno. Cena $5.00. Naročite si jo še dsnes.
■i nikogar med vami, ki bi verjel, da lahko kdo vzdržuje družino s plačo 75c na uro, tudi ako ima stalno delo."
In dalje je kongresnikom dejal, da večina delodajalcev noče plačati delavcem pravičnega zaslužka rasen akq so v to primo-rani bodisi z unijo ali pa s postavo v prid tistih 40 milijonov delavcev, za katere se tudi nobena unija ne briga, niti ne postavo-dajalel.
Le čemu se delavci iz tega kaj ne nauče, to mi nikakor ne gre v glavo!)
škove) čete komunistično armado skozi poletje zbile in civilne vojne bo s tem konec. Toda to upanje se ni izpolnilo. Kitajska civilna vojna nas veliko stane, ker zalagamo Ciang Kaišekovo armado z municijo, z bojnimi in transportnimi letali ter z živežem, in vežbajo jo naši oficirji. A vzlic temu ameriška intervencija na Kitajskem ni še ničesar dosegla, kakor tudi v Grčiji n*.| Vzrok je, ker naše oboroeno u- \ sovražnika. Ta notranja nevar-mešavanje v prid reakcije nima n°st je komunistična stranka ter zaslombe ne med kitajskim in ne unije pod komunističnim vod-med grškim ljudstvom.	j (Nadaljevanje na 5. stta.d.j
prepreči komunistični prevrat in se ju otme za "svobodno podjetništvo", ali po naše. za stari red.
• Chas. de Gaulle v svojih govorih trdi, da je Rusija Franciji nevarnejša kot ji je bila Nemčija bodisi pod kajzerjem ali pod Hitlerjem. Pravi, da ji je Rusija posebno nevarna radi tega, ker ima Francija vsled nje močnega notranjega, ne samo vnanjega
Nekaj drobcev z našega razrednega bojišča
Razlike v mišljenjih Sovjetski diplomati 00 že pred meseci predlagali, da naj Nemčijo zapuste vse zsvezniške ar-
V Chicagu je bilo dne 22. februarja aretiranih 1S2 piketov, "ker so branili stavkokasom na delo." To se je dogodilo pred tovarno Cory Corp. Stavkarjl ao člani unije CIO. Sodnik je Isdal proti njim injunction (sodno prepoved) in rohnel, da uganjajo "komunistično taktiko".
Cikaški velednevniki so bili skosi ssdnjih par tednov v škripcih vsled poteka pogodbe s tiskarsko unijo. Stavci ao začeli nagajati s počasnim (slow down) delom In lastniki so bili vsled tega prikrajšani za več stotlso-čakov na oglasih in v cirkulaciji« ps so pretili uniji s tožbo za odškodnino.
Stavci so saktevali znižanje delavnika na 30 ur na teden, zvišanje mezde na $114 ns teden za dnevni šlkt višje mezde za
večerne šihte. Tods unija t&ar- ley Act
jev je sedaj ss pogodbo s delodajalci le "ustmeno", to je bres podpisanega kontrakta. Vzrok je kajpada Tsftov-Hsrtleyjev zakon, ki prepoveduje zaprte delavnice.
Unija tlsksrjev je ena izmed naibeljše organiziranih in kjerkoli se je utaborila, je njena zaprta delavnica ras zaprta. Prati nji je vloženih šs nekaj tožb as odškodnino ln nsdvemno se bodo dsledsjsld trudili, ds jI is-podbljejo monopol, ki gs je Imela doslej.
Kongresnik Hartley ima napisane še dve predlogi prati unijam. Predložil ju bo zbornici v januarskem zasedanju. Ena določa, ds ima vsakdo pravico do dels (ne samo člen! unije). To naj M kila dodatna podpora njegovemu sedsj veljsvnemu zakonu, kise ga označuje • Tsft-Hsrt-
Predsednik Truman je priporočil uvedbo kontrole nad cenami, prodajanje na odmerke in reguliranje mesde. Ko je kongresu to govoril, je izgledalo, da nI mislil resno temveč je na ta način hotel zvreči krivdo za nadaljevanje inflacije na republikance, ki imajo večino v obeh zbornicah.
Federalni sodnik Paul Jones v Clevelandu je proglasil zakon sa kontroliranje stanarin neustavnim. To postavo je v Imenu realtorjev (hišnih posestnikov in prekupčevalcev) tožil neki Cloyd W. Miller. Družinam je v
pa jih je tožil in pravdo dobil, ne ns kakem zakotnem temveč na federalnem sedišču. Postava sa kontroliranje stanovanjskih cen je neveljavna in da-ll be spet veljavna tsko kot je, bo moralo odločiti vrhovno sodišče.
Biro za statistike v delsvsksm departmenta pravi, ds so cene šivljenjsklh potrebščin narasle od lanskega septembra 12.3% in od avgusta 1930 ps do sedsj 05.1%.
To pomeni podražitve za stvari, ki jih delavski department smatra sa res "življenjske potrebščine". Tu niso vključene
svojih apartmentlh podražil tts-j ^^y# na |l|kiUtf n pr. ^ narino 40 odstotkov ali 25% več dražitve gledaliških vstopnic, pi
kot mu je bilo dovoljeno od "rent control" odbora, samcem ps sa posamično sobo $0%, sli 41% preko postavnega dovoljs-
jač, večanje davkov, višje voa-nlne itd. če izračunamo vse podražitve skupsj je dsnsšnji dolar v primeri s predvojnim de-
njs. Najemniki so se jpritežlll, on larjem samo še SSc vreden.
Nekaj o naših stvareh
Ko pride ta številka v roke čitateljem, bp Zahvalnega dne 2e konec in prične se božična sezona. Ameriški komercializem si je praznike izborno uredil in mu prinašajo dohodkov kolikor jih more izvleči iz žepov moških ter ženskih torbic.
Tudi mi bi radi, da se nam bi dohodki v tej sezoni zvišali. Kajti obveznosti rdstejo in tisti, ki prispevajo v tiskovni sklad, jih ne morejo dohajati. Vzrok je, ker jih je premalo.
Poglejte na koledar. Koliko dni je še do novega leta? In skoro vsi ste obljubili dobiti Proletarcu do letošnjega 31. decembra saj enega novega naročnika.
No, še je mesec dni časa. Večina se našim apelom še ni odzvala. Morda se bo zdaj, ko je sezona že skoro pri kraju, toliko bolj potrudila.
V	tej številki je zanimiv spis Cvetka Kristana, ki je bil v minuli vojni takoj ob nacijski invaziji ugrabljen in izgnan v jetniški tabor. Poslal ga je za Družin-' ski koledar a smo ga prejeli prepozno.
Da, kaj pa s koledarjem? S tem delom smo dva meseca naprej v primeri z lanskim letom in ako bo šlo po sreči tudi v knjigoveznici, ga bomo začeli kmalu razpošiljati.
Po dolgem času se je v Proletarcu oglasil tudi Et-bin Kristan. (S prej omenjenim Cvetkom Kristanom si nista V sorodu razen po prepričanju.) V novem letniku Družinskgd koledarja ima sijajno povest in napisal je tudi originalno povest za Prosvetno matico, ki izide v knjigi. Razposlana bo društvom Prosvetne matice čim bo dotiskana in vezana.
V	našem uradu smo vsled koledarja ter drugih sezonskih del izredno zaposleni. Storili nam boste veliko uslugo, ako obnovite naročnino ne da bi vas bilo treba na to opozarjati. Pogljete tekočo številko lista na prvi strani. In pa številko tik vašega naslova na prvi strani. Ce je v naslovu manjša, tedaj to pomeni, da je vam naročnina potekla. Obnovite jo in če le morete, pošljite poleg svoje tudi kako novo, ali pa kai prispevkov v tiskovni sklad.	^
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba, Chicago. III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto 93.00; za pol leta 91.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co..
life. Established 1906
Editor.
Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months 91.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.
Razkolništvo med delavstvom vedno služi nasprotnikom socializma
Leta 1936 se je v Franciji ustanovila takozvana ljudska fronta med socialisti in komunisti, in med Herriotovo radikalno socialistično stranko. Ta zveza je delovala nekaj časa in ko se je razpustila, je bila Francija dalj od socializma kot pa ob pojavu toliko oglašene popularne fronte.
Leon Blum je bil potem še enkrat v vladi. In njegova stranka z drugimi ljudmi še večkrat pozneje. V povojnih krizah je prevzel vlado socialist Ramadier, ki je vodil svojo razbito, izčrpano, de-moralizirano Francijo skozi deset meaeeev. Dne 20. nov. je re-signiral. Predsednik republike, socialist Aurel, je podelil mandat sestaviti novo vlado Leonu Blumu.
Dobro, Leon, star 74 let, je nalogo sprejel.
(Večina v zbornici ga dan pozneje ni hotela odobriti.)
Dejal je, da pod geslom socialne varnosti za Francijo.
Komunistična stranka ga je takoj obdolžila, da kar počenja, je v škodo Franciji, kajti premotila ga je ameriška diplomama s svojim Marshallovim načrtom in dal se je potegniti angleškim spletkam.
Naj bo kakor že, — zgodovina o teh težkih dneh se bo razlagala še mnogo let, predno bo točno dognana, a kar se delavstva tide, je dobro da je na jasnem v sledečem:
Kadar te hvali na primer Ameriška zveza industrialcev, kot večkrat stori posebno v prid AFL, tedaj je to znak, da je to gibanje v napačnem.
In kadarkoli se kaka socialdemokratska ali socialistična stranka udinja reševati državo iz kaosa, mora in je končno še vsikdar spoznala, da je bila le orodje onih. ki so se polastili vlade čim je privatne interese rešila pred polomi in iz krize.
Ko je naš državni tajnik Marshall pred nedavnim prihodom v London dejal, da mi ne želimo Evropi drugega kot ji pomagati na svoje noge, in se pri tem skliceval, da to razumejo tudi "mnogi socialisti", je točno vedel, da mi te socialiste le izrabljamo za delo proti uvajanju socializma.
Krivda v tem bratomornem boju seveda ni samo na eni strani. To izpričuje že doaedanja zgodovina. Ampak za socialiste v Franciji bi bilo boljše, da se bi ravnali po vsgledu poljskih, rumunskih, jugoslovanskih in drugih social-demokratov, ki so se rajše pridružili "manjšemu kakor večjemu zlu". In le tako jim je mogoče graditi socializem, demokratično v kolikor mogoče in v marsičem tako, da se upirajo vsi taki, ki so bili navajeni Živeti le v besedni revoluciji, osebno pa so po buržvazno živeli.
J0SK0 OVEN:
~~RAZGOVORI
Zahvalpi teden! Kot je že star	je šlo velikg število "naših" naj-
običaj, tako je bil tudi letos pe-	boljših (sic) ljudi, da se poklo-
čen puran simbol tega dneva,	nijo veličanstvom. Pa saj se je
Res je, da kljub veliki draginji	zares zbralo precejšnje število
FARMARJI BOGATE ko* so po prvi svetovni vojni. Sedaj še celo bolj kakor zadnjič. Toda kaj potem? Jim bodo kmetije spet pograbili k*kor takrat?
vedno pod pokroviteljstvom bližnjega sorodnika po moški liniji. Kadar se vdova ali zapuščena žena obrne na socialno zašči-
Žena-domačinko v kolonijah Evroncev
■■WWB liVfllWVlllttll W V^^^B^PWVHWWS ■■ V ■ VVVV v
najbolj brezpravna in izkoriščana
Manifestacija monarhizma v Londonu in^argumenti proti staremu redu
Angleška prestolonaslednica Elizabeta in njen ženin sta se
po najsvečanejši poroki, kar jih je doživel angleški imperij po dolgih desetletjih, preselila v ženinovo poletno vilo, ki obsega šest tisoč akrov zemljišča. Tu so gozdovi, jezerca za ribolov, lahko greš na jago za divjačino in nihče na svetu te ne moti.
V njuno zavarovanje so okrog te grajake imovine postavljene straže, da nihče ne gre ne notri ne ven brez dovoljenja.
Cel mesec bosta tako v miru uživala medene tedne in o tem je pisalo in še piše časopjsje na Angleškem, v mnogih deželah v Evropi in tu v Zed. državah pa bi človek mislil, ko je odgrnil časopis, da smo še vedno kolonija cesarstva izpod katerega smo se le tako za šalo osvobodili.
Dva dni pred poroko so se zbrale v palači angleškega dvora bivše in sedanje kronane glave. In poleg njih pretendanti za prestole. In njihni sorodniki. Le kje dobe denar? Našim čitateljem tega ni treba ugibati. Imajo ga v izobilju. Kradejo ga kjerkoli so na krmilu in ga nalagajo v inozemstvu vsepovsod "za vsak slučaj".
Neki poročevalec in fotograf ameriške radio družbe se je pohvalil, da je snel sliko, ki bo zgodovinska. Ceš, prišel sem v dvorno dvorano kralje Georga, kjer so bilf Hohenzolernci, Habs-buržani, Romanovi in sploh vse sorte sorodniki dinsstij, ki jih ni več. A se še vedno kinčsjo kot v starih dobrih časih in na obrazih jim je poznati, da jim ni sile.
Princeza Elizabeta je dobila poročnih daril v vrednosti, nekateri cenijo tri milijone dolarjev, drugi pet milijonov, bolj skromni, da v okoli $800,000. Navajamo vse te omembe, ker hočemo biti pravični proti dvornemu paru, ki bržkone ničesar ne ve o socialnih problemih, ki tarejo Anglijo.
Dekle, ki še je poročilo, bo bodoča kraljica, dobila si je fanta, ki ima v Angliji nepriljubljeni naziv grškega princa, doma z grškega dvora, po rodu Nemec in M rasnih drugih mešanih krvi — bogat, in stara tradicija angleškega dvora Je re*ena.
Kralj George je Attieeju sporočil, da ker Je Anglija v stiski za denar, naj se ne briga glede povišanja sedanje dnjatve njegovi hčeri Elizabeti.
Prejemala je $60,000 na leto. Ni malo, ampak njen oče je dejal, da če ji bo premalo — dokler si Anglijs gmotno ne opomore, ji bo on pomagal iz svojih sredstev.
Njen mož, ki i ms sedaj celo kopice dvorjanskih nazivov, sicer ni multimilijonar, s Je bil vzgojem v dvornem pompu. Plačan je bil za silo, a tudi podarjena mu dvorna domačija šest tisoč skrov obsegajoča ni kar tako.
Čudno je, da je angleško ljudstvo še vedno imperialistično navdahnjeno. Neglede kako Anglija izgublja — sedaj Indijo, Burmo, kontrolo nad oceani, še vedno je angleško ljudstvo naučeno, da so njihovi otoki gospodarji vsega svets.
Nekaj pa se Je temu narodu le poavetilo. V. minuli svetovni |
Vsako kolonijo označujejo iste poteze, pa naj pripada temu ali onemu gospodarju. Kot primer lahko vzamemo Južno Afriko, ki je pod angleškim go-spodstvom in Alžir, ki je frsn-coska kolonija. V prvi in drugi prevladuje malo kmetijsko go-spodarstvo, ker se kolonizatorji ukvarjajo le s pridobivanjem surovin, ki služi|o tovarnam v metropolah (matičnih deželah) ter na vse mogoče načine zavirajo razvqj industrije v kolonijah. Srednji letni dohodek ju-žno-afriske vasi je enak trem angleškim funtom. Isto sliko nudi Alžir, Tunis, Maroko in Indonezija. Prebivalstvo teh dežel, ki razpolaga z ogromnim priod-nim bogastvom, živi v skrajni bedi.
Temnopoltni domačini Južne Afrike, ki številčno štirikrat presegajo bele, posedujejo komaj trinajst odstokov vse zemlje. Specialni zakon prepovedu-jedomačinom nakupovanje zemlje in jemanje v zakup. V Alžiru pripada od tri sto osemdeset tisoč hektarov orne zemlje dve sto štirideset tisoč hs Evropejcem. Ti posedujejo najboljšo zemljo, domačini pa so utesnjeni na visokih planotah, kjer primanjkuje vode. Na Evropejca pride Štiri in petdeset hektarov zemlje, na domačina samo nič celih pet in sedemdeset odstotkov hektara in jasno je, da mora poslednji prodajsti svojo delovno silo. V Alžiru, kjer je devet milijonov prebivalcev, ima nad milijon dninarjev pravo beraško življenje.
V vseh kolonijah obstoja v tej sli oni obliki "barvni prepad". Za domačina ni kvalificiranega dela. Vseh ssdov kulture se poslužujejo lahko samo beli.
Take prilike so kritične za večino kolonij. Domačini morajo živeti ločeno od Evropejcev po getih in oddaljenih predmestjih, kjer ni nikake udobnosti. Osemdeset tisoč Afriksncev v Joha-nesburgu išče zavetja v kolibah iz pokatranjene jadrovine in stare žaklovine. Mesto Orlando, ki je eno izmed največjih afriških mest, ima veliko električno centralo, katera dovaja toploto in električno razsvetljavo Joha-nesburgu, toda osemdeset tisoč domačinov tz'orlandskih predmestij mora uporabljati sveče in hoditi po nerossvetlJenih ulicah. Nobene mere niso podVze-
te v zaščito njihovega zdravja.
V Južni Afriki umira v prvem to P°	J» odgovorijo, da
letu starosti štirideset do petde- 3» to «guje njen skrbnik. Ne set odstotkov otrok. Sedemdeset Prestane Ji drugega kot da se odstokov otrok umira od oslabi- P°r<*1 * bližnjim sorodnikom, losti.Tuberkuloza, tifus, trahom, kateremu pripadajo po zakonu difterija, koze in kuga uničujejo j nJem otroci in nJeno premože-tisoče življenj. Jeseni 1946. so
nje.
cela naselja in vasi umirala zaradi močvirnate mrzlice. V Alžiru je na tisoče prebivalcev komaj en zdravnik. V vsej državi je le enajst otroških jasli, in še te so bile odprte na lastno pobudo. Le tri in dvajset odstotkov domačih otrok obiskuje šolo, to se pravi, da od dvesto samo trije, ki imajo te možnosti.
Za domače otroke, ki hodijo v šolo, je program skrčen, ki jim ne daje možnosti izobrazbe, kakršno imajo evropejski otroci. Take rasne razlike so tudi na univerzi. Mladi Afrikanci vstopajo v življenje moralno pobiti, ponižani in slabotni. Ali se morejo zavedati, da so državljani svoje dežele? Vlade kolonizator-skih driav storf kar je v njihovi moči, da bi vanje ne pronikla zavest.
Vse demokratske pravice moških — domačinov so v Južni Afriki osredotočene na to, da lahko pošljejo preko skupine volivcev tri Evrppejce kot svoje predstavnike v poslansko zbornico in tri v senat. 2ena domačinka nima niti te pravice. 2e v bežnem pogledu na kolonijalne dežele vidimo, da so v njih žene še posebno velike reve. Med posameznimi kolonijalnimi narodi obstojsjo velike razlike, toda vsi so pod bičem imperializma, ki ponižuje ženo in jo spreminja v brezpravno stvar.
Domačinka se mora poročiti zelo zgodaj. Njeno življenje je tako težko, da je mladost samo svetal privid. Malo jih je, ki jim je usoda naklonila nekoliko srečnih let. Cas prinaša nove bridkosti in težave. Večina jih išče zavetja pod revno streho, ki jih nikakor ne ščiti. Otroci se rodijo drag za drugim z minimalnimi presledki, ki jih terja priro-da. Poodnica ne poina ne nege. ne higiene. Pri nekem plemenu na otoku Madagaskarju je še običaj, P9 katerem ne sme porodnica roditi doma. V trenutku poroda mora med kaktuse in vrniti se sme šele drugi ali tretji dan. Večina otrok umira, a kljub temu jih je dovolj za veliko družino, ki sloni na materinih plečih. DomaČi zakoni smatrajo ženo za nižje bitje, ki mora biti
je vendar ameriški delavec precej na boljšem kot je pe njegov kolega v Evropi ali pa v drugih krajih sveta, izvzemšft mogoče Avstralijo in Novo Zelandijo. Da pa tudi mi nismo še dosegli vrhunca — kaže že sedaj narašču-joča brezposelnost, pomanjkanja stanovanj ter vedno več)! pritisk na male ljudi od zgoraj
Priznati pa moramo, ds je pre-; cej državljanov v tej deželi, kateri so lahko v resnici hvsledni. Kajti Uko velikih dobičkov kot so jih imeli v tem letu še ni bilo nikdar prej, niti v najboljših vojnih letih. $17,000,000,000 (sedemnajst milijard dolarjev) profits so napravile ameriške kor-poradje v tem tekočem letu. To je ogromna vsota, da jo more človek komaj aapopasti. V tem oziru Je tista delavaka plača, o kateri se toliko govori, samo drobtinica , katera odvaga silno malo v tej draginji. In vendar smo sedaj ne višku naše povojne prosperIMe. Kaj bo v bodočem letu, memdm nihče ne ve.
Z Mesni hiw^i ts Je v rased a-nju. Predsednikova pnaUmlrs se tiče naraščajoče draginje v Sej deželi in pn pomoči zapadni Evropi, katera bi po mnenju
dla komunizmu. V knHke be ra-
Razvoj trgovine in prometa se odraža na najoddaljenejših zemeljskih predelih. Odraža se, .... , . celo v življenju žene kolonijal-1 publikanska kongresna večina
nih držav. Vse bolj prihaja do izraza težnja po zaslužku. Od
vojni je saj ss silo sposnsl, ds je imperija konec in dsl vajeti v roke laborltom. Namreč delavski stranki.
V čssu poročnih ceremonij ne bi mogel potnik z marša niti t dsljnogledom in ne z lantemo ugotoviti, da je to dežela, ki vodi v demokratičen socislizem.
Videl bi — in videl je, dvomi s^aj na eni strani — in okrog 4| milijonov delovnih ljudi, ki dobivajo vse po odmerkih, tudi krompir, po kskih pet do sedem krompirjev ns osebo ns teden.
Ampsk vender so i ti reveži drli ns ulice, da vidijo svojo bodočo krsljico, jo pozdrsvljsli in nihče ni pomislil, ds ims Anglijs delsvsko vlsdo, ksters piše govore očetu bodoče kraljice.
Vse se tsko zdi, ds bo ons, sli ps njen očef v bodoče brsla govore torijev, ker je delavsks stranka zsmudils izvršiti svojo dolžnost, ki ji je bila dsns tik po skončsni vojni.
Je pa Angliji dati v priznanje to, da je res načelno monar-histična. Le tu pa tam se je oglssil kdo proti dinastiji — namreč v parlamentu — in so mu glas z vseh strani takoj zadušili.
Kot smo že rekli pred tedni ns prvi strsni v Proletarcu — je bila dvorna ceremonija za ohranitev monarhizma v Angliji le nekaka svečanost v spomin k zstonjevsnju kronanih glav, monarhizma in vsegs ksr je še spsdalo k nJemu.
A delali so te, kot da se njihova slava in njihov starodavni red znova povračs.
treh milijonov tri sto tisoč žena Južne Afrike je dva milijona mezdnih delavk. Vse češče se srečujejo žene, ki delajo na kmetih, v rudnikih in tobačnih tovarnah, v tovarnah vžigalic in preprog. Mnoge so zaposlene kot služkinje in pestunje po domovih Evropejcev. Nobena izmeti njih ne more računati niti na tisto beraško plačo, ki jo dobiva moški domačin. Ogromna večina jih je zelo mladih, skoraj otrok. Samo v nekaterih alžirskih tovarnah dobijo žene isto plačo kot možje, v ostalih kolonijah se feenska sila plačuje mnogo slabše. V Indiji zaslužijo moški v bombažno-papirnati industriji, šestnajst frankov dnevno — a žena samo osem frankov. Tuniške čipkarice prodajajo kupe namiznih prtov po petnajst do dvajset frankov, medtem ko jih prodaja trgovec po sto. Najbolj pa izkoriščajo žene in otroke na kavinih, bombažnih in čajnih plantažah.
V vseh kolonijalnih deželah obstoja gibanje za emancipacijo. Mednarodna demokratična federacija žena ima tesne stike z ženskim komitetom v Alžiru, Tunisu. Maroku, Madagaskarju, Južni Afriki in v Indiji, v Vet-namu in drugih deželah. Žensko vprašanje v kolonifalnih in odvisnih deželah je samo del splošnega ženskega vprašanja. Mi se moramo boriti, da bi ga organizacija Združenih narodov upoštevala. Protestirati moramo proti politiki holandske, britanske in francoske vlade, ki zavira narodno-oavobodilno gibanje v Indoneziji, Vjetnamu in Indiji. Demokratične žene vsega sveta od srca pozdravljajo stvar, za katero se borijo kolonialni narodi, stvar miru, pravice in demokracije.
Iz ruščine pre vela
Mara Samsa. .
ne ve. Ali kakor sedaj kaže bo precej oporekanja. Velekorpo racije, katere imajo veliko zago-vernikov v poslanski zbornici kakor v senatu, nočejo nobenih kontrol nad cenami živil. Torej mesto padanja cen bo šla pot še navzgor, dokler ne pride nekaj sličnega kot se je dogodilo v letu . 1929, ali pa še bolj katastrofalno-Ni prijetno pisati o stvareh, katere se tičejo nas vseh. Ali pohlep po ogromnih profitih in koncentracija kapitala v velikih korporacij ah je taka, da ne kaže nobenega drugega pota. Delavstvo je brez politične moči odvisno od svojih prijateljev v obeh kapitalističnih strankah. Kaj pomeni teko prijateljstvo smo pronašli po zadnjih volitvah.
Človek s znanem, a energije, Je kaker lep«
ljena hiša, a brez stanovalcev. —John Sterling.
Ako Je številka v oklepaju na vašem naslovu niijn kot pn Je tekoče številka Proleta
(vidite jo na prvi strani), meni to, da vasi Je potekla. Proehno, de Je vite.	r
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali < tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
Senatska preiskava
Sedaj ko ie "neameriški" komi te j prenehal s svojim zaališe-vanjem o komunističnem pohodu v Hollywoodu, se je ponovno obnovila senatska preiskava o vojnih profitarjih. Tako so imeli v minulih dnevih na reše-tu nekega posebno patriotičnega generala, katerega delo je bilo med zadnjo vojno oddajanje vojnih naročil Še posebno kar se je tikalo letalstva. Ta general, po imenu Bennett E. Meyers, je imel poseben način oddajanja Cpodarjanja") takih naročil. Kot pravijo je on najprvo poizvedel kakšne delnice ima taka tvrtka, katera je iskala naročila, jih kupil v precejšnjem številu in nato dal naroČilo. Kajpada — cena delnic je šla navzgor in istotako njegov profit. V nekem pismu temu senstskemu odboru piše nekdo, da je general na ta način napravil en milijon dolarjev dobička. Ali to še ni bilo dovolj. Ustanovil je svojo lastno tvrdko, si dal naročilo in postavil nekega po imenu Lamstrre zs predsednika korporacije. Ta La-marre, kateri je služil v Los An-gelesu $35 tedensko, je dobil kot
Kdsednik te korporacije $35,-letno. Ali nikaj Je bilo narobe. Od te plače si je smel obdržati tri tisoč dolarjev, ostalo je šlo generalu. Ta zgodba je dolga in mogoče precej dolgočasna. Ali to je sliks vojnih pro-fitarjev, katerih je bilo na tiaoče in kateri so se pod krinko patriotizma in ameriške zastave nagrabili denarja dočim je na tisoče ameriških sinov umiralo na bojišču. Umazana in dolga je ta zgodba samo enefra človeka — sli to so malenkosti v primeri s plovnimi in petrolejsklmi korporacij smi, brez ds omen jemo še druge.
Pe svetu
Hvsls Bogu, da se Je tista punčka na Angleftkem poročile, da bo konec večnegn pissnjs v našem meščanskem časopisju. Človek bi mislil, ds je to naša princess Ur ds je George nsš kralj Ali danes je to pri nas v modi. Ns Orlkstm smo kraljevi veruhi in na to ohcet v Londonu
kraljev in ex-kraljičkov Med njimi je bil tudi bivši Peter Ka-radaordže. Zabave Je bilo dovolj. j
V	Londonu se je odprlo zborovanje velike četvorica Kakšen bo izid nc vemo. Na naši ameriški strani pravijo pesimisti, ds bo fiasko. Naš državni tajnik Marshall je imel pred svojim odhodom v Anglijo tukaj v Chicagu svoi govor, v ka-teram Je ožigosal Rusijo krivim aa obetrukcijo evropskega miru.
Je rusko obtožnico, da dtiave imperialistične, ter da imajo kakšne vojne nakane. Me mi, Rusije je kriva tega greha je dejal Marshall
Kdor čita naše časopisje in revije zadnjih dveh let se bo precej čudil tej izjavi.
V	Italiji in Franciji so stavke in politične demonstracije na dnevnem redu. Kot vedno v takem slučaju se tudi sedaj dolži Sovjete za krivce vseh teh neredov. V Kaliji se ne čudimo, še posebno v južni Italiji, kjer vladajo fevdalne razmere — da je ^por med delavci in vladajočo kiiko vedno ostrejši. Ali v Franciji Je težje razumeti. Kot izglede je Ramadier s svojim kabinetom popolnoma za vozil. Zato je rsdgniral. Glavni vzrok gre precej1 daleč nazaj v zadnje poletje, ko so socialisti na namig iz Washingtona pometali iz kabineta komunistično skupino. Res, da so s tem korakom dobili nekaj milijonov posojila — ali izgubili so delavsko zaslombo. Res je silno žakxtno. Kamor pogledaš, kjer pridejo taki socialisti na krmilo in skušajo krmariti s takogvanimi demokracijami — je rezultat — ničla. Edin zares pomemben čin, katerega so izvršili socislisti, se je dogodil po prvi svetovni vojni. In to je bilo na Dunaju. Dunajski socialisti so takrat pokazali kaj more napfpviti zares prava delavska stranka in to v najtežjih časih, če ima voljo in pa delavstvo za seboj.
V	Jugoslaviji se dela in to kljub temu, da si ji povsod meče polena pod noge. Naša vlada v Washingtonu Še sedaj ni izpustila tistih $60,000,000 v zlatu, katere nova Jugoslavija krvavo potrebuje. Čudno je to: Dočim se meče milijone bivšim sovražnikom, se ne dopusti prijateljski deželi, katera je prelila več krvi za zmago in poraz nacizma kot polovica ostale Evrope, pa
nji ne da niti njenega lastnega denarja. Je pač nekaj narobe.
Ravno ob zaključku kolone sem naletel na sledečo notico v Chicago Tribune:
Belgrad, Yugoslavia, Nov. 18. Normal traffic began today on the 190-mile "youth railway" thru the Bosnian mountains. It was built by 210,000 Yugoslav youths Snd 5,000 foreign volunteers in less than 200 days. The line connects the Bosnian coal fields and timberlands to the (Kortec na 4. strsni)
Tole ml ne gre o?
Državni tajnik Marshall se je v svojem govoru v' Chicagu pri-tešil proti sovj. propagandi, ker šele škoduje in jo je treba ustaviti. Ampak kaj pa naša propa-gnnda ln "vojno ščnvanje proti Ruaiji — mar to ne škoduje Sovjetski M ji in ogroža mir med njo in nami? Cemu obsojati samo eno stran, mlftsti ps pred «V*)a napako, lo Ini nikn-ne gve v glavo!
PROLETAREC. November 2«. 1947.
S
VLADIMIR NAZOR 2
NOVELE
Pridig
a na morju
1.
V zadnjem letu svojega stalnega bivanja v luki sem se večkrat vozil čez veliki preliv v mesto. Precej sem bil že zrasel, mati pa je hotela, da bi se ob teh potovanjih nekoliko privadil teti, pri kateri naj bi kmalu stanoval v mestu, in na mesto, kjer me je čakalo dolgoletno učenje in novo življenje. Rad sem se vozil, ne toliko zaradi mesta, kolikor zaradi same vožnje.
Ob prvem svitanju je vsako soboto odplula iz luke paron-Markova "bracera", stara ladja na eno jadro. Iz ozkega in mirnega zaliva je plula s pomočjo štirih vesel; podobna je bila Črni živali, ki se upira, ker jo vlečejo proti odprtemu morju, gazeča po morju s štirimi tankimi nogami.
Toda zunaj, na odprtem morju, je čakal nanjo objestni morski potepuh, zgodnji veter, ki vleče pred soncem, da ji zapiha v jadro in da zamaje vse njene vrvi na jamboru. Potem je poskakovala kakor konj, potegnila vase tiste noge, jadro se ji je napelo, metala se je na bočno stran, dvooki pramec je krasila s penami in brzela proti kopnemu.
Takrat je sedel paron-Marko na krmo, prižgal pipico in začel
pripovedovati:
Pravil je, kako je — v tistih srečnih časih, ko je bil svet boljši in ko ni bilo še toliko in takih ladij — vozil vino in olje v Benetke. To so bile stare pri-povesti o potopljenih "škunah" (jadrnica na dva jambora), o lu-kah in zalivih, kjer si moral vča~ sih čakati tudi po osem dni, preden se je polegel južni vihar; o zvijačnosti Benečanov in o spretnosti naših mornarjev.
Nisem ga poslušal, ker je pravil paron-Marko vedno eno in isto. Raje sem prisluškoval kričanju galebov nad najinima glavama in šumenju pen od ladji-nem kljunu. Poletno sonce je pripekalo vedno huje in topilo katran med deskami na palubi, da sta me vonj po morju in katranu polagoma opijanila. 2e takrat sem vedel za razne pripo-vesti o morskih razbojnikih. Sanjaril sem o njih in o ladjah kralja Zvonimira, ko me je predramil paron-Markov glas:
— Gospodič, boste kaj prigriznili?
Kako sladak je bil kos črnega kruha z ribo in polento na tistem zraku, ki je dišal po soli in algah, med dvema neskončnosti-ma, modrima in globokima!
Sonce je viselo vrh neba; veter je ponehaval in umiral na gladki in nepremični gladini; jadro pa je viselo ob jamboru ko prelomljeno krilo. Na palubi ni
bilo nikjer sence, v notranjosti ladje pa je bila soparica in dušeč vonj po katranu in postani vodi. Mir in tišina nad vodami pod poletnim soncem, ladja stoji ko prikovana in čaka, da zapiha maestral.
Kar na lepem je zapljusknila voda.
Prvi fant se je slekel in skočil v morje.
Na ladji je zopet vse oživelo. Velike, črne žabe skačejo s kraja ladje v slano vodo.
Tudi mene je popadla objestnost.
Slekel sem se in skočil v čoln, ki ga je ladja vlekla za seboj, se strmoglav pustil v morje in povabil plavače, naj se v krogu razvrstimo okrog ladjice. Pene delamo, kričimo ko galebi, po-nikamo ko delfini pod čoln, ko lubini se podimo okrog ladje. Utrujeni zlezemo na ladjo, plezamo po vrveh, da bi se posušili na soncu, kajti na ladji ni ne prtenine ne brisač; sol bo ostala na nas in še bolj trda in zagorela bo naša koža.
Pripetilo se je, da smo odplavali daleč od ladje, da bi prišli do hloda, ki je plaval po morju; pa nam je nekaj zagradilo pot. Bila je jata delfinov. Prvi trenutek je bil med nami večji strah kakor med njimi. Pa so se napravili, kakor da nas poznajo že zdavnaj in kakor da so pripravljeni, sprejeti nas v svoje krdelo. Iz vode se poganjajo, mahajoč z repi, hrbte krivijo v loke, hropejo in pihajo, kot bi nam hoteli reči:
—	Ce ste junaki, pojdite z nami!
Pa kričim nad njimi:
—	Zbogom, Črnec! Zbogom Grbavec! Moja luka je na koncu otoka, tiha in polna rib. Zdavnaj vas že nisem videl tam.
Maestrala nismo dolgo čakali. Vselej je prav kmalu zapihal z odprtega morja in nas popeljal v mesto.
... Drugi dan, čim je sonce zahajalo v morje, se je vračala ladja napolnjena in težka na otok.
Paluba je bila vedno polna tega ali onega: slame, ovac, košar, pa tudi žena in otrok. Vpitje, klicanje in petje si slišal, toda odmeva od nikoder, tako da so se grla kmalu utrudila. Zopet je zakraljeval molk nad ladjo in morsko gladino, medtem ko je sonce, podobno rdečemu ščitu, na samem robu obzorja lezlo v morje. Veter je ob tej pol-mračni uri počival na oddaljenem otoku, jadro na ladji je bilo Že zvito in štiri vesla so zopet udarjala po vodi.
Na slami sem ležal ali pa na kopici sena, poslušal hrup in gledal, kako zagrinja prvi mrak
t
t §
§ t
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVukm NOVA DMJSTVA. DESET ČLANOV(K)JE TKEŠA IA NOVO DKUSTVO
SI DNEVNIK I
VETA
Naročnin* sa M.OS na Ista; M N Cook Ce., 99.S4 sa
99
(IsfisiaM Chleags) la Kaaade sa pel lata; 99.99 se Setrt leta; sa Cbleaga In lete; M-H »	«* laess«stve $11.

Naslov sa IM in tajništvo {•:
2657 SOUtH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
t e
s •
•
s e
s •
s •
e e e
s •
•
e
s •
e e
naš otok, ki je bil že blizu in s katerega so mi stebri dima pripovedovali, kje se v globelih skrivajo najbližje vasi. Oh, kakšna lepota v tej večerni uri! Oddaljeno zvonenje zvonov, razlito po zalivih, ki se ko pesem nosi v svet večernih sanj, medtem ko se molk voda začenja pogovarjati z otroško dušo, ki je še prazna in vsemu odprta!
... Take so bile te vožnje; skoraj vse, razen ene, razen tiste, ko sem se vozil v mesto, da ostanem v njem prvo leto svojega pravega šolanja.
2.
Drugi teden peseca septembra je bilo.
Tistikrat je bilo manj ljudi na ladji.
Sonce sije. Veter piha in žene ladjo. Čeprav je še vedno toplo in svetlo, vendar tudi na morju čutiš, da je minilo poletje. Vse je nekam drugačno: morje temnejše, nebo bolj bledo, kopno obliko z bolj pisanimi barvami, tudi v sencah. Ljudje se zbirajo na krmi in se pogovarjajo 0 čemer koli. Sedim na sprednjem delu ladje na lesenem kovčegu, podobnem tistim, ki jih nosijo novinci na hrbtu, ko odhajajo k vojakom. V novi obleki sem, v katero me je zjutraj mati prvič stlačila, zraven pa me lepo prosila, naj pridem v nji čist in dostojen pred mestno gospodo, tako da se zdaj bojim nasloniti se kam.
le smo zunaj drage. Vsa dolina se postopoma zapira. Glej, že je pred nami rt na koncu otoka. Ko se pripeljemo mimo in okrog njega, se bo pred nami razgrnil kanal v vsej svoji širini in mesto se bo prikazalo daleč na kopnem.
Vse to gledam, a na to skoraj ne mislim.
Moje misli so še doma. Brat je tu in sestra, gledata me in občudujeta: — Eh, ni mala stvar! V mesto gre, tam bo ostal. Student! Gimnazijec!... Niti mati ne joka. Vsa srečna je, ker se je nazadnje izteklo tako, kakor je želela. Oče molči; najbolj miren je; toda vem, da ga nekaj grize. Meni je hudo, zelo hudo, a tega ne smem pokazati, ker grem svoji sreči naproti... In na teto mislim. Čaka me tam v mestu, v tisti veliki hiši na obrežju pred kamnitim vodnjakom, ne daleč od kraja, kjer bo pristala paron-Markova ladja, le vidim v duhu znano sobico, v kateri bom spal, in majhno mizo, za katero se bom učil. Sto stopnic je od praga te velike hiše do tetinega stanovanja v četrtem nadstropju. Ce iz tiste sobice pogledaš pa ozko, temačno in vedno vlažno dvorišče, se U zdi, da visiš nad prepadom.
Oh, kako me veže obleka, ki so mi jo narejeno kupili v mestni trgovini! Kako me duši za vratom in stiska v pasu! Menda je to vzrok mojemu nemiru, slabosti, ki me obhaja, in prav sedaj... ko bi...
Zajokal bi bil, da me ni tisti trenutek nekaj raztreslo.
Pokrov z odprtine na pramcu ladje je bil snet in v sobi pod palubo sem zagledal sivo, nekoliko plešasto glavo.
Pripognil sem se, da bi bolje videl. Star goapod je bil, morda jiajstarejši izmed sorodnikov mojega očete. Nizke postave in suhljat, je imel precej veliko glavo na preravnih ramenih, njegov obraz pa je izražal dobroto in lokavost obenem. %
Bil je izmed redkih sorodnikov iz Velega sala, ki so hoteli z nami, otroki morja, spregovoriti kako beMdo, če smo se kje srečali. Zato smo ga med seboj imenovali "stric". Ta čas je stal v tistem tesnem prostoru, v katerem diši po loju za mazanje vrvi in po olju ladijskih svetilk; izpisoval je številke ii nekih računov. Potem je polglasno sešteval, jemal iz denarnice majhne kupce bankovcev, jih dvakrat zapored prešteval, pa jih zopet zgibel in spravljal.
de nikoli nisem videl toliko denarja in take urnosti v seštevanju številk in štetju bankovcev, da sem ga kar občudoval in skoraj nič več nisem čutil nemira.
Dvfgnll je glavo; ozrl se je name, toda ni spregovoril. Končal je in spravljal papirje. — Tukaj si!... K, vem. Zdaj je že zapenjal obleko, tipal po prsih, da bi se ie enkrat (Dalje prihodnjič.)
ETBJN KRISTAN :
LUKE2 IN MIHEC 0 BESEDAH
Lukež: Ti, Mihec, ki rad raz-mišljuješ, mi povej: kako smo dobili besede in čemu? Včasih sem mislil, da vem, sedaj me pa obhajajo dvomi, prav težki dvomi.
Mihec: Kakšni dvomi? Besede so ljudje naredili, da morejo izražati svoje misli, da se razumejo, to sam dobro veš.
L. — Aha, tako sem mislil, pa ne več. Besede imamo, vse polno jih imamo; ali se pa res razumemo? Vsaka beseda ima svoj pomen, kajneda? Ampak včasih ne najdem pomena. Cesto se mi zdi, da imamo besede, ne da izražamo svoje misli, ampak da jih skrivamo. Vzemi čisto navadno, vsakdanjo besedo, recimo, 'demokracija'. Izrečem jo. Ali pa veš, kaj mislim?
M. — Seveda vem, kaj misliš ti Vem tudi, kam cikaš. To je res, Tine pravi demokracija, pa misli eno, Jofe Izreče isto, pa misli nekaj drugega.
L. — Ampak vsaka beseda bi morala pomeniti nekaj gotovega, da bi Človek natančjio vedel, kaj mu je bilo rečeno. Jasno nam je, da ni bilo demokracije v Nemčiji, odkar so dobili nacizem. V Italiji jo je pregnal fašizem. Ali imamo demokracijo v Ameriki?
M. — Nekaj demokracije imamo. ampak če misliš na popolno demokracijo, tedaj je nimamo. Nikjer na svetu ni popolne demokracije, ponekod se ji približujejo, drugod se oddaljujejo od nje, marsikje pe je sploh nimajo, na primer v kolonijah, v Španiji, na Grškem, v Turčiji itd.
L. — Da, ampak dejstvo vendar ostane, da nikdar ne vemo gotovo, kaj misli človek, če rabi besedo demokracija, dokler ne razjoži, kaj prav za prav meni Te besede torej nimamo, da se razumemo, temveč da se lahko prepiramo in često tudi s tem ne pridemo do rezultata. V času vojne je bila stvar enostavna. Vse države, ki so sledile osišču, so bile "fašistične", vse naše zaveznice so bile "demokratične" Nihče ni temu ugovarjal. Naenkrat pa so nekatere teh postale "policijske". Kako? Zakaj? Tito — saj veš, kdo je to — je enkrat tedanjemu kralj ičku Petru dejal, da v Jugoslaviji še nikdar ni bilo toliko demokracije kot si jo je ljudstvo v tedanjih osvobojenih krajih ustvarilo. Takrat smo po radiu pošiljali čestitke partizanom in slavili njihova dejanja. Sedaj pa, ko so uvedli in izpopolnili po vsej državi to, kar so takrat imeli samo v krajih, kamor se Nemci in Italijani niso upali, pa slišimo, da zatirajo demokracijo. Takrat je to bila demokracija, sedaj pa je "policijska oblast". Isti ljudje, isti program, isti cilji, pa je vendar čez
Dr. John J.Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 1714 WEST Stth STREET
Tel. Crawford ttll
OFFICE HOURS: 1:39 ta 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 9:39 te 9*9 F. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
3319 Se. RMfewajr.Ave. Tsl. Crawford 94%!
It aa sMwer— Call Aastla 1799
hoč postalo nekaj drugega. Kdo mi more razložiti to?
M. — Besede so pri tem nedolžne. Beseda je beseda, ampak človek naredi iz nje lahko žogo pa se igra z njo po svoji volji. Včasih je to zamotano, včasih pa je vsa igra zelo razumljiva. V tistih časih, ko so imeli ameriški in angleški vojaki najtežje boje v južni Italiji, je bilo sila važno, da so jugoslovanski partizani zadrževali številne nemške divizije, ki bi jih bili naciji sicer poslali v Mussolinijevo kraljestvo in zato so bile neznanske partizanske žrtve "demokratične". Takrat je šlo za zmago nad fašizmom. To je minilo. Danes gre za kapitalistične investicije po vsem svetu, ki bi nosile profite in ker so ti šmentani Jugoslovani pokazali, da se hočejo postaviti na lastne noge in ustvarjajo svojo agrikulturo in svojo industrijo, od katere naj bi dobiček imelo domače ljudstvo, je to "policijska metoda*'. Jugoslovani pravijo, da grade demokracijo. drugi pravijo, da jo zatirajo. Kljub temu beseda ni kriva, da jo obrača eden tako, drugi pa inako.
L- — Po vsem tem soglašaš z menoj, da bi človek z vsako besedo moral podati tudi komentar, Če bi se hoteli razumeti. Ampak meni se zdi, da bi pred vsem bilo treba volje za razumevanje. In stavil bi, da je ta volja zelo šibka.
M. — Seveda je, zakaj če bi se hoteli razumeti, bi se vsak problem lahko rešil brez velikih težav. To pa bi bilo zlo, zakaj od česa bi živeli mnogi ljudje če ne bi bilo nerešenih problemov? Kako bi, recimo, sistem tako zvanega svobodnega podjetništva — zopet besede! — mogel vztrajati na svojih pozicijah, če bi se mu dokazalo in bi hotel razumeti, da zatira svobodo ogromne večine v prid neznatne manjšine in če bi se mu nadalje dokazalo, da postaja bolj in bolj ne vzdrži ji v?
L. — Podjetništvo v tem sistemu je svobodno, le da je beseda tukaj zopet žoga. Svobodno je za tiste, ki so tako podkovani, da lahko zatro vsako tekmo. Le za tiste pritlikavce in manjše bogove, ki propadajo v tej obupni dirki ni svobodno, smpak zmagovalcem to nič ni mar. Oni lahko trdijo, da je njihov sistem "liberalen", kar "dokazujejo" njihovi uspehi.
M. — Oni niso edini, ki nočejo razumeti. Tisti, katerim je usojeno, da podležejo v blazni tekmi, so jim enaki. "Ce je John mogel obogateti, zakaj ne bi tudi jaz?" Pa ne mislijo, da je za enega takega Johna na tisoče drugfh Johnov ostalo v brozgi, ali pa padlo v mlakužo. Ekonomski izvedenci pripovedujejo, d* se število malih podjetij ne krči, smpak da narašča, Usoda Številk je namreč podobna usodi besed. Povedati pozabijo, da
se množi tudi število bankrotov, da prehajajo mala podjetja iz rok v roke, dokler ne omaga zadnji in podjetje izgine. Beseda "uspeh" ima magično moč. Črnec, ki je prodajal gazolin in si pritegoval pas, da bi si kaj majhnega prihranil, je od vsiljivega agenta kupil nekaj zemlje v puščavi. Cez leto dni so tam našli olje in bil je bogat, sicer ne tako kot družba, ki je začela vrtati na tej zemlji, ampak vendar ... Glejte, kakšne možnosti! Kateri sistem bi mogel biti boljši? "Uspeh" je tudi beseda za žoganje. Na misel mi prihaja še ena — loterija. Prepovedana je, toda kdo si more zamisliti večje loterije kot je ves ta slavljeni sistem, kjer jih na tisoče gubi, da more eden zadeti.
L. — Kam so naju privedla razmotrivanja o besedah? Človek ne bi mislil, da bi bila ta igra tako zanimiva. A kaj bi počeli, če ne bi imeli besed? Naposled služijo vendar razumevanju, treba je le časa in nekoliko pehanja od strani tistih sil, ki so, tudi če ne vidimo njihovega gibanja, vedno na delu in rinejo vse naprej. Tudi to je beseda — naprej.
M. — Ali se ti zdi vredno, da se še kaj pomeniva?
L. — Seveda, kadar se zopet vidiva.
VSAKEGA*
NEKAJ
* •
Piše PAUL BERGER
Trbovlje, 8. nov. — Trst, ki je pred kratkim dobil status samostojnega ozemlja, je kot glava brez telesa, zato kot tak ne more živeti. Tako prerokujejo najbolj preprosti ekonomski in politični zdravniki.
rt
STO, kratica ali okrajšava za Svobodno tržaško ozemlje, se po italijansko imenuje Teretorio L i b e r o Triestino, okrajšano TLT, a meni se dozdeva, da se pomen bolj nagiba k TNT! Ozračje je namreč dokaj napeto, kar se lahko razume, kajti kovači mirovne pogodbe so brezobzirno odtrgali glavo od telesa, namreč Trst od njegovega naravnega zaledja.
rt
Skrajni čas je, da Svobodno tržaško ozemlje (STO) zamenja italijanske lire, ki so tako velike in slabe, da se tisočak, če ga grdo pogledaš, takoj pretrga.
rt
Črna borza ali black market legalno posluje v Trstu z denarjem, sladkorjem, oljem, moko, testeninami (makaroni), kruhom, rižem in z nekaterimi drugimi jestvinami. Cena blagu brez "tesere" (znamke za odmerke ali ration stamps) poskoči kar od 100% do 300%. Blago je razstavljeno v oknih in je označeno s ceno, zraven pa je pripomba "brez znamk — senza te-aera". Črna borza v Trstu torej lepo cvete kar na legalen način.
Well, mar se ne imenuje tržaško ozemlje za "svobodno"? .rt
Ker pišem to pismo v Trbovljah, bom omenil tudi naše domače razmere in pa naš "pala-žaj".
Pred par dnevi sem bil v Mariboru na obisku pri sorodnikih. Tam sem prisostvoval tudi prodaji čebule na trgu. Mož je čebulo ogledaval in štel na "rešti", ki je stala 22 dinarjev, druga malo večja pa 24 dinarjev. Na vsaki "rešti" je bilo 10 čebul. Prodajalka pa mu reče: "Ce ku-
piš obe, ti pa dam za 5 kovačev (50 dinarjev)". Mož je vzel "bargain", namreč obe rešti za 50 dinarjev! To so vsm res brihtne glavice, ali ne?
rt*-
Pismo iz Chicaga pride dva dni prej po zraku v Trst kot pismo iz Trsta v Trbovlje z navadno pošto.. Razdalje 100 milj.
• *
Iz hotela Villa Argentina v Dubrovniku vodi 169 stopnic do morja. Pa sem šel samo stopnice štet, kopat pa sva se šla z ženo v mestno kopališče SRD, kamor vodi dokaj manj stopnic, poleg tega pa je tu lepši "beach" ali kopališče.
rt
Rožmarin s Peklenskih otokov, kjer zelo lepo uspeva, bi bil zelo učinkovit "kontraparfum" za nekatera javna stranišča.
rt
Napisi v javnih lokalih kot "Osnaži si čevlje, umij si roke, ne pljuvaj po tleh, govori spodobno, pse voditi v lokal prepovedano itd., so pač hvalevredna opozorila iz zdravstvenih ozi-rov. Ampak ko pek pelje neza-vit kruh po cesti, je pa bogpo-magaj zlasti kadar pridrvi avto in dvigne prah. Kruh namah spremeni barvo in okus.
rt
Zelo veliko dragocenega časa ljudje zapravijo ko stoje v dolgih vrstah za mleko, kislo zelje, sladkor, meso, krompir, kostanj ali cigarete. Nič prijazno ni stati v vrsti za vozni listek, četudi je dovolj časa do prihoda vlaka ali avtobusa.
rt
Par razdalj iz Maribora: Do Gradca 65 km, do Zagreba 143, do Ljubljane 136, do Varaždina 75, do Slovenske Bistrice 23, do Ptuja 26, do Dravograda 61 in do Celovca 124 km.
RAZGOVORI
Bel grad-Zagreb line. Last year 60,00 youths built a 60-mile line that also benefited coal fields.
Ta notica je bila potisnjena v zadnje strani lista, Prve strani so bile posvečene kraljevski svatbi v Angliji ter razpravi o Marshallovem načrtu kako rešiti zapadno Evropo. Pomislite, če bi se nekaj sličnega dogodilo v Franciji, Italiji ali kateri drugi deželi zapadne Evrope, s kakšno bombastiko bi se pisalo o takem Čudežu. Ali kaj takega se more dogoditi samo v deželi, katera je lastnina kmetov in delavcev. Jugoslavija je lahko ponosna na svojo mladino. Naj se jo v bur-žvaznem časopisju Amerike še tako ignorira, dežela, katera ima tako mladino, se ji ni treba bati bodočnosti.
(Konec z 2. strani)
Naša demokracija pozna samo "nam prijazne dežele" <
Na podlagi našega "človekoljubnega" načrta smo pripravljeni pomagati edino takim državam, ki jih smatramo za naše prijateljice, pa četudi so bile med vojno nam sovražne ali pa "nevtralne". Tako gre naša pomoč Italiji, Turčiji in morda v kratkem tudi Španiji.
Poljska je užaljena. Toda njena vlada ugotavlja, da si je poljedelstvo toliko uredila, da je za prihodnje leto glede živeža več ne skrbi.
Anglija ima še mnogo vojnih ujetnikov
New York Times poroča, da ima Anglija na delu še vedno okrog 257,000 vojnih ujetnikov. 62,000 pa jih ima v Sredozemlju.
e»0»e0»M»00»M0MSMSSM0MM0M»»SSS»»M9M»9MM0e

PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st Strut CHICAGO 8, ILL ; ; Fina postrežbo — Cm« zmerne — Delo jamceno j
TELEFONI« CANAL 7ITS—T173 MM..........................................
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH BE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. MOHAWK «7*T
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TI9KA PRI HAS
PROLETARY, November Zt, 1(47.
★ ★
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
CVETKO KRISTAN (Ljubljana)
Skozi taborišči Begunje in St, Vid v izgnanstvo
Nekaj spominov ii leta 1949
Dolgo pričakovani obračun ključile tudi Horthyjeva Mad-
med fašizmom in demokracijami se je pričel. Abesinija, Španija, zasedba Porurja, sudetski spor in izdaja nad Češko so bili že davni znanilci tega, kar se je bliialo. Napadi na Poljsko, Norveško, Dansko, Belgijo, Holand-sko in Francijo so bili že izvršeni. Tudi Italija je že zahrbtno napadla Grčijo. Grozil je svetovni požar.
Stara versajska Jugoslavija, usmerjena nekdaj na zapad, se je preobračala po vetru. Kljub temu, da je 90'* prebivalstva nasprotovalo, so vsi znaki kazali, da se je naslonila na nacistično Nemčijo in preko nje tudi na fašistično Italijo, ki je že 20 let tlačila naše slovensko in hrvatsko ljudstvo v Julijski krajini in Istri.
25. marec 1941 je razkril karte. Predsednik vlade DragiŠa Cvetkovič in zunanji minister Clncar-Markovič sta se odpeljala na Dunaj in tam svečano podpisala pristop k osi Berlin-Rim-Tokio. Vsak pošten državljan Jugoslavije se je ob tem koraku zgrozil in se ga je sramoval. Sklonjenih glav smo hodili in razmišljali, kako bi oprali ta zgodovinski madež.
Zaradi tega je lahko razumeti navdušenje, ki je nastalo dva dni pozneje ob vesti iz Beogra da, da je tam ljudstvo vrglo izdajalsko vlado, ki je podpisala pristop k takozvanemu trojnemu paktu, in je sestavilo novo vlado, ki se bo v obrambo Jugoslavije naslonila na Sovjetsko zveno in na zapadne velesile. Zavedali smo se ob enem tudi vseh posledic 27. marca — pa saj so že v Beogradu ugotovili pri manifestacijah, da je 'bolje rat nego pakt".
Ze koncem marca je poklicala Nemčija vse svoje državljane iz Jugoslavije domov. Kmalu je pričel Hitler zbirati velike čete ob naših mejah. 6. aprila 1941 pa se je pričel ne Hitlerjevo zapoved pohod proti Jugoslaviji, s katerim naj bl se ohladil Hitlerjev bes nad udarcem s pestjo 'dotlej nepremagljivemu nacizmu. Ta udarec je zmedel Hitlerju tudi račune z napadom na Rusijo, ki ga je imel za odločilnega v tej vojni...
Jugoslovanski vojaki so šli z navdušenjem v vojsko, ker so se pač zavedali, da gredo v boj proti fašizmu, ki želi uničiti vse svobodoljubne narode Evrope in vsega sveta, še posebej pa je sovražen Slovanom, ki jih hoče imeti kot gnoj za boljšo rast Germanstva in nacizma. Toda vsa borba je bila zaman. V vrhovih versajske Jugoslavije in njene vojske je bilo vse gnilo. Peta kolona je že prej zasedla vsa vodilna in odločilna mesta in je pripravila vse, da v odločilnem trenutku izda državo in ljudstvo ter ju izroči na milost in nemilost hitlerjanskim in fašističnim osvajevalcem in zatiralcem. Nič čudnega ni, da se je v	razmerah držala jugo-
slovanska vojna samo 13 dni, čeprav nam je radio poročal o samih njenih zmagah (zasedli smo Drnč, Skader, Sofijo itd.). Napadalcem Jugoslavije sta se pri-
"Nezavisne" države Hrvat-V Srbiji so mi spet pri-
žarska in Borisova Bolgarija, ki sta imeli prav tako kakor Nemčija in Italija z nami pakt o večnem prijateljstvu ...
Kakšne so bile razmere v stari jugoslovanski vojski, naj pokaže samo nekaj primerov, ki so mi jih pripovedovali mobilizirane!, ki so se vrnili domov, ko je bila vojska po izdaji ustaške Hrvatske odnosno po zlomu stare Jugoslavije razpuščena. Tovariš iz Štajerske je bil na orožnih vajah v Mežiški dolini. V štabu za utrjevanje, ki ga je vodil prosluli general in narodni izdajalec Rupnik, je moral risati načrte raznih obmejnih utrdb. Mesec dni pozneje je bil v borbi nad Mariborom. Po znanem prodoru severno od Maribora so ga Nemci vjeli. In prvo, kar je tedaj opazil, so bili načrti obmejnih utrdb, njegovo lastnoročno delo, ki jih je vzel iz žepa nemški oficir. Ali ni to zadosten do-kaa, da so romali načrti naših utrdb še pred pričetkom vojne v roke za napad se pripravljajoče-ga sovražnika? — Drugi spet pripoveduje, da je bil v celotnem utrjenem pasu Mežiške doline, na več desetin km razdalje, samo en top, pa še ta skoraj brez municije — Tretji javlja kako jih je na dan pred probojem pri Mariboru zapustil njih poveljujoči general in na letalu pobegnil k sovražniku. Dva dni pozneje je bil isti general že usta-ški komandant Zagreba v okvi ru tke
povedovali, da je jahal iz Valjava eskadron konjiče na določeni cilj. Spotoma si je zlomil en konj nogo in ko so temu konju hoteli dati milostni strel, vse puške celotnega eskadrona niso megle sprožiti tega strela— tako prvovrstne so bile. Takih zgodb bi lahko naštel še več, vendar vse dokazujejo eno samo žalostno dejstvo, ki je: izdaja nad jugoslovanskimi narodi.
Tudi v Slovenijo so pričeli prodirati i Nemci i Italijani. Štajersko so Nemci Raichu kar priključili in 27. aprila 1941 je že Hitler na obisku v Maribor u-kazal Gauleiter ju Ueberreiterju, da mora to deželo napraviti spet nemško. Dolenjsko in Notranjsko so zasedli Italijani. Za Gorenjsko se pa spočetka niso končno sporazumeli in tako so jo začetkoma zasedli Italijani, ki so tipaje, prav bojazljivo, prodirali v kraje, kjer že preko 24 ur ni bilo nobenega jugoslovanskega vojaka več. Jugoslovanska vojska se je namreč po prodoru pri Mariboru umaknila na Gorjance, po izdaji ustašev, dne 10. aprila 1941, pa so Čete v Sloveniji y glavnem razpustili, da ne bl prišle v nemško in italijansko ujetništvo. Na Jesenice na primer so prišli Italijani dne 11. aprila ob pol 3. uri pop., pred hjhni in za njimi pa so bili Nemci in Gestapo. Le-ti se pozneje na Jesenicah z zasmehom pripovedovali, da so morali italijanske Katzemfresserje" (požeruhe mačk* in bojazljivce skoro.poditi pred sdboj, drugače se sploh niso upali naprej
Na Jesenicah so Italijani or-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po c»fuk PROLETARCU
2301 S. LAWN DALE AVENUE
CHICAGO, 23, ILLINOIS
j )
ganizirali vojaško uprave, pri-1 čeli so izdajati razne odloke o zamenjavi denarja, oddaji orožja in radio-aparatov itd. Geste-. po, ki je obenem z njimi prišla in je razobesila evojo črno za-| stavg z mrtvaško glavo v hotelu • Paar", je pa pričela z zbiranjem podatkov o Slovencih za poznejši čas. Petokolonaii in domači poturice so bili njeni redni gosti.
19. aprila so se pa dogovorili tudi glede Gorenjske in JtalijAni so jo zapustili ter se umaknili na mejo mesta Ljubljane, dočim so vso Gorenjsko zasedli Nemci.
Na Jesenicah je prevzel županstvo rojeni Jeseničan — toda vedno nemškega mišljenja, po imenu Carl Luckman n, vodja ekonoma ta Kranjske industrijske družbe. Bil je tudi načelnik tovarniških gasilcev in se je vedno na čelu njih udeleževal vseh proslav in parad. 27. marca gi pa ni bilo bilo več na čelu gasilcev, marveč je stal ob strani o-pazujoč ljudi, ki so šli za sprevodom, očividno že pripravljen na svojo poznejšo funkcijo in izdaj niško vlogo. Se istega dne je izdal razglas na prebivalstvo Asslinga — ne več Jesenic —, s katerim je pozdravil vrnitev Asslinga v njegovo staronemško "domovino", uvedel je obveznost uradovanja v nemškem jeziku in je na čast Hitlerjevega rojstnega dne (20. aprila) preimenoval več ulic na čast nacističnih prvakov kakor Adolf Hitlerstrasse in še Platz, Geob-belsstrasse, G o e r i n g s strase, Brauschitzstrasse itd.
Se istega dopoldneva so pričeli tudi z aretacijami. Denunci-anti, ovaduhi in podli nemški priganjači, ki so sicer s slastjo jecUi jugoslovanski kruh, so že — verjetno celo pred leti — pripravili sezname, in prvo skupino, 16 tovarišev — v glavnem tovarniških uradnikov in delavcev — so že istega dne odpeljali v Celovec. Tam so jih zasliševali in jim očitali, da so "Deutsch-hasserji" (sovražniki Nemcev) in "deutschfeindlich gesinnt" (protinemškega mišljenja). Za sodnika Bregarja iz Kranjske gore pa so točno vedeli za vsa nacizmu in nemštvu nasprotna dejanja. Vedeli so, katerega dne je na Jesenicah v hotelu Paar odklonil nemško pisani jedilni list; katerega dne ni hotel sprejeti na sodišču nemškega pričevanja, nego je zahteval tolmača, dasi sam nemški dobro razume; katerega dne se je na izletu na Koroškem neprijazno odnosno sovražno izjavil o Hitlerju in nacističnem režimu itd. Iz tega se lahko točno vidi, da so peto-kolonaši pripravljali spiske nacizmu neprijaznih ljudi že dolga leta in da so nekatere za nje bolj interesantne osebe celo točno zasledovali in si zapisovali njih dejanja in nehanja. To je razvidno tudi iz dejstva, da so pri izseljevanju prišli večkrat iskat osebe, k« so bile že več let mrtve ali pa so se preselile v kak drug kraj. Kontrola nad neprijatelji hitlerizma je segala za več let nazaj...
24. aprtta so odvlekli v Celovec drugo skupine kar na odprtem kamijonu, naloženem s sodi in zaboji. Pri tej ykspedi-ciji" so se neki sodi zvalili na gen. tajnika KID dr. Maksa Obersnela, ki so ga tudi peljali v zapor in ni dosti manjkalo, da ni pri tem izgubil življenje. Na-trta rebra in pljučnica so bile posledica te brezobzirnosti napram slovanskim zapornikom.
1. maja 1941 — na Mednarodni delavski praznik, ki so ga — hoteč izigravati delavsko gibanje — tudi nacisti proglasili za svoj državni praznik, so pa vpri-zorili pravo hajko na Jeseničane. 30 delavcev, uradnikov, učiteljev, zdravnikov, advokatov, obrtnikov, železničarjev itd., skratka ljudi, ki so se udejstvo-vali v javnem življenju, je tega dne romalo v zapor h "Kovaču", t. j. v klet poslopja bivše jeseniške policije. Tu so čakali do 5. maja in tedaj so jih odpeljali v novo koncentracijsko taborišče Begunje
(Dalje prihodnjič.)
Poljsko bogati na premogu
Poljska je svojo premogovno industrijo že toliko uredila, da ji gre obrat čezdalje bolj gladko. Do 10. nov. je premogovna in-kffllstri}H rton*aln h* M milijonov ton.
Vščipci iz tržaškega "Ljudskega tednika" o rečeh, ki jih bodejo
Oko postave
In kamor se oko ozre, povsod zazreš oko postave. Jih je kot listja ino trave! Le tam ne najdeš ga nikdar, kjer še fašist je gospodar: Na Acquedottu, tam ga ni, čeprav se tam mir kali. Ker tam je vedno dosti hrupa, zato oko se tja ne upa. Če pa vendar tja prihuli, tedaj oko — z volkovi tuli...
Neupravičeno razburjanje
Nek Amerikanec je dejal: Ne vem, kaj se le Slovenci v Trstu tako razburjajo, Češ: da ni dvo-jezičnosti. Saj so vendar vsi uradni napisi nabiti v italijanskem in angleškem jeziku.
Nova svesda ne ameriški zastavi
Kakor je znaty>, ima ameriška zastava toliko zvezd« kolikor ima držav. Slišati je, da bo v kratkem na zastavo všita še ena zvezda, ki bo pomenila Grčijo. Pri-šita pa bo prav nalahko, tako da se bo dala vsak čas odstraniti.
Bensin sfrne borze
Nekdo jo kupil na črni borzi posodo bensina in vprašal prijatelja za svet, kam naj jo spravi.
"Zakoplji jo," mu svetuje prijatelj.
Tedaj je ukazal vrtnarju, naj izkoplje na vrtu jamd kje na skritem, čez nekaj časa se vrtnar vrne:
"Sem ie zakopal benzin," pravi, "kaj pa naj napravim s posodo?"
časi se ispreminjajo
Neverjetno, kako se časi iz-preminjajo! Pomislite, nekoč sem plačal v kavarni za Črno kavo eno liro, danes stane pa 50 lir!
Leta ltse
Neverjetno, kako se časi iz-preminjajo! Pomislite, nekoč sem plačal v kavami za črno kavo 50 lir, danes stane pa 10,000!
Ljubezenska idila
Bedno življenje je živela si-njorina Nina V Trstu. A • prihodom Amerikancev se je stvar obrnila na bolje. Spoznala se je s Tomntijem. On je imel umazane hlače in je iskal žensko, ki bi mu jih oprale. Povedali so mu sa Nino, ki pere za druge ljudi. Obiskal jo je in ji prinesel hlače. Nina jih je oprale. Tommy je pošteno plačal. Nakar se je vnela ljuheun. Nina je bila presrečne: pred seboj je videla v duhu Ameriko; poročile s* bo, nič več ji ne bo treba preti umazanega perila, Tommyjeva tee bo! In sanje so postale resnice; poročila ste se in Tommy jo je odpeljal čez morje v obljubljeno deželo. Zdaj je Nina v Ameriki. Veste kaj dela? Tommyju pere hlače ...
Kaj je v trstu najtežje dobiti?
Pravico na sodniji in stanovanje na stanovanjskem uradu.
Škotska
Je rekel prvi Skot "Danes sem si prihranil 15 lir Namesto de bl se peljal I tramvajem, sem tekel poleg njega/* A drugI Skot se je pohvalil: "To ni nič Jaz sem prihranil 400 lir. Veš, sem
tekel za taksijem."
Sodobne šale is Francije
A: Karkoli berem o ameriški pomoči Franciji, se spomnim na prostovoljno gasilsko četo.
B: Kako to?
A: Tudi ta prispe vedno šele takrat, ko je bsjta do tal pogorela.
Pohiteti je treba
V Trstu sreča znanec znanca, ki teče z vso naglico proti morju. "Kam pa tako hitro," ga nagovori. "Samomor bom napravil," reče U, "v vodo grem." "No, saj se ti tako ne mudi," ga potolaži prvi. "Kaj da se ne mudi! Poglej, plina je zmanjkalo, elektrike bo tudi kmalu zmanjkalo, če ne pohitim, bo zmanjkalo še vode. Grem! Adijo." In stekel je. kar so ga noge nesle.
Neizpolnjena zadnja želja
Pred pariško sodni jo so obsodili nekega morilca na smrt na vešalih. Prišel je žalosten trenutek, ko so moža postavili ppd vislice. Rabelj mu je zataknil vrv za vrat. Tedaj je obsojencu po predpisih dejsl sodnik: "Proden izvršimo sodbo, imate še pravico izraziti poslednjo svojo željo." Obsojenec se je zamislil in končno vzdihnil: "Se enkrat bi rad jedel masleno žemljo." Tedaj je sodnik požrl veliko slino in še on zavzdihnil: "Jaz tudi." In celo rablju se je nekaj milega posvetilo v očeh, ko je tudi on zavzdihnil: "Jaz tudi." Izvršili pa so obsodbo, ne da bi ugodili poslednji obsojenčevi želji, kajti do takrat obljubljena ameriška pomoč v Francijo še
ni prispela.
»
Giannini in poslednje olje
Vsem je znano, da je stranka "Uomo qua'unque" fašistična. Saj se med kvalunkvisti zbirajo vsi zakrknjeni stari fašisti. In kakor vsi vedo, je ena izmed odlik fašistične doktrine antisemitizem. Nesreča pa je hotela, da je vodja kvalunkvistov Giannini ravno — 2id.
Zadeva bi utegnila povzročiti pravo katastrofo pri volitvah. Pa so našli spretno rešitev: 2id Giannini je pred parlamentarnimi volitvami s dne 2. junija 1946 prestopil v katoliško vero. Volitve so bile pred vrati in sila je bile velika, pa je bil Giannini hkrati krščen, obhajan in bir-man — vse na en dan! ^
Na te dogodek je opozoril To-gtiatti v svojem zadnjem govoru t ustavodajni zbornici, ko je dejal: "Onorevole Giannini, ki je istega dno prejel vse zakramente hkrati..." Giannini ga prekine: "Pardon, poslednjega olje ie ne!" "To bo kmalu prišlo," se oglasijo poslanci na levici. •
In res je novopečenemu kristjanu Gianniniju pri zadnjih občinskih volitvah v Rimu pobral nekaj desettisoč glasov de-mokrtstjan De Gasperi, ki je kristjan od rojstva. GHannini še ni čisto propadel Toda kapljico poslednjega olja je le prejel!
Ako je številka v okldpaju no vašem naslovu nižja kot pe je tekoča številk* Proletarca (yidite jo na prvi stvnnD, peto, de vem je na
Am. Lv 1 IIHIIPII, VI Jf»
vite.
ZADNJE VABILO NA PREDVAJANJE FILMSKIH
SLIK V DETROITU
Detroit, Mich. — Podružnica št. 108 SANSa bo priredila predvajanje starokrajskih filmskih slik v soboto 29. novembra ob 7.
zvečer.
Torej kdor jih ni imel iz enega ali drugega vzroka priliko videti na vzhodni strani mesta (kjer jih je predvajala podružnica št. 1) je dobil priložnost, da poseti predstavo tega filma v Slov. delavskem domu na zapa-dni strani.
Na vzhodni strani smo imeli v SND nepriliko z njimi. Vzrok, ker je bil en film raztrgan. Gl. tajnik SANSa M. G. Kuhel pa nam je sporočil, da so sedaj popravljeni, zato boste v SDD z njimi še bolj zadovoljni kakor zadnjič.
Za obratovanje je najet izbo-ren operator in prav tako prvovrsten projektor — vse s posredovanjem unije.
Prebitek te priredbe gre deloma SANSu in pa v obrambo svobodnega tiska, ker reakcija neprestano ruje proti njemu.
In govore o atomski vojni, ki naj pokonča ves svet. Mi se pa borimo za pravico in mir.
Oprostite, ako k temu dodam kar se bi komu zdelo da pravzaprav ne spada zraven.
Se ko sem bila pastirka in so krave nemo gulile travo, je pripovedoval modri vaški očanec, da prlcle čas, ko bodo vsi ljudje pobiti. Tisti pa, ki se jim bo kje v hribih posrečilo ostati pri življenju, si bodo s piščalkami dajali znamenja, da še niso med mrtvimi.
Precej tega se je dogodilo že v minuli vojni. Se bolj pa se bo, če pride do tretje svetovne vojne. In ako se v tej atomski atmosferi komu posreči ohraniti življenje, bo zaznamovan z brazgotinami — posledica žarkov eksplodirsne atomske bombe. Kajti ona ne zapušča navadne opekline — njeni učinki na človeku rastejo kakor nekaka gobavost na človeku.
Moja pamet ne zapopade, kako se morejo nekateri toliko navduševati za novo klanje, in to zgolj v želji, da bi zatrli komunizem. Ti navdušenci mislijo, da se bo bodoča vojna njih izognila, in pa da bodo želi bogastva iz nje. Niti skapulirji — ne še take podobice jih ne bodo varovali. Kajti vsaka vojna preži bolj in bolj na civilno prebivalstvo.
Le idioti si morejo domišljati, da ne bo tako, a človek zdravega razuma pa se preteče katastrofe boji in zato deluje, da se jo prepreči.
Te vrste sicer niso v soglasju z vabilom v prvih stavkih tega dopisa, a vendar mislim, da ne bo škode, če sem zraven še to dodala. — Katharine Krainz.
jo, da je v|* odvisno od ene osebe. Cim se ji kaj pripeti, pa nat stane konep (aktivnosti). V De-troitu jih Je še mnogo, ki se bi lahko zavzeli za stvar.
Enako velja za klub št. 114 JSZ. Ima 17 članov in članic. Ako klub ni zadosti aktiven, pa naj bo U ali št. 1 v Chicagu, 27 v Clevelandu, 49 v Collinwoodu < itd., so pač 44taki časi". Prvič, naši aktivni člani so aktivni povsod, bodisi v SANSu, v društvih itd. tfrugič — v Zed. državah nimamo več nikake delavske politične akcije, v kateri so se na« klubi najbolj udejstvo-vali. Na svojem zadnjem zboru v Clevelandu smo si nadeli program, ki nam je dal dovolj po-
lja za aktivnosti med nami proti nazadnjaštvu med našim ljudstvom, na kulturnem polju itd., a mnogi tega niso hoteli razumeti in se rajše udarjajo z "visoko politiko", ker to ne vzame truda kot pa ga vzamejo navadne aktivnosti med navadnimi ljudmi. ...
Detroitski naselbini kličemo, naprej! Naj zažarita spet "Svoboda" in pa klub št. 114 JSZ in če to dosežejo, pa bo naselbine zopet kot je bila v svojih naj-bujnejših dneh.
Culi smo, da je stari Detroit-čan, bivši Kanaaščan, a sedaj Kalif orni joan, Peter Benedict, prispeval v klubovo blagajno (it. • 114 v Dotsoitu) vsoto $50. To je lep znesek. In s tem je Benedict pokazal, da mu je detroitski klub res pri srcu kakor mu je bil.
Mi ne nioremo rešiti svetovnih problemov, če jih niti najznamenitejši državniki ne morejo, bodisi z delavske ali s kapitalistične strani.
Lahko pa držimo po konci NASE GIBANJE v pomoč tistim, ki se trudijo preurediti svet za resničen socializem. Nikakor pa ne za oportuniste, ki jih je baš v teh vzrujemh časih na vseh koncih in krajih toliko, da se jih komaj ogibaš.	/
Ako se m bomo kompromitirali, ne sledili komu, ki se oglasi za odreienike ne da bi kaj vedeli o njemu, pa bomo zmerom na pravi pftti.
PETER BENEDICT SE VRNIL V CAUFORNUO
Zadnji pondeljek se je podal na pot nazaj na svoj novi dom v dal if orni j i Peter Benedict is Detroita. Presedel se je v Chicagu na vlak Santa Fe. V našem uradu se' nI utegnil oglasiti, obljublja pa, da bo to storil prihodnje leto.
Milijone sa revstavracije v Grčiji, (emu ne zo nasi
PEVSKI ZBOR "SVOBODA" SI SE PRIZADEVA' OSTATI NA POVR&IU
Rudolf Potoohnik is Detroita je poslal $12 članarine Prosvetni matici za leto 1947 in dostavlja:
"Pričeli smo spet s petjem in sicer sedaj v moškem zboru. Koliko časa bomo aktivni, ne vem, ker nam primanjkuje pevskih
moči."
Vsi želimo, de se bi naii pevski zbori ohranili. Nedavno je imel v Chicagu zelo uspešen koncert moški zbor "France Prešeren". Na Zahvalni dan ta četrtek ga je imel mešan pevski zbor "Zarja" v Clevelandu, nedvomno z velikim uspehom. (Te vrstice so bile namreč napisane pred datumom Zarjine priredbe.)
Kar se tiče "Svobode": bila je ena izmed prvovrstnih slovenski pevskih zborov med Slovenci v tej deželi. Nastopala je uspešno v Detroitu ter gostovala v Chicagu, Clevelandu in drugje.
Detroitska naselbina je velika, le žal, da ni nikjer kompaktna, kar ji delo posebno na kulturnem polju najbolj otelkoča.
Opazka Rudija Potočnika slede bodočnosti zbora se ne glasi optimistično, kar polneni, da tisti. ki ga hočejo spraviti v pravi tok, nimajo dovolj podpore. Kje so že tisti časi, ko je "Svoboda" prinašala veselje kjerkoli se je pojavila? Ali jih res ne bi bilo mogoče priklicati nase j?
Jih je mogoče. Ampak ne eni osebi Dogaja se sicer, ko pravi-
borom, da js dala naia vlada tri Sla milijonov dolarjev Grčiji sa voč iiveia. Mar aaj bi to vaoto dala sriklm* restavracijam v Awe-rt k I, *a na* bi 4aN kaj prida obede ae pa jiefnam aervirali tako, da pemažeje le krwMke ia potom nam
to še tolike zaračunajo! Saj prt
^6sluk>jte
vsako nedeljo prve in naj-sfufefSo jugoslovansko ro-dio uro v Chicagu od 9. do 10. uro dopoldne, postaja
WOn> tUe kilocycles. Vot" fo George Marchan.
FLOWERS
IS
Thurtdo v
Miifmbtf 17
PROLETAREC, November IS, IM7.
je imelo po enega ali več otrok v starosti med šestim in 17tim letom, ostale — 140,000 — so imele le majhne pod 6 let stare otroke.
Jasno je, pravi poročilo žen-
skega oddelka delavskega de-	Zorko in vsakdo, ki se bo hotel
partmenta, da tc ženske nimajo	priglasiti za besedo,
izbire, sicer bi ostale doma pri	Dalje bomo razpravljali o
svojih otrocih, ki potrebujejo	predlogu Joško Ovna za prireja-
njihove nege. Da je tako pričajo	nje koncertov, varijetnih spore-
številke, ki kažejo, da je v letu	dov ali kakršnih koli priredb fe
1943 delalo izven doma samo 9	v korist Proletarca.
odstotkov mater iz normalnih	Komur je kaj za te nase stva-
družin, kjer so bili otroci po 6	ri, se bo te seje udeležil če le
let starosti. Število delovnih žen	mogoče. Torej se vidimo v petek
iz drugih družin z otroci pod 18	28. novembra. Na dnevnem redu
| in nad 6 let starosti pa je bilo	bo tudi več drugih zanimivih aoracmerno višje in je dosezalo, poročil in razprav.
VELIKO MATER DELA IZVEN DOMA ZA VZDR2EVANJE SVOJIH OTROK
Najmanj 1,250,000 mladih mator primoranih delati v uradih in v industriji, da pomagajo tvoje otrok« dostojno preživljati
Mnogi ljudje mislijo in govo- šest let starosti in nobenega nad re. da ie prostor žene doma, pri to starostjo, otrocih in gospodinjstvu, službe Breme zunanje uposlitve je izven doma pa naj bi prepustile padlo najtežje na pleča onih moškim. #	/	350,000 omoženih žensk, ki so
To načelo je od kraja svoje imele prav majhne otroke. Te propagande posebno naglašal ienrke so tvorile 50 odstotkov Hitler. Potem ga je spremenil vseh naših družinskih mater, ki in ženske pognal v industrije, v same vzdržujejo in preživljajo maj ne, v urade in sploh na vse družino, ter so torej glava dru-takt posle, n. pr. na železnicah,! fcne. Okrog 210,000 teh žensk ki so jih prej le moški opravljali.
V	Sovj. uniji niso žensk no-benkrat odvračali od dela v industrijah.
V	Zed. državah jih je bilo med vojno uposlenih nfe milijone več kot pred vojno, in to tudi pri težkih delih, na železniških postajah pri opremljanju osebnih vlakov in tudi po vojni jih je estalo v službah nekaj milijonov več kot pa pred vojno.
V	sledečem podajamo v glavnem podatke, ki jih je pripravil Common Council na vprašanje, čemu toliko mater dela izven svoje«a doma namesto da ae bi popolnoma posvetile negovanju svojih otrok in gospodinjstva? Članek se glasi:
Matere malih otrok navadno ne iščejo zunanje uposlitve v splošnem dokler niso otroci vsaj dovolj stari, da gredo v šolo, pravijo v Ženskem oddelku našega delavskega depart menta. Vendar pa je mnogo mladih mater. ki so prisiljene delati tudi ko so otroci še majhni. To posebno v slučajih, kjer možev zaslužek ne zadostuje za vadrževanje družine na takem življen-skem standardu, kot se zdi za družino potreben z vidika zdravja, vzgoje, prehrane itd.
Natančno ni ugotovljeno koliko mladih mater je uposlenih v Ameriki, verjetno pa število dosega najmanj 1.250,000 — to od skupnega števila 16 milijonov ameriških žensk, ki si same služijo svoj vsakdanji kruh bodisi delno ali pa s polnim delom. Ta številka je iz leta 1940. Rečeno je v poročilu oddelka, da je med uposlenimi materami malih otrok najmanj 890,000 takih, ki imajo malčke v starosti pod 6 let. Cenzus kaže, da so te matere gospodinje normalnih družin, kjer je uposlen tudi oče ali glava družine. Kakih 350,000 žensk je izjavilo popisovalcem cenzusa, da so one glave družine, torej skrbe aaae in otroke same. Take ženske imajo največ po enega ali par otrok.
Uposlene pa niso samo matere malih, nedoraslih otrok — na delu v tovarnah in drugod najdemo tudi stare matere, tete ter druge družinske sorodnice, ki pomagajo k vzdrževanju družine ali pa se same preživljajo s svojim delom. 890,000 omoženih žensk, k iso bile upeekne lansko leto in so imele mala otroke predstavlja komaj tri odrtoka naših pnspodinj ali mater normalnih družin — to se pravi družin sestoječih iz moža, žene in otrok. Približno polovico od teh je imelo vsaj pO enega starejšega otroka, obefcem pa tudi otroke izpod 6 let starokti. Kakih 390,000 uposlenih mater je imelo po enega ali več otrok pod
na krožnike, morajo živeti ter jesti žito, ki naj bi «a s to čudno politiko prihranili Evropi.
Truman in Luckman sta svojo zmoti sicer spoznala, ne pa jo priznala. In tako je povsod.
Sicer ta primera ne spada v to naznanilo. Ampak gre zares. Zdaj se zmisli kdo na to, zdaj na ono, in nikdar ne pomisli na prej storjene napake. Vedno hočemo biti papeži.
Tisočkrat smo v Proletarcu že poudarjali, da bi napredno gibanje med ameriškimi Slovenci ničesar ne doseglo, ako se bi po-1 dajalo v oportunizem ali sledilo zdaj enemu zdaj drugemu političnemu toku.
V razpravi o tem zares kritičnem predmetu, ki je za delavstvo tolikšne važnosti, bodo poročali naši delegati s konference Prosvetne matice v Waukeganu, dalje njen tajnik Louis
majhna deklica, so mi med dru-	besed, da bolj ko se človek uči,
gim večkrat rekli, da je boljše	bolj spoznava samega sebe.
nositi suho kot pa mokro mare-	V koliko bo Mihova agitacija
lo. Nato pa ga tudi jaz pobaram,	uspešna, to pa bodo najboljše
kaj pa on tako navae zgodaj išče	vedeli v upravništvu.
okrog?	—Marijana.
"Veš, Marijana, jaz sem iva |	' ' '
agitaciji za Proletarca." Začela A naleti ca iudiio sem ga debelo gledati. Začudena I	~ iy,W
ga vprašam "kaj, kaj praviš?"
"Kaj pa je to, Proletarec'?"
O, ti Marijana, ali se res še nisi nič naučila? Mar še vedno
komentarji
(Konec s 1. strani.)
stvom De Galileja podpirajo v njegovih ambicijah vsi, ki se bo-
naii nebrzdani vojni propagandi
_____________Ernie Hill, poročevalec čika-
ne veš drugega česir te je tvoja ških Dai,T N«ws».	Londo-
stara mati naučila?"
I* mi je začel razlagati, da je Proletarec delavski list, kakršnega bi morali čitati in podpirati vsi delavci. Tudi ti bi ga mo-
se
22 odstotkov, dočim je bilo uposlenih nekaj nad 23 odstotkov žen iz družin brez otrok.
Normalne ameriške družine
V	protislovju s to sliko je od-j stote k delovnih mater iz družin, i kjer so žene glavni vzdrževate-lji ali redniki družine V več kot j tretjini takih družin, z otroci pod 6 let starosti, je bila mati j uposlena izven doma — ali pa je delo iskala. Tak je bil položaj v začetku 1946. Delala je tudi mati družin z otroci v starosti med 6tim in 18tim letom, to najmanj v polovico slučajih, torej 50 odstotno, kar pomeni, da je delala iz potrebe preživljanja družine.
V	poročilu ženskega oddelka je rečeno, da se je od leta 1940 znatno povišalo število družin, v katerih sta uposlena oba, mož in žena V 5,070,000 družinah sta bila uposlena oba, mož in žena, ali pa sta delo iskala oba. (To je skoro petina vseh normalnih družin dežele iz leta 1946.) Pred letom 1940 je bilo dva milijona družin manj v tej kategoriji, kar bi enačilo, da je ostalo naprej uposlenih veliko število
Frank Zaitz, tajnik.
Sestanek v na njih ministrov za nov "mir*9 v Evropi
(Nadaljevanje si. strani.)
Sredoaemlju, torej tik ob mejah Sovjetske unije?
Da, sovjetska propaganda svetu dokazuje, da se naši vladi ne gre za drugega kot za ohranitev kapitalizma, za zgraditev na-daijnih ameriških oljnih cesarstev (sedaj n. pr. v Saudi Arabiji) in da je vsled tega temeljni vzrok zavlačevanja miru v Evropi ameriški kapitalizem, kateremu Anglija pokorno kima.
Kaj naj bo mrva Nemčija?
V teh razlikah je očitno, da ameriški blok skuša noVo Nemčijo ohraniti za naš sistem, to je, za free enterprise, po naše za kapitalizem, in temu se je morala podati vsled svoje ekonomske odvisnosti od nas tudi An-glija.
Se bolj v zagatah pa je Francija, ker nima stabilne vlade. Francoski vnanji minister Bi-
je pripovedoval in jaz poslu-i. Zdelo se mi je vse kot sem
omoženih žensk, ki so šle delati !dault ne ve» a,_l «®v°rtti v
tekom uojne.
SEJA KLUBA ST. 1 JSZ •O PO ZAHVALNEM DNfVU
Chicago, m. —V četrtek 27 novembra bo Zahvalni dan. Predsednik Truman je dobil že pred par tedni cele kurnike kokoši, rac in puranov čim je proglasil vsak četrtek za "brezpe-rutninski dan". Dejal je, da naj se vsak Američan vsak četrtek vadrži pečenih piščancev ter drugih takih dobrot, ki prihajajo iz perutninskih farm—Češ, da bomo s tem hranili žito v pomoč Evropi.
Farmarji pa so v kumikih s svojo živo perutnino, — naslovljeno Trumanu ter njegovemu živilskemu komisarju Luckma-nu vprašali, kako naj se na ta način sploh kaj prihrani? če ne ješ tega, moraš kaj drugega. In kokoši, ki bi morale ob četrtkih
1
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SL0VENSCINE STA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
Cona $5.00
• T -	. y
m
ANGUSKO-SLOVENSKO BERILO
Cona $2.00
fr P* T * KPtN NAROČILA SPREJEMA
PROLETARY
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23,
imenu svoje dišave ali ne, a nekaj mora reči. On ne Želi komunizma ne v svoji dežel? in ne v Nemčiji. Niti ne Čeli, da se bi Nemčiji dalo priložnost za obnovitev hitlerizma. Tega tudi Ru-sija noče. Ampak komunistična Nemčija bi ji bila seveda jako všeč.
Boj je vsled tega med Ameriko, ki hoče v novem rajhu utrditi kapitalizem, in med Rusijo, ki si prizadeva pomakniti saj deloma komunistični sistem v ves rajh namesto le v svojo okupacijsko cono.
Pri tej točki se bodo pogajanja v Londonu razbila in lahko se dogodi, da se baš na tej točki vname nov vojni požar. Posebno ker Američani groze, da ne bodo šli iz Berlina,, čeprav je ves v sovjetski coni.
Kaj z Avstrijo?
Zelo važen problem v teh prerekanjih je Avstrija Tudi z njo Še nimamo mirovne pogodbe Njeno vlado ima na svoji strani ameriški blok, a tam blizu je sovjetska armada, in jugoslovanska, ki hoče slovensko Koroško O tem so zavezniški krogi Že dolgo molčali, a na sestanku v Londonu pride stvar spat na dnevni red. In kot v vprašanju Trtta, je ameriški blok tudi v tem slučaja proti zahtevam Jugoslavije in koroških Slovencev.
Vlada ookuoila
w	■rvnvwtiw
jajca v obilici
Medtem ko gredo cene jajcem gor, je prišlo na dan, da Ima zvezna Vlada nad 90 milijonov I funtov jajc v shrambah. Jajca I je nakupila zgodaj v tem letu, da se "vzdrži nakupna moč" farmarjev. Senator Saltonstall je mišljenja, da se bi morala ta jajca "vreči na trg" v korist odjemalcev Vsled tega je napisal estro pismo Charlesu Luckma-nu. načelniku živilskega odbora, naj pove vzrdke, čemu ae njegov načrt o 'brezjajčnlh" četrtkih ne bi smel upoštevati
Lotih AdamMf je avtor gih knjig. NareIHe (d Jih It Pl*-
le tarče ve knjigarne.
skrajno
spremembe, ne krpanja. V riško podporo pa radikalno delavstvo v Franciji nima vere. Saj je niti angleški delavci nimajo, čeprav njiiova vlade sodeluje z ameriško na celi čiti Vsekakor — Evropa je v potresih in v stari red je ne bo mogoče več potisniti vzlic njenemu navideznemu pomikanju 44na de-sno .
Sovjetska unija je kupila letos v Zed. državah za 113 milijonov dolarjev mašinerije za elektrarne, kmetijskih strojev in vagonov. Ko ae je to razkričak), je dobila protiaovjetska propaganda novo sredstvo za hujskanje, češ, Rusija se pripravlja na vojno preti nam. mi pa ji pomagamo s stroji, da bo toliko močnejša, ko udari na nas. Vprašali so Truma na, kaj misli — ali bo nadaljno trgovanje s sovjeti prepovedal ali ga ne bo. "Ne vidim potrebe za to,* Je dejal. Rusija kupuje večinoma materijal za efenavtjanje elHttranen, vodnih jezov itd.—torej za obnovo stvari, ki so bile uničene med vojno. — Čudno, kajne, dk isti ljudje, ki vpijejo, kaka krivica se godi Nemčiji in da naj ji čimbolj pomagamo obnoviti industrijo in jo zalagati z živili sedaj govore kakor da smo bil! z Rusijo v vojni (in da smo Še), ne pa z osi-ščem. Rusija bi rada kupila v tej deželi veliko več in kar kupi plača z zlatom, dočim nam ne bosta grški kralj, ki ga podpiramo, in kitajski diktator Ciang Kaišek nikdar ničesar vrnila. Niti ne Italija, kateri smo dali od konca vojne sem že nad milijardo in ji še ponujamo ne samo pomoč temveč obnovo, ako ostane v našem bloku.
Filmske družbe so se zedinile pričeti trebiti "komuniste" iz svojih plačilnih list — posledica čezmero oglašane kongresne preiskave o "ogromnem vplivu" komunistov v ameriški filmski industriji. In iz filmov bo moralo vse, kar prikazuje ie tako resnične slike iz življenja in vsaka beseda, ki bi merila na socialne krivice. Zares, daleč smo prišli! In ako je naš način življenja, naš free enterprise res tako trden, čemu se vendar boji "komunizma" in komunistov? Teh je menda polno po vseh
kotih,
pod vsako posteljo, vse dvorane so natlačene z njimi, a kadar so volitve, pa jih ni na izpregled in kandidati kapitalizma zmagujejo brez da bi imeli kako opozi djo.
je ljudskega prevrata in socia- rala brati," mi je dejal. "Bi „ lizma. Zanj so v prvi vrsti pose-'na ta način vsaj nekaj naučila, dujoči sloji, kakor so bili v Ita-'da bi vedela več kot pa tvoja liji za Mussolitiija in v Nemčiji stara mati." za Hitlerja ter jima financirali« R^Ug.1 m4 j« da je Bog
organizacijo »n propagando. Da- kvaril vsakemu človeku molje je za de Gaulleja katoliška igmne zato> ^ jih bi rabil sebi v
duhovščina, staro plemstvo, ki	karlgt. A	delaVcev se te
ne more pozab,ti nekdaj visoko	resnice Mvedati. Rajše po-
donecih izgubljenih titelnov in	fluša i^ve preroke, ki ga držo
ne starih **nh časov Dalje je	v lemi d* g, iagijc izkoriščajo.
z njim velik del srednjega sloja. ^ .	n
ArwirA _ , ,__'	J , Tako sva se menila, oziroma
oporo ima med kmeti in med •
buržvazijo sploh. Največja opora komunistov pa so unije. Ini ._, i »_ *_
uor #______l!___1 L včasi slisala, ako cesa ne razu-
M infSe ti	d £ meš. je to tako, kot 6e bi te kdo
p^det, ^ ^ I vp^šal kaj je španska vas.
1 Osupnilo pa me je, ko je iz-nenada vprašal, ako bi mu hotela pomagati pri agitaciji za Proletarca. Kako neki, saj ga niti ne poznam, ne vem kaj piše itd.
Pa nd razlaga "Veš, Marijana, nedavno so gospod v cerkvi poslušalcem za Učili, da Prosve-te ne smejo več čitati. Kdor bi jo odslej še bral, bo grešil, ker mu je bil tak greh pravočasno naznanjen. Kdor se ne bo poko-I ril temu cerkvenemu ukazu, bo zapadel pogubi v peklu."
Tako torej, je dejal moj znanec, a grožnja ni zalegla. Kajti po pridigi je vsakdo hotel videti, kaj je Pros veta in šli so od hiše do hiše, da so jo brali. In nato je šla po Sheboyganu govorica, da je Prosveta dobila od tu toliko naročnin, da ji je začelo papirja primanjkovati.
"Vidiš, Marijana, to je tista propaganda, v kateri mi lahko pomagaš. Pojdi k gospodu, ome-
na, da se Angleži, ki se vračajo
iz Amerike domov, čudijo vojni propagandi, ki ie splošno razširjena po vseh Zedinjenih državah.
Tak vtis so dobili na svojem obisku Amerike, kajti v dnevnem časopisju so videli velike, kričeče raslove o "nevarnosti vojne z Rusijo," po radiju tro-šijo vojno propagando in sovraštvo do Rusije, razni govorniki, pa sejejo konfuzijo med ljudmi dan za dnem.
Hill pravi v svoje poročilu, da to ne pomeni, da vračajoči se Angleži cmeriško vojno propagando obsojajo, niti je ne precenjujejo. Saj imajo svojega Chamberlaina ter njegovo api-zanje še dobro pred očmi. Nje-gevega barantanja v času s Hitlerjem v Monako vem. ko je s Francijo prodal Cehslovakijo,
za hoče vojno, u ver j en pa je, da bodo komunisti skušali dobiti na vplivu zlasti v Franciji in Italiji._
Prva priredba krožka št. 9 Progresivnih Slovenk sijajno uspelaI
Chicago, III.—Odbomice krožka P. S. št. 9 smo izredno hvaležne vam vsem, ki ste posetili našo prvo zabavo, ker zavedamo se, da kljub vsemu našemu prizadevanju zadovoljiti publiko, brez vašega poseta, bi ne bile dosegle tako zadovoljivega uspeha.
' Vse priznanje gre tudi našim članicam, ki so s svojo pridnostjo in marljivim delom kjerkoli je bilo potreba, pokazale, da se zanimajo za organizacijo, katere načela so v skladu z njihovim mišljenjem. Kuharice so delale ves dan, da so tako gostom pripravile okusno večerjo; v jedilnici so strežnice točno postregle gostom z večerjo in tudi natakarice pri točilnici so bile kos moškim.
Naša tajnica, ki je bila obenem blagajničarka na priredbi, ni imela samo opravka s prodajo "chipsov", ampak je tudi vpisovala nove članice in tudi v tem oziru dosegla dober uspeh.
Posebno zahvalo zaslužita Mr. in Mrs. Kržan in pa Mrs. Kegl,
Angleži ne bodo tako kmalu po- .
_________ker so nam priskočili na pomoč
zabili. Kljub temu pa se čudijo i Ameriki, ker se je vrgla v vojno propagando, ker nima pravega povoda zanjo.
Arthur Christianaan, urednik londonskega lista Express, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike, je pisal v svojem listu, "da se čudi ameriškemu javnemu mnenju. V Angliji prevladuje mnenje, da Rusija hoče kontrolirati samo tiste dežele, ki so v neposredni bližini njenih meja, to je vse."
"V Ameiiki pa prevladuje mnenje," padaljuje Christiasen, "da hoče Rusija kontrolirati vso Evropo in jo pretvoriti v komunistično celoto že jutri." Seveda to ni v resnici "javno mnenje", ampak mnenje Wall Stree-ta in pa nekaterih glavnih vladnih uradnikov. Značilna je tale izjava Chris-ni mu Proletarca in njegovo vse- tiensena: *V Ameriki so nekate-
bino, reci mu, da je dober list, pa bo v pridigi udrihnil po njemu. To ne bo nas nič stalo — čisto zastonjska reklama. In tako bo moja agitacija nedvomno še bolj uspešna."
Sedaj premišljujem o vsem tem. In končno, ko človek le brska se mi je res začelo svitati v£lavi. Pri tem sem se spomnila
ri radijski komentatorji, ki bi bili v Angliji vrženi v zapor kot prismuknjenci, ako bi v Angliji trosili tako propagando po radiju. Morda pa mi spimo. Morda ima Amerika prav. Bilo tako ali tako, razlika v mišljenju med nami je velikanska.**
Christiansen trdi, da Anglija ni prepričana, da Sovjetska zve-
s tem, da so nam napravili tako okusne domače klobase, kakor tpdi njihovim pomagačem.
Zahvaliti se želim tudi sestram, ki so darovale razno pecivo za veselico, s čemer so pripomogle do večjega dobička. Torej vsem, še enkrat najlepša zahvala za vse delo, postrežbo in darila!	*
Članicam tudi priporočam, da ne pozabite na zaključek zadnje seje, namreč da bo po seji meseca decembra nekoliko zabave in "ribolov" ("Grab bag"), za katerega naj vsaka prinese 50c vredno darilo.
Deoemberska seja se bo vriila dne 3. decembra v Slov. del. centru, kot po navadi, na katero ste vabljene vse.
Frances Vider, pred. krožka št. 9 P. S.
Boj za avstrijsko olje
Oljni vrelci v Avstriji so bili pred vojno posest anglo-ameri-škega kapitala. Med vojno si jih je vzel Hitler. Sedaj so v ruski okupacijski coni. Toda qpglo-ameriški interesi jih hočejo nazaj, Rusija pa jim odgovarja, da do njih nimajo več nobene postavne pravice.
PRI2NICA DOBRO AOITAOISKO SREDSTVO
Sheboygan, wis. — Ko sem se včaraj za rano v jutro napotila z doma, srečam slučajno svojega starega znanca Miha. Takoj ko me spozna me obgovori: "Dobro jutro, Marijana, kam pa na vse zgodftj?"
"Nu, 'k šmarnicam grem'," mu odgovorim.
"Kako pa da nosiš dežnik, saj ne dežuje," me pobara. Tedaj pa sem se že malo ujezila, misleč, kako so vendar ti dedci radovedni. Vse hočejo izvleči lz človeka
Pa mu odgovorim, da dandanes nikoli ne vaš ali bo deževalo al i .snežilo sicer pa da se držim naukov, katerih so me moja stara mati naučili. Ko sem bila še
R«pla<« FRAYS) Cords N0WI
PSIČKI niso edini, ki se lahko poškodujejo z obrabljenimi električnimi trakovi. Vsa druiina — od otrok pa do odraičenih, je v nevarnosti od zastarelega ličnega omrežja, ki donaša električni tok.
Odguljene žiee dostikrat povzročijo stik s vzpona mi in se vigo. Preglejte svoj dom. da se uverite, ako je v njemu kaj teh nevarnosti in jih odpravite.
Varno, sadostno ia varovano električno napeljevanje je sedaj po
vojni spet mogoče. Nič več se vam ni treba sedovtoljttt "s stvarmi sa silo" _
nadomestite jih z varnimi napeljavami. Poučite vsakega Člana družine o teh elementarnih pogojih varnosti — nikdar ae ismUiaU električnih vrvic — in
izmaknite le stikalo kadar hočete prekinlU tok v steni.
PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS
w

A tugeelev Weekly Devoted te
— - — j iL^	« _ . -
inrerwBi or vvw wvnivn
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Ht Educational Bureau
PROLETAREC
IOUC AVION
ORGANIZATION COOFIRAT.IVI COMMONWE
NO. 2093.
P»Ui«kH WmUt at 1301 S«. LmwdmU Arm.
CHICAGO,.ILL., November 2«, 1147.
VOL. XUL
—
PERHAPS WE'RE TOO LOGICAL
the march or labor
Since we consider the Socialist objective, of abundant production of wealth and distribution solely upon the basis of social service, as the most logical cure for the evils of capitalism, we are constantly at a loss to understand why the millions who are victimized by our profit system don't accept Socialism as their issue.
However, we now begin to suspect that we are too logical.
That idea came to us when the poultry-less Thursday idee-^*^ wap abandoned.
The reason people may now eat poultry without offending conventional Americanism is that the authorities were laughed out of it. They just couldn't stand the ridicule that was let loose when many crates of chickens began arriving at the White House from disgusted poultry farmers throughout the Ration.
"We can't eat 'em and we can't feed 'em, so you take 'em,' was the farmers' message to the President. And that ended it.
Previously logic had been to no avail. The entire nation saw the sense of the argument that, since grain was needed for Europe, the best thing to do was to eat chickens and save thc grain that is needed to keep poultry in the barnyard. But Truman, Luckman and Co. didnt see it.
We wonder what we can do to make the American people start laughing at themselves for voting the power of government into the hands of an owning class and then expecting those same owners to run the nation for the benefit of workers. Perhaps a few hearty chuckles at our own collective ignorance would bring us to industrial democracyy and sidetrack those fascist controls which are necessary to preserve class exploitation much longer.
Certainly the fact that anybody is poor and insecure in a nation as rich as ours would be very funny indeed—if such a situation were not so tragic.—Reading LabOr Advocate.
TOO MANY EGGLESS DAYS NOW
This country is not going to feed Europe or curb inflation with meatless Tuesdays or eggless Thursdays. Nor with payless Saturdays for the distillery workers.
There are too many meatless and eggless days now on the calendar of the average household. They are there because it is impossible to buy enough meat or eggs at current prices.
But still prices go higher and Europe grows hungrier.
If present conditions continue, America will eventually be on a European diet.
Our primary responsibility is to feed America. Our secondary responsibility is to feed Europe.	*
Neither will be achieved If we continue to listen to the selfish and befuddled politicians in Washington who got us into this mess.
For years we have listened to the voices of reactionary leaders crying out against Socialism, radicalism, regimentation and bureaucracy.
These words were used as epithets to smear everything designed to benefit the average citizen, such as mimimum wage legislation, social security, farm security, rural electirif ice tion, flood control, public housing, public health and price control.
Often, in their hysteria, the critics even shrieked of Communism lurking in the hot lunch program for public school children and adequate pay for public school teachers.
The voices of reaction offered no better program. In fact, they offered no program at all. Repeal all humane legislation, they demanded, and permit free enterprise to enrich us snd the law of supply and demand to protect us.
These are the same leaders who led us into the inflation and depression following World War I.
Now they offer us more inflation and a bigger depression.
If we fall again, the whole world falls with us into s chasm from which pur present form of free government will never emerge.
Prompt and drastic measures are necessary to provide more food, not to take away from us some that remains.
Inflation must be stopped somewhere soon or we shall spin inevitably and uncontrollably into economic collapse.
Experience has shown that price controls will stop inflation. They will provide more food for Americans and more food for Europeans. We can eet less with Taft or more with price controls.
Unless somebody in Washington comes up with coursgeous action we won't be worrying about meatless Tuesdays and eggless Thursdays. We'll be worrying about foodless Mondays, Wednesdays and Fridays. — The International Teamster.
WOF WOfUXRS IN ORGANIZED iNWSTWFSAVtRASS 60* HIGHER THAN THAT OP WORKERS IN UHORGNilZED INDUSTRIES
6O 00» flo-ioo* ftXTBNT OP UNIONIZATION
CTHIHG new* wmmrs
tO fM» IN ONi
A Fair Question
The Miner has been asked: Why is so much foreign labor newt printed in the paper?
The answer is simple: Europe is only a few hours from American shores. What effects Europe effects the entire world; and therefore it behooves us to know what's going on in the world.
The economic security of the United Ststes no longer msy depend entirely on its own resources, as we did fifty or s hundred yesrs sgo. Todsy, we srs interdependent; s universality embraces us; and in time of such tragic rehabilitation as confronts Europe, ws American« must know whst is afoot and help In whatever way ws may.
That's Whoro the Monty Gms
Americans spent $95 billion on food and tobacco in 1946, compared to only $10 billion ia 1986, according to a Department of Commerce survey. In 1082 the totsl was almost $18 billion.
Total expenditures for medical care and death expenses in the U.8. more than doubled in the 10 years from 1986 to 1946, rising from $3 billion to almost $6 H billion.
Group health programs, which saw U. 8. citizens pay out $3 million for protection in 1986. toek a total of $49 million as premiums In 1946. Government estimates also showed a sensstionsl increase In
mass purchases of accident and health insurance. Prom, a total of $87 billion in 1936, the public bought $290 million worth ten years later.
Radio repairs which cost all Americans $23 million in 1936, ran to $64 million in 1949, with the 1946 figures still not available.
As a nation, we are spending more than twice as much todsy on newspspers, magazines and sheet music as we did ten years ago. In 1986 these Items cost the public $490 million, while the latest official figures fur 1946 show the total to be $1,016 million.
Lots more of us are writing mere letters than ever before, according to the Department of Commerce. In 1939 Americans spent $88 million for postage and by 1949 this total jumped to $276 million for an sll-time high.
Worried
Ths Fsdsrsl Reserve Board fssrs ths dropping of credit controls on Nov. 1 msy lssd to further infls-tlon and hasten the ' inevitable" bust.
It has sent out an urgent appeal to merchants and money lenders not te hold out "easy credit" inducements.
"There could not be s worse time to encourage the public to go deeper In debt." the bosrd declared
It agreed with President Truman that the better way to attract new customers is to reduce price*
0*0H IABCL
Be* UNKM-MAfX l5WtU»-MAM. / w wai e
FALLACY OF PRICE SUPPORT
So the Deportment of Agriculture is going to buy several million pounds of tobacco and chickens to keep the prices up. That's what it says in the newspapers. It's part of the same farm bloc scheme under which the government buys millions of eggs and tons of potatoes, to prevent prices from falling. The idea is that every time the cost of living goes up for the farmer, the government pays more for his produce, so that food prices rise. The surplus which the government buys is kept off the market. The eggs and the spuds are not even shipped to Europe to feed the starving people: they are either destroyed or turned into commercial alcohol or hog feed.
Maybe this makes sense, but we doubt it. Let's see how it would work if it were extended to labor and the working people. Certain)^, if^he farmers are entitled to cost of living parity, the city vteorkers also should receive the same privileges. All Americans/should be treated alike; that is the spirit of our system and of our constitution.	-
Well, suppose we had a labor bloc in Congress that could run things. Would we vote for bills to hurt*>the»farmers? Certainly not, though the farm bloc boys always vete for bills to injure Unions. If we had a wage support program financed by government and operated exactly as the farm price support scheme works, every worker could go to the government, every time the cost of living jumped a few points an*, get a check. Or, the government would support a few million workers in idleness, so that the wages of workers available for jobs would be forced upward.	<
The whole scheme is blunderingly silly. The only honest, worth while prosperity which the farmers can ever hope to enjoy must be based on good markets, which can only be possible if and when Labor is well paid—The Brewery Worker.
The Last Word
By DUFFY
"f~ V
A CMIing Lack of Progress in Greece
By KENESAW M. LANDIS II in Ths Chicago Sun
LOGANSPORT, Ind — Nothing could be more distressing than President Truman's first quarterly report on his own Doctrine.
"The economic situation in Greece," he informed Congress, "has not basically improved."
But how about the military situation? That's what we're really interested in.
"The Greek government," said the President, "had hoped to conclude the guerrilla warfare in the course of its summer campaign."
But there has been, he said, "an over-all worsening of the military situation." .
What went wrong? The President placed part of the blame on "the continued support of the guerrillas by Greece's northern neighbors."
When he announced his doctrine of saving Greece last March, there were about 19,000 guerrillas threatening a British-supported Greek army of 130,000 — ten times the size.
To meet this danger Congress voted sufficient funds to equip an srmy of 290,000. Now, however, the guerrillas have increased to about 29,000, which is also double.
So the ratio is still no better than 10 to 1, and nothing has been gained by ths Amsricsn taxpayer Indeed he seems to be worse off.
According to s dispstch from Athens, the guerrillss now "doro-inate more territory more of the Ume thsn st sny other period since the revolution of December, 1944."
Who Is responsible? No condemnation Is too severs for the dastardly and unfair Intervention on the part of Yugoslavia sqd Bulgaria.
What we do publicly and foi high Ideals, these two Soviet satel-
lites are able to counteract in secrecy and sealth with one-tenth the effort
That is why they must be cited before the United Nations, and why a commission liust be sent to Greece to seal the border.
It is this 10 to 1 shell-out that is so unfair, and makes our task
so ungrateful.
• j
Oh, why must our noble purposes, thrice armed, nay, ten times armed, In righteousness and the newest lethal weapons, fight a losing battle with such a puny and unworthy foe? „ ^
In his report to Congress, President Truman for the first time gsve an explsnstion lor this peculisx
situstion. • '
, « *
"Although the number of rebel guerrillss threatenelng Greece's security is small,4 he said, "they are fanatically led by Communists who have recruited many hardened criminals. . . ."
So that's itf Bandits are bad enough. We found that out when we were tryingHo capture San-dino's soldiers down in Nicaragua.
But the Communists recruit "hardened criminals!" No wonder our darling royalists have such a hard time. They're much too good.
The trisls snd tribulstions of the human family are really something worthy of note. The parade of human being across the pages of the average daily newspaper is funny, pathetic and a few other
things as well.
• • •
Within a week eome three stories
involving marriages. , • i •
Thc governor of a southern state, aged 49 (he ought to know better) marries a former secretary who waa only 21 years old. I wonder which of the two, 10 or 20 years hence, will regret the marriage, if it lasts that long?
•. • *
Then there was the story of a Chicago couple, a boy aged 20, who ran away to Kentucky to marry his sweetheart, aged 14. They were caught, returned, the girl taken from her bridegroom and the boy found guilty of contributing to the
delinquency of a minor.
• • •
Comes now the third marriage story, of a young lady, who admitted she was all of 16 years of age, marrying a man who admitted he was 82. They were married, legally, and the girl says (mind you. she's all of 18) that he wai the only sweetheart she ever had. He was trying to get the marriage
annulled, the old jackass.
• • •
» ■ •
Who would you blame for these
three situations?
• . .
In the case of the third couple, ages 82 and 18, what minister, or civil officer in his right mind, would either issue s marriage license or marry them it one was issued. *
• • •
Can the law be blamed? Probably, for permitting marriages In which ages vary so widely, but
that's not up to me to decide. • • •
These aren't the only bits of chewey material in our newspapers, as witness the "to-do" about the recent death of a horse, even if the
horse was Man-o-War.
• • •
The Lexington, ky., Chamber of Commerof arranged for a 30-min-ute funeral service for the horse, with some of the most prominent citizens of the nstion and state speaking on the program. Lauding that horse must have been | something out of this world—while many Europeans would have relished a piece of meat off Man-
o-War's flanks.
• • •
One little piece of reading material I liked was down my alley, for It meant recognition at last to oen who really deserves it. The piece was about ths memorial tablet put to honor the memory of the man who invented the hole In the doughnut Oh, how I could write column after column about that tasty bit of dough, internationally i famous since the good lassies of the Salvation Army spread the doughnut gospel throughout Europe during the first world war.
• • •
Last, but certainly not least, is the army's invention of a mechanical cow to provide a better substitute for fresh milk for overseas troops. What'll they do next, I wonder.
1$ She Confused I
WASHINGTON —The Treasury Department recshfed the following request from agtrl in Georgia: •
"I understand the Government Is to give loyalty checks to its employes. I think we deserve them. I worked for the War Department two years during the war and I had an excellent efficiency rating during that period. Please don't over-look me when the Government •tarts to hand oeMhoss checks*
House sf Lords, a Hopeless Anachronism
A clash between the British Labor government and the House of Lorda waa bound to come. When the Attlee Cabinet took office, it seemed probable that the upper chamber would throw out some vital bill passed by the Commons — thereby holding it up for two years—and create the kind of situation that led Asquith and Lloyd George, in 1911, to gp to the electorate cn the issue of the Peers versus the People. For the past two years, however, their lordships have behaved very circumspectly: they have done nothing in particular and done it very well, refraining from challenges to the government on matters of principle and confining their activities to suggesting technical amendments to bills. But if they have kept their power under wraps, they and everyone else have been conscious of the fact that it existed, ready to be unleashed at the strategic moment. Most people thought this moment would come when the government moved to nationalize the steel industry, as it was pledged to do by its election program. For various reasons, that bill has been postponed until next year, which means that the Lords, by virtue of their authority to reject bills for a maximum of two conaecutive sessions, would be able "to stymie it until after another general election. Consequently, the .Labor government has decided to take the offensive by introducing legislation limiting the Lords power of delay to one year. That seems to us a pretty mild way of dealing with what is, after all, a hopeless anachronism. In fact, from this distance, it is a little difficult to understand why people we respect, like the editors of the Manchester GuenUan, are so stirred up. Their theory seems to be that the government's action will tend to destroy national unity at a time of crisis. But attached as the British are to historical monuments, we cannot believe that • they are going to split badly as the result of this modest effort to whittle down hereditary privilege.—The Nation.
IT'S A COCKEYED WORLD
By HENRY JONKS
in
And as the old Quaker observed to his wife: "The whole world's queer save me and thee, and betimes even thee's s little queer.**
Whst can be asid of s world that the more it is sble to produce, and the closer it comes to abundance to all, the more It wastes its potential abundance in wfcr — in wars Where the palm of victory is the obligation to feed ths vanquished? What can be said of civilization when one of the oldest of civilizations. restored to . Its 'tfndependence" resumes ths bloody struggles that had once made its conquest easy? Jt seems after all that civilisation is the systematic enforcement and regulation of the "right" to inflict harm on one's fellows.
Then there's Mr. Yoos. For a while an embarrassment to the judiciary and ths police had been abated by adjudging Mr. Yoos nuts and locking him up for that reason. Mr. Yoos was an unemployed baker ln Chicago, single, and evicted from his rooms. He had saved some $1,900 and carried it with him. He was a frugal ooul, and oat down in a vacant lot to eat a loaf of bread. The cops ran hipi in and counted his mazuma. The judge is always interacted in knowing the count before assessing the fine, and so he set it at $200. Mr. Yoos could not see where he had done any wrong and so refused to pay the fine and got six months in the workhouse. It became a human interest story for the papers, and^ citizens who had experienced ft h*e accounting
system of the
police, grew
pancakes you can't turn around. That's why be sent me here."
But back in L (") that's 1929 in capitals—ond many people still feel that way about it—we all did the same thing as that cook. We Worked ourselves out of jobs by filling everything up so the stuff couldn't be moved. The boss sent us to the slsve market instead of to the psychiatrist, for nobody called that nuts, they just called it business. Maybe it's all the same.
Of straw' Votes on future most emphatic is tfte birthrate. It's been climbing up ever since 1933. Psr-en t hood is voluntary enough these days to make that a vote of confidence in the future. The mystery is: Why the confidence? The only explsnstion I can figure out is that they figure even though they didn't have the sense to organize as a class and run the works for the good of the workers, they're counting on it that their kids will have that much sense.
Maybe they are right—but still it's a dirty, trick on the kids to bring them up under capitalism— snd besides there msy not be anything left for them to fix up!
But If s tha Truth— Isn't It?
An arbitrator recently decided thst s company had tha right to discharge an employe who posted the following notic« on the bulletin board	-J#
Creed sf a Ualee Seat
1.	I will let other people get my raioea for me.
2.	I can still lick ths boss , . .
8. Maybe he will lika ms for it.
4. I am too ohsap to pay 29c a
wssk, even li ths union did gat me time snd a half for all work ovsr I hours, snd holidsys plus s vacation with pay.
dastards, aren't they?'
(Signed) KILROY.
Our lemon of the week goss to the well-carsd-for individual who declared with considerable best, "The only persons complaining about the housing situation are s hunch of radical malcontents.",.
indignant and Mr. Yoos was ordered releaoed. But the psychiatrists said he was nuts and had him locked up again.
But now some of the people wonder if the psychiatrists aren't nuts too. Some who have undergone their attentions are not surprised thst Mr. Yoos who hss s very limited knowledge of English, should appear baffled by their questions. One indignant writer of letters to the editor of the Newt comments that he with a number of ethers had to undergo an examination In which a sample question was: "Which do you hate most cheese or ehurcV" When they asked what the quesUon meant, the psycho specialists looked amazed, and even mors so at one guy who wanted to know: "What kind of cheese?" *
That Perry, N. Y., butcher may be next I mean the oee who advertised that he had made arrange-men t« with a finance company to accept "radios, cars, pianos, etc.. not older than 1946 as down payment on one pound of meat—balance on easy monthly tsrms." We doubt if tboee psychos sswy ear-
Folks snicker at the cook who want to the psyshisUdet sed ln re eponse to the psychiatrist snd in rseponss to questions assured htm he was happy, without worries or strange dreams or hallucinations.
"Your boee sent you here — why?"
"Because t like pancakes. "Well, so do f
"Than you ought to come to pur cJftNstsurant I've filled It so full si
YOUTH
Don't let busy-bodies turn you from the path you have selected.
Incredulity and unbelief are quite to be expected.
What if butters-in do scold you?
What if folks try to remold you?
If you aren't streaked with yellow such discouragement won't hold you.,
Some will doubt-you.
Lots will flout you.
More thsn one will-lie shout you
They'll deride you.
And decide you.
Need an "older hand" to guide you.
Do not listen to the croakers — fight it out once you've commenced it.
If you meet with opposition simply run your head against It
All the big things that we know about were won by self-believers
Quitters never yet have been, nor can they ever be, achievers.
"A nation's morals are like its teeth: the worse they are decayed, the more it hurts to touch them " —O. B. Shaw.
Farm Population Shrinks 3,000,000
"Row ere' you going to keep them down ee the farm after they see Parte?" was the theme of a •ong popularised during the First World War. ^
According to the Census Bureau, it cannot be done. It reveals thst the nation's farm population hss shrunken 8.000,000 from its prewar SlSS. "
Tha sxplanation: Many discharged service man who lived on farms whan they were Inducted have turned their becks on agriculture, at least as long,as jobs are plentiful ln the eity.
PBOFITS QUINTUPLE
The Chrysler Corporation, big automobile manufacturer, joined the profit portde with an announcement that It "netted" nearly $48 -000,000 fta ym first nine months of 1947, or almost five times its $10,-290,000 profit In the same period of 1946/