59. številka
Maribor, doe ? 6. julija 1915.
L« Ini k \ II.
naročnina lisin: —
Celo leto . . K to’— Pol leta ...» 5*— Četrt leta . .	„ 2*50
Mesečno. . . » 1’—
Zunaj Avstrije :
Celo leto • •	» 15'—
Posamezne številke — 10 vinarjev. —
Inseraii ali oznanila
se računajo po 12 vin. od čredne petitvrsie: pri večkratnih oznanilih velik — popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
fftredniSivo In upravniStvo: Maribor Koroška ulica. 3. Telefon St. 113.
I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Nausa mornarica obstreljevala laško obal.
Vsi italijanski napadi ob soški fronti odbiti. — Nemci prekoračili med Ostrolenko in Pub tuskom Narew. — Vedno bližje Varšave. — Ivangorod že obstreljujemo. — Nova napetost med Nemčijo in Ameriko. —* Amerika se oborožuje. — Zabavni parnik utonil z 1200 osebami
En© leto vojsk©.
Dne 28. julija lanskega leta je Avstrija napovedala Srbiji vojsko radi serajevskega umora in radi neprestanega izzivanja in vznemirjenjapb naši jugoiz-hodni meji. Prišli so nad Avstrijo potem dnevi velikih skrbi in neizmernih težav, ki so dosegle višek v velikanski borbi za Karpate. Toda Bog je dal pogum našim vojakom in modrost našim vojskovodjem.. Gigantski naval je bil odbit, In začela se je za nas nova doba od mesca maja naprej. Kar so prej Rusi s svojo premočjo dosegli v dobi desetih mescev, so sedaj nagloma izgubili v teku dveh mescev. Naše in zavezniške Čete stoje danes pred Varšavo in Ivan go rodom ter groze ruski armadi s popolno pogibeljo. Bog nam je bil dosedaj naklonjen, ker smo se zaupno o-zirali vanj, Bog nas tudi v bodoče ne bode zapustil, ako se bomo zatekali k njemu!
Združene države Nemčije.
Vlada Združenih držav Severne Amerike je sporočila Nemčiji, da bi, smatrala za neprijateljsko, če bi bili zopet Amerikanci usmrčeni vsled napada nemških podmorskih čolnov. V noti se sporoča, da mora Nemčija za to skrbeti, da delujejo podmorski čolni v soglasju z mednarodnim pravom. Za smrt a-merikanskih državljanov, ki so se potopili z „Lusita-nijo“, se zahteva odškodnina. Predlogi Nemčije, da se amerikainsk'e ladje ne bodo nadlegovale, če ne bodo vozile konterbande, ih pa da naj Amerika vposta-vj štiri ladje za transatlantski promet, se zavračajo.
Hujskanje v Ameriki.
Bivši predsednik Rooseveldt je izdal nov „Manifest na amerikansko ljudstvo“, v , katerem hujska proti Nemčiji. V Ameriki se klatijo angleški agenti, ki tajno nabirajo prostovoljce za Anglijo. Poroča se, da je izbruhnilo na nekaterih ameriških vojnih ladjah več požarov, ki so jih povzročili napadalci.
Amerika dobavlja tudi Italiji.
Amerikanski listi poročajo, da so naročili Italijani v Ameriki velikanske množine vojnega gradiva. Amerika preskrbuje italijansko armado tudi z žitom in premogom.
General Savov o vojnem položaju.
^General Siavov, generalissimus bolgarske armade ob času balkanske vojske, se je pfred kratkim nail ram sotruclfniku turškega lista „ilkd'am“ sledeče izjavil:
Neomajano verujem na končno zmago Avstrije in Nemčije. To sem trdil že tedaj, ko so bili Rusi v velikanski številni premoči, to semj ponovil, ko so Angleži in Francozi s svojimi širokoustnimi izjavami prerokovali poraz teh dveh držav. V vojski se dogodki ali uspehi vedno močno menjavajo. V {velikih borbah so dobe velikih izgub in velikih zmag. Kot posledica teh se potem stvori položaj, iz katerega se že lahko razvidi končni uspeh. Z nova se je sedaj obistinila trditev, da nasilna uporaba velikih vojaških čet ne more biti sredst o, da bi se dobila v moderni vojski končna zmaga. K temu spada dobro premišljeno in preračunjeno stremljenje, ki ima pred seboj le vedno konečno zmago. Vsaka posameznai, še tako malenkostna podrobnost se mora natančno preračunati. V Vsakem koraku, v vsakem načinu nastopa Nemčije in Avstrije vidimo, da ti djve državi razpolagata z vsemi potrebnimi sredstvi. Zmaga Avstrije in Nemčije je popolnoma gotova.
] Italija se je pri Kiununiji zaračunala.
. V milanskem „Corriere della Sera“ se bavi bu-hareški dopisnik* tega lista Luciano 'Miagrini z Ru-munsko in njenim vedenjem. Članek ovaja, da pisec dvomi, da bi imela prizadevanja četvjerosporazuma pri Rumu n skl kaj uspeha. Iz vsega članka izhaja, da nima posebnega zaupanja o bodočnosti. Priznava z veliko žalostjo,- da bi mogli diplomacija in vojska Avstrije in Nemčije izvojovati zmago, da bi. se na soudeležbo Rumunsike na svetovni vojni moglo misliti šele tedaj, ko bi se razmere v Galiciji popolnoma iz-premenile. 'Magrini pa ne veruje v tako izpreiaembo, ker sicer ne bi grajal Rumhnske, da se kot latinska država ne pridruži Italiji. Poleg mnogega drugega, čemur oporeka, pravi tudi, da izgovor Rumunsike, da Italija ni pravočasno podučila Rumunske^ o sklepu dogovora s trosporazumom, ne drži. Magrini trdi, da je italijanska vlada že mesec dni poprej, nego je napovedala vojno, priobčila Rumunski, da pride do vojne z avstrijsko monarhijo. Po tem 'dragocenem pripo-znanju vidimo, da se je Italija že dne 25. aprila trdno odločila za napoved vojne, ter da so pogajanja, ti jih je vodila z Avstrijo in Nemčijo, imela samo ta namen, da prevari1 svoja prejšnja zaveznika. Razsrjen, ker Rumunska še noče nastopiti, se huduje nad ru-munsko vlado, češ, da bi hotela Rumunska, kot za cassa, balkanske vojne, prijeti za orožje šele tedaj, ko ,ej ne bo treba nič več -riskirati. Pri tem se Magrini sklicuje na izjave nekega člana rumunskega generalnega štaba, ki da je rekel, da jje število rumunske vojske premalo, da bi mogla Rumunska v isti čas nastopiti proti monarhiji in zavarovati svoje meje proti Bolgarski. Poleg tega, da primanjkuje Rumuniji municije in konj. Magrini zaključuje svoj članek z dovolj jasno grožnjo, da bo za Rumu nsko prekasno, ar ko čim prej ne poseže v vojsko.
Tudi izvajanja Magrinija ovajajo, da se je Italija tudi glede Rumunske zaračunala. Mora torej poleg drugih, že gotovih, zabeležiti še to neuspešno postavko v knjigo svojih računov o svoji sedan ji vojski: precejšnjo gotovost, da Rumunska ostane — nevtralna,.
Vojaška dolžnost na Angleškem
Londonski dopisnik lista „{Züricher Post“ piše: Vojna dolžnost na Angleškem se približuje z velikimi koraki. Prišel je trenotek, ko se mora enkrat res-
i.o	misliti na upeljavo vojne dolžnosti. Lord Kitche-
er ne more več na sedanji način dobiti dovolj velikega števila mož za armado, Dobiti bi moral vedno i eč rezerv. Ker so priprave tako daleč napredovale, da. se bodo lahko vsi rekruti oblekli in oborožili, za hteva lord Kitchener, eia mora vsak mož od 19. do 40. leta, ki ne dela v kaki tovarni za strelivo, vstopiti v urmado. Zapiski o stanju prebivalstva bodo po Kit-riienerjevi izjavi zelo dobro služili, kajti iz njih se bo izprevidelo, kateri možje se lahko uporaibijo v armadi. Te ljudi je treba poiskati in jih pripraviti za vstop v armado. To pa ni nič drugega,, nego uradno določena vojna dolžnost. Pritisk na mošjke, da naj nosijo vojaško suknjo, ali pa naj izdelujejo strelivo, bo tako.velik-, da se bodo le težko odtegnili enemu ali pa drugemu. Možje, ki se še niso mogli odločiti za vstop
v arnijado, se bodo tudi sedaj težko odločili. Eclino sila še bo menda kaj izdala. Tak je splošen utis, ki ga napravlja angleška vojna dolžnost, ki stoji pred vratmi.
Vojni stroški čet v eros po razuma
Vojni stroški, ki jih je imel Četverosporazum že mesca maja letošnjega leta, znašajo, kakor poroča ženevska „Tribuna“, za Anglijo 2100, za Rusijo 1800, za Francijo 1000 in za Italijo 500 milijonov frankov. Obresti vodnih posojil v tem niti niso vračunjene. — Vse skupaj znaša to šest milijard frankov.
flvstpijsho-italijanstio bojišče.
Dogodki na italijanskem bojišču.
Uradno se razglaša:
Dne 23. julija.
Bitka na Goriškem Še vedno ni končana. Proti gorišklemu obmostju so namerili Italijani včeraj mogočen artilerijski ogenj. Napad na hrib Sabotin je bil odbit. Na prednji ravani pri Podgori leži na stotine mrtvih italijanskih trupel. Naše čete imajo svoje prvotne postojanke obmostja brez izjeme v svoji oblasti. Pri odbijanju številnih sovražnih narvalov so se vnovič posebno oblikovali dalmatinski domobranci. Na robu Dioberdobskje gorske planote se boji nadaljujejo. Proti ozemlju Potčan—Zdravščina so napravili Italijani v pretečeni noči tri napade, ki so pa bili odoiti. Istotako se je izjalovil sovražni poskus se med Zdravščino in Potfenom bližje preriti do naših jarkov. Tudi novejši sovražni sunki pri Selcah, Verme-1 i j an u in proti gori Kozič so bili istotako brezuspešni, kakor vsi poprejšnji.
Ob srednji Soči so se vršili le samo artilerijski boji.
Na ozemlju Krna so odbile naše čete včeraj potem po noči in danes zjutraj sovražne napade.
Na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se ni pripetilo nič bistvenega. Ponočni italijanski napad na Pijano-Goro se je izjalovil. Na več mestih še traja artilerijski ogenj.
Dne 24. julija.
Čeprav še ni bila končana bitka na Goriškem včeraj in danes po noči, postaja vendar popolni neuspeh drugega italijanskega, splošnega napada vedno bolj jasen. Proti goriškemu obmostju so napravili I-talijani včeraj zvečer na višino Podgoro nov napad, katerega je pa naš artilerijski ogenj že koj v začetku udušil. Protinapad naših tamkaj se nahajajočih čet jo zapodil sovražnika v beg. < Na severno-zaliodnera robu Doberdobske gorske planote so postajali italijanski sunki slabejši in redkejši, po noči so pa sploh izostali. Ponovni napadalni poskusi sovražnika na bojni črti Polač—Vermelijan so bili prav lahko odbiti. Pri Selcah je udrl sovražnik včeraj predpoldne v del naših jarkov na robu gorske planote. V ponočnem protinapadu smo si pa zopet priborili vse naše prejšnje postojanke in smo odbili sovražne napade na coli črti. Današnji dan se je začel bolj mirno.
Na ozemlju Krna so bili zopet odbiti vsi sovražni napadi. Pri tem se je posebno odlikovala infanteria nadvojvode Jožefa,
Na tirolski in koroški bojni črti je položaj nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Itali jan i hočejo predreti črto oh Soči*
ßerolinska ^Tageszeitung“ poroča iz Rotterdama:. V, nasprotju z tajnostnimi namigavanji četvero-sporazumsktoga časopisja, o spremembi italijanskega vojnega načrta; izjavlja list .„Temps“, da se po gotovih vesteh pričajkuje, da se bo 25 milj dolga fronta meli 'Avstrijo in Italijo v kratkem podaljšala. Že nekaj dni spravljajo Italijani močne.čete na fronto. Radi tega so tudi Avstrijci pritegnili nova ojačenja in so se novo utrdili. Zdi se torej, da še Italijani niso opustili svojega načrta, predreti fronto ob Soči.
Svedi o italijanskem bojevanju.
Švedski pisatelj Lago Lennjjuist, kateri i6 Prei obiskal strelske jarke na polotoku .Galipoli in potem v Karpatih, piše listu .„Kölnische Zeitung“ :
Velik del italijanskih poročil o zmagali je nezanesljiv, dbj, celo izmišljen. Resnični so pri tem le vremenski podatki. Ge se opazujejo postojanke laške bojne črte in vidimo njih artilerijo delovati, tedaj pridemo do zaključka, da kakega večjega; neuspeha, kakor ga je dosegla Italija ob Soči, še menda sploh n obe o a država ni doživela. Težko {je govoriti s spoštovanjem o. činih italijanske armade. Vzroki neuspehov so: slab vojskin načrt, pomajnjkanje vneme za napadanje in vi armadi neveselo razpoloženje za vojne zmešnjave.
G dalmatinskem domobranstvu pravi Lago Len-iquist, da so te Čete mnogo močnejšega sovražnika že vrgle z višin z neprimerno in neodrekljivo bojno disciplino in osebnim junaštvom. Pisatelj nato opisuje posamezno slučaje nečloveškega vojevanja nekaterih italijanskih armafdmih zborov in pride nato do sklepnega zaključka:
Neuspeh italijanske armade, ki je vpadla čez mejo, je popolnoma jasen in se ne more več dalje zamolčevati, posebno z ozirom na krvave izgube, katero so za Italijane edini uspeh zadnjetedienskih vojnih naporov.
Na C irli-Metodov dan uničenih 5 italijanskih bataljonov.
Splitski „Dan“ poroča: Profesor Anton Danče-vič, vsestransko izobražen človek, znan v Splitu po svojem živahnem in velikem duhu, je dne 6. t. m. padel pred goriško mostno utrdbo kot nadporočnik dalmatinskega 37. polka, O njegovi junaški smrti poročajo zagrebške „Novikie“: Razvilo se je silno klanje Italijanov. Prodrli so bili že v naše jarke. Naš nadporočnik Dančevič navali nanje s svojim moštvom, kakor ris. Grozna borba tu in tam. V tej borbi pade tudi nas lev Dančevič. V srce ga ge zadela krogla, a še več drugih krogel mu je prodrlo prsa. Saj s (V letele krogle gosto kakor 'dež. V eni uri je bil uničen cel bataljon Italijanov. Nadomestil ga je drugi. Tudi tega so zbili naši vojaki. Prišel je tretji, četrti, peti. Pet ljutih napadov je bilo od poldne do 1. ure po polnoči, Popolnoma, poraženi Italijani si bodo dobro zapomnili dan sv. Cirila in 'Metoda. Poldrag naš bataljon je uničil pet njihovih. — Pokoj tvoji duši, junak hrvatski iz kršne Dalmacije!
Kako so Italijani navdušeni za vojsko.
SocijaFstični župan in občinski svetovalci mesta Gardone ob Gardskem jezera v Italiji so bili po i-talijanskih karabinoiii prijeti in odpeljani v zapore v mesto Brescia. 'Obtoženi so, da so agitirali zoper Vojsko.
Socijaldemökraäki župan mesta Pieve je bil radi istega čina in radi hujskanja vojakov k nemirom odstavljen.
Prostori socialističnega kluba v Bresciji so bili uradno preiskani. Oblast je pet članov tega kluba dala zapreti.
Italijani preganjajo duhovnike.
Rimski list „Giornale d'Italia“ piše, da je bil usmrčen eden duhovnik župnije Tržič baje radi vohunstva.
Pomanjkanje živeža v Italiji. ]
Poluradno se od italijanske strani razglaša, da se mora vse žito, ki se rabi za prehrano vojaštva, nakupiti v inozemstvu. S to odredbo (ki bo italijanske denarne potrebe zelo povečala) in z nakupovanjem mesa ter žive goveje živine v tujini hoče italijanska vlada doseči, da se domače žito in meso ohrani za civilno prebivalstvo in da se s tem živila ne bodo preobčutno podražila. Zasebna poročila zatrjujejo, da je cena žitu in kornzi zadnje dni v Italiji poskočila za eno tretjino.
i—<	j—<	I
Zopetno uspešno obstreljevanje italijanske obali.
Uradno se razglaša:
Dne 23. julija zjutraj so uspešno obstreljevale naše križarke in drage ladje železnico na italijanski izhodni morski obali v dolgosti 160 kilometrov. Železniške postaje Chieti in Ortona, Campomarino, Possaoessia in Termoli so
močno poškodovane, železniški postaji San Benedetto in Orottamare sta upepeljeni. Razbite so bile tudi 4 lokomotive in veliko železniških vozov, nekaj jih je tudi zgorelo. V Orioni je biRporašen stolp za vodo, poškodovalo dvigalo za pontoni in potopljena ena majhna ladja. Dve tovarni v Ortoni in ena v San Vito sta bili močno poškodovani. Porušeni so bili vsi dimniki. Železniški predor pri Termoliu je porušen, istot&ko železniški most čez reko Moro. Uničena je bila tudi vojašnica v San Benedetta. Sentfor (brzojavna postaja) Tremitìi je popolnoma porušena, istotako tamkajšnji kabel (podmorska brzojavna žica). Prikazala se
d nobena sovražna vojna ladja.
• '
• . •
V poročilu označeni kraji se nahajajo med Jakinom in otoki Tremitti, severno zahodno od južno-izhodne italijan-rke pokrajine Apulije.
Potopljena „Giuseppe Garibaldi“ je bila admiralska ladja.
List „Az Est“ poroča:	Potapljači, ki so preis-
kali mesto, kjer se je potopila italijanska oklopna križarka „Giuseppe Garibaldi“, so izvlekli iz morja ìla-lijjansko admiralsko zastavo, iz česar sledi, da je bila potopljena italijanska oklopna križarka admiralska ladja, na kateri je poveljeval admiral oddelka vojnega brodovja, ki je križaril med Dubrovnikom in Gružern«
Garibaldijeve sablje so se potopile.
List »Daily Telegraph“ porosa, da so se s potopljeno križarko „Giuseppe Garibaldi“ tudi potopite zlate sablje, katere so svoj čas angleški in amerikanski občudovalci da rovali italijanskemu prekucuhu Garibaldiju, po katerem je bila potopljena ladja imenovana. Garibaldi je te sablje v oporoki zapustil italijanskemu ministru Cnspiju, a ta jih je s opet izročil italijanski armadi, katera jih je poklonila v dar križarki „Giuseppe Garibaldi“.
Avstrijska uradna poročila.
Uradno se razglaša:
Dne 23. julija.
Bop na južnem Poljskem, v Voliniji in ob gornjem toku reke Bug se nadaljujejo, Na ozemlje Bujga Karnionka—Strumilowa—Krystynopol—Sokfd, kjer si smo na izhodnem bregu reke zgradili nekaj obmost-ju podobnih postojank, pritiska sovražnik z zelo močnimi četami. Na nekaterih posameznih točjkah se je preril do 800 korakov notri do naših strelskih jarkov, zopet na drugih krajih je prišlo do bojnega meteža. Povsojd so bili Rusi pognani v beg, pri čemur so pa imeli velike izgube.« južno-izhodno od Sokala je pri nekem drznem sunku v bok ujel poljski lovski bataljon Kopal Štev. 10 tri ruske častnike in 342 vojakov. Severno-zahodno od Grabieszowa so pridobile nemške čete precej ozemlja.
Med Byst'rico in Vislo so porinile Čete nadvojvode Jožefa Ferdinanda sovražnika proti Belzici in čez Wronow.
Zapadno od Visle, navzgor od izliva Bystrice so prodrle zavezniške čete do reke in do pasa Ivango-roda. Pri Kocienici se še bojujejo n|aše čete s sovražnimi zadnjimi stražami. Na ostalih delih bojne črte je položaj vobče nespremenjen.
Dne 24. julija.
Sovražnik je zapustil včeraj, dne 23. julija, v-sled zmagonosnih napadov, katere je napravila v zadnjih dneh armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda, svoje postojanke med Vislo in Bystryco v Širofcosti 40 km in se je umaknil za 8 do 10 km v« svoje postojanke, katere si Je poprej pripravil.. Njegovi poskusi, se ustaviti v prednjih postojankah, so se izjalovili, ker so naši armadni zbori pritiskali na bežeče Ruse.* — Število od armade nadvojvode ujetih in že zadnjič javljenih Rusov je naraslo na 45 častnikov in 11.500 mož.
Severno od Grabieczowa so udrle nemške čete v sovražne postoj'anke.
Pri Sokalu so ponavljali Rusi svoje napade na naše postojanke.
Na izhodnem bregu reke Bug in sicer zahodno od Iwangoroda, je napravil sovražnik nekaj brezuspešnih sunkov na čete našega sedmograškega armadnega zbora.
Na ostalih delih bojne črte je položaj popolnoma nespremenjen,
Zavezniške čet e,, 'ki se bojujejo m e d P i 1 i c o i n B u go m, so ujele od dne 14. j u 1 i j a 5 0.0 0 0 Rusov.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Hofer,
podmaršal.
Ulmska uradna poročila.
Dne 23. julija.
U ugo iz hodno b o j i š č e. Zahodni breg Vislo od Janowieca (izhodno od Kazimirza) do Gra-gibe je izčiščen sovražnika. V gozdov ju jugozahodno
od Kozinieca se bore nemške čete še z ruskimi zadnjimi stražami. Med Vislo in Bugom s«e je zveznim četam posrečilo, da so zlomile na, ,več mestih sovraž-gi vztrajni odpor in da. so ga prisililo k umikanju. Krvave izgubo Rusov, so izredno velike.
Soveroizhodno bojišče. Nh Kurs-kem sledimo Rusom, ki se umikajo proti izhodu, , med neprestanimi boji, med katerimi smo ujeli včeraj 6550 Rusov in zaplenili 3 topove, veliko municijskih voz in vojnih kuhinj. Proti Narevu in mostišču pri Varšavi so se naše armade bolj približale. Pred Roz annoiti je bila vas Milnny in utrdba Szygì vzeta z ba-jonetnim naskokom; ujeli smo 290 Rusov. Ponočni izpadi iz Novega Georgiewska so se izjalovili.
Dne. 24. julija.
(J, u g o i z h o d n o bojišče. Od izliva Piliće do Kozienice (severozahodno od Ivangoroda) je sovražnik potisnjen čez Vislo. Pred Ivan go rodom so se nemške čete pomaknile bližje trdnjavi.
Med Vislo , in Bugom se boji trdovratno nadaljujejo. V okolici Sokala so bili ruski napadi na tamošnje obimostje odbiti. Tirinški polk se je pri temle posebno izkazuj.
Nemške in avstro-ogrske čete generalnega polkovnika pl. Woyrscha in armadi generalnega maršar la pl. Mapkensena so v zadnjih 14 dneh ujele okrog
50.000	Rusov Natančno Število in višina vojnega plena se še ne da natančno pregledati.
S e v e r o i z h o d «p o bojišče. Armada generala Belova je pri Sčavliju premiatala • peto rusko armado. V desetdnevnem stalnem boju, marših in zasledovanju se je posrečilo nemškim,četam včeraj Rase v okolici mesta Rozalin in Szadow prijeti, pobiti in razkropiti. Skupen uspeh teli biß j e v, to je od 14, julija naprej, znaša 27.000 ujetnikov, 25. topov, 40 strojnih pušk, čez 100 napolnjenih vozov streliva, veliko število vozov in drugega vojnega gradiva.
Ob Narevra je armada generala pl. Gailwitz no vstrajnem nepremagljivem napadu zavzela trdnjavi Rozan in Pultusk in_ si je med obema krajema izsilila prehod čez reko. Močne čete stojijo že na južnem bregu Narewiaj. Dalje severna in južno silijo nemške čete proti reki.
V bojih med Njemenom in Vislo je bilo ujetih od 14. julija naprej 41.000 Rusov, uplenjenih 14 topov in 90 strojnih pušk. Plen, Id so ga v Rozanu in v Pultusku zajele nemške čete, se še sedaj niti ne da pregledati.
Pred Varšavo je v mapjših bojih padlo zadnje dni 1750 Rusov v ujetništvo. Netaci so uplenili 2 strojni puški.
Severno od izliva Piliće so nemške čete došle do Visle.
Trdovratni ruski napadi ob Dnjestru.
„Pester Lloyd“ poroča: Rusi so zbrali ob Dnje-stru velika ojačenja in poizkušajo, da bi zopet pridobili izgubljene postojanke na levem bregu. Vsi ti napori so pa zaman. Naši trdno drže postojanke. Rusi so pripeljali svojo težko artilerijo in razvili so se hudi boji.
Ob besarabski meji.
„^Berliner Tageblatt“ poroča iz Cernovic: Spopadi in artilerijski boji trajajo brez presledka; pričenjajo se zgodaj zjutraj in se nadaljujejo cel dan do poznega večera. Naše čete vstrajajo hrabro in se sovražniku ne posreči, da bi jih omajal. Noben dan ne mine, da ne bi ujeli več ali manj Rusov.^ Mesti Žu-ravno in Zidačov sta v razvalinah. Rohatyn je skoro popolnoma izginil ; le nekaj slučajno ohranjenih hiš kaže, da je tn stalo cvetoče mesto. Rusi so tiste vasi, kjer so bivali nemški naseljenci, s posebno skrbjo uničili.
Rus slavi junaštvo Hrvatov.
Sotrudnik lista „A Nap“, ki je obiskal ruski u-jetniški tabor, je imel pogovor z najstarejšim ujetim ruskim častnikom, z nekim polkovnikom. «Tja je pripovedoval, da Rusi niso v stanu kljubovati naskokom hrvaških polkov. Hrvati so obkolili njegove vojake in vsled tega se je moral udati. Polkodnik je pristiavd, da ni noheina sramota,- se udati tako hrabrim vojakom. V ruskih vojakih ni žajibog opaziti tako izbornega duha in tudi disciplina ni na tisti višini, kakor pri avstrijskih.
Iwaugoròd Že obstreljujejo.
Težka nemška artilerija že obstreljuje rusko trdnjavo Iwangorod. Rusi so zadnje dni z železnico poslali pred Lublin znatnih ojačenj. Pri bojih se je tauoj opazilo, da so Rusi dobili pomoč. Kljub temu pa se sovražniku ni posrečilo, da bi našo ofenzivo le sa-
JULLU iia üllOAU MJ.CCHU
1400 topov v Varšavi.
Nemški listi poročajo, da brani Varšavo Ì40t topov in nad 300.000 vpjalkov,
Nova ruska milijonska armada.
Bivši srbsiki minister Stojanovič, ki se Se vrnil to dni iz Potrojgrada. v Belgrad, jo povedal odličnemu srbskemu častniški, da še Busija ni nikakor poražena. Poklicala je pod orožje novo armado, brojočo
6,000.000 mož, s katero upa pregnati sovražnika iz Bukovine in Galicije. Z vojnimi potrebščinami je Busija zadostno preskrbljena. V Petrogradu in v Moskvi so ustanovili šest novih tovarn za izdelovanje o-rožja in streliva.
Rusija kliče zaveznice na pomoč.
Uradni ruski vojaški list „Ruski Invalid*1 opisuje prav resno vojaški položaj Rusije in kliče prav energično zaveznice na pomoč, kajti, piše list, sedanja glavna bitka na ruski bojni črti je tudi odločilna bitka cele svetovne vojske. Nemška strategiji je spoznala prav dobro, da je Rusija sovražnik, katerega se mora smatrati za najresnejšega in katerega je treba pred vsem uničiti. Vojna podvzetja na drugih bojr nih črtah bodo nato našla sama od sebe svojo rešitev. V Petrogradu se v polni meri priznava resnost položaja. Dokler se še drži bojna črta ob Visli, kjer je položaj še precej ugoden, je še neklaj upanja. Boj na črta Nikolaoz—Bychawa, ki je sedaj hrbtišče te črte, kljubuje uspešno napadom av 1st ri j sko-n emšk ib
armad-
Položaj Rusije skrajno opašem
Londonski list „jTimes“' objavlja brzojavko iz Petrograda, v kateri se z velikim povdarkom opisuje strašansko resni ruski položaj na bojni Črti ob reki Narew, ki se je že začela majati vsled pritiska nem-Ško-avstrijškib čet, -Zavzetje Prasznyszaj in boji na tem ozemlju se že občutijo na celi 6CT km (Široki bojni črti.
'Milanski list „jSecohri piše, da navdajajo dogodki na ruskem bojišču vse duhove z veliko skrbjo. Vojaški strokovnjaki so pričakovali, da se bo poveljnikom ruskih armad še vendar posrečilo preprečiti to katastrofo, toda žalibog, upanja je zelo malo.
V očigled resnosti položaja ruske armade je poklical predsednik francoske ljudovlade, Poincare, na ministrsko posvetovanje tudi. nekaj generalov. V Parizu vlada velika potrtost. ’Pariški list „Malin“ piše z dovoljenjem cenzure, da si more Francija sama sebi pomagati. - 'Ruska pomoč je vsled avstrijsko-nemš-kega ognja strta.
Pomanjkanje streliva v Rusiji.
„Ruskoje Slovo“ poroča iz Varšave: - Po celem Poljskem je Rusija vpoklicala črnovojnike prvega poziva, ki še niso služili,
Ziemstva (odbori okrožij) so stavili predlog, naj se viša industrija pritegne v izdelovanje streliv-a in se naj po vojaško organizira. V Rusiji vlada tako veliko pomanjkanje delavcev, da so preko mesta Char-bin vpoklicali 300.000 Kitajcev, kateri se vsak dan že pričakujejo,
Francozi se jezijo nad Rusi.
Pariški veliki list jMatin“ v ostrem članku srdito nabada Rusijo in pravi, da, je Rusija v vojaških zadevah popolnoma dogospodarila. (Zavezniki Rusije so radi velikih ruskih 'porazov in izgub naravnost o-goljufani. Čudno, da je francoski uradni pregledovalec pripustil, da je ta članek zagledal beli dan.
Raznoterosti.
f Profesor dr. Franc Feni. V nedeljo dne 25. julija popoldne je po dolgotrajni bolezni umrl vid. g. dr. Franc Feuš, profesor mariborskega bogoslovja. Rajni je bil rojen dne 28. septembra 1850 v Ljutomeru. V duhovnika je bil posvečen dne 25. julija 1875. Služboval je kot kaplan v Celju, kaplan in pozneje stolni vikar v Mariboru do 16. marca 1885. Dne 31. julija 1885 je bil n® ino-moškem vseučilišču promoviran doktorjem bogoslovja. Dne
1.	marea 1885 je bil imenovan za začasnega profesorja na lavantinskem bogoslovnem učilišču. Dne 15. decembra pa je postal redni profesor na tem zavodu. L. 1890 je bil imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetnika. Leta 1908 je bil radi bolezni vpckojen. Svetila pokojniku večna luč!
f Župnik Anton Ribar. Dne 21. jalija je umrl na legarju vlč. gospod Anton Ribar, kn. šk. duhovni svetnik ia župnik v Št. Vidu pri Planini. Pogreb se je vršil v soboto dne 24. julija. Rajni je bil rojen dne 18. maja 1847 v Braslovčah, v duhovnika je bil posvečen 1. 1872. Služboval je kot kaplan v Gornjem Gradu, Hočah, Teharjih in Braslovčah. Od 1. marca 1885 do 31. m&ioa 1889 je bil začasni profesor na mariborskem bogoslovnem učilišču. Dne
1.	aprila 1889 je dobil župnijo St. Vid pri Planini, kjer je ostal do svoje smrti. Blagi pokojnik naj v miru podiva !
Šestdesetletnico duhovništva obhaja v četrtek dne
29.	julija vlč. g. Matija Wurzer, duhovni svetnik in župnik v Rušah. Rušani se prav pridno pripravljajo, da proslavijo redko slovesnost svojega priljubljenega dušnega pastirja. Odbori 4 ruških občin in učiteljstvo s šolsko mladino se bo ta dan poklonilo slavljencu. Biseromašniku še na mnoga leta!	1
Nagovor vojakom. V petek dne 23. t. m. ob 7. uri 40 minut zjutrjy je naš prezv. g. knezoškof pred svojo palačo nagovoril in blagoslovil odhajajoče vojake.
. v Major Tnrndija odlikovan. Hrabri in slavni poveljnik dalmatinskih junakov - na avstrijsko- italijanskem bojišču, strah nasprotnikov, ljubljenec naših vojakov, ms^or Stanislav Turudija, je odlikovan z vojaškim križem za za-slnge 3 stopnje z vojno dekoracijo.
Za poročnika v rezervi je bil imenovan praporščak Milko Naglič.
V ruskem ujetništvu je trgovski potnik Franc Pleterski, 1 rodom Stajere. Ujet je bil v, przemyslsKi trdnjavi.
Iz učiteljske službe. Službi sta menjali stalna učiteljica Neža Hribernik v Črešnjevcu z Emilijo Pirnat na okoliški Šoli v Konjicah. — V stalni pokoj so stopili: nadučitelj na Negovi Mihael Vreča, stalnau-čiteljica na štirirazrednici v Jtarenini .'Ana Vauda, stalni učitelj na okoliški Šoli vi Slovenjgradcu Ivan Trohej, nadučiteljiea na II. dekliški šob v Mariboru Ana Hodi, učiteljica na LubeČnem Viktorija Zörer. — Deželni šolski svet je izrekel pohvalno priznanje za mnogoletno uspešno delovanje v šolski službi šolskemu vodji v (Turjah Jožefu TopolofVšek; nadalje stalnemu učitelju na okoliški šob v Slovenj gradcu Ivanu iTrobej.
Poštna vest. Povodom pomaknitve poštnega u-rada v Standrežu pri Gorici v drugo vrsto je imenovana za poštarico tamošnja voditeljica g. Lojzka Tomažič, nadučiteljeva soproga, iz Brežic ob Savi.
Prebiranje drnovojnikov od 43. do l>0. leta se bo vršilo: Celje od 29. julija do 10. avgusta; Mozirje 12. in 13. avgusta; Hrastnik 15. avgusta; Trbovlje 16. avgusta; Brežice od
18.	do 20. avgusta; Kozje od 22. do 24. avgusta; Sevnica 25. avgusta; Konjice 27. do 29. avgusta; Rogatec od 31. avgusta do 1. septembra; Ptuj od 3. do 9. septembra; Ormož 11. in 12. septembra ; Ljutomer od 14. do 17. septembra ; Slovenjgradec od 19. do 23. septembra; Velenje 25. septembra; Nemški Lonč od 12. do
19.	avgusta; Lipnica od 21. do 29. avgusta; Radgona od 31. avgusta do 4. sepiembra; Maribor od 9. do 13. septembra; Slovenska Bistrica 14. do 15. septembra: Sv. Lenart v Sl. gor. 17. in 18. septembra; Maribor od 20. do 24 septembra.
Župani in občinski svetovalci zopet oproščeni.
Kakor smo iz verodostojnega vira izvedeli, bodo v mariborskem okrajnem glavarstvu tudi župani in ob-čins|ki svetovalci letnikov! 1865 in 1874, ki bi prišli prihodnjič k prebiranju, oproščeni črnovojnjške službe in jim ne bo treba k prebijanju. 'Menda bodo o-proščeni župani in občinski svetovalci tudi v drugih okrajnih glavarstvih, ker se tozadevni odlok mariborskega okrajnega glavarstva nanaša na ukaz domobranskega ministrstva-
Zaplemba stročnic. Povsem neopravičeno po-draženje stročnic v pretečenem času je povzročilo, da je vlada odtegnila špekulaciji tudi stročnice in postavila prodajo in uporabo stročnic pod nadzorstvo vlade. Ministrska naredba določa, da so zaplenjene tudi stročnice letošnjega pridelka in sicer fižol, grah, leča, bob itd., za katero zaplembo veljajo vobče tiste določbe, kakor za žito; izvzete so le stročnice, ki se uporabijo kot zelenjava. V trenutku, ko se ločijo stročnice od zemlje, zapadejo zaplembi. Istotako so zaplenjene tudi stročnice iz prejšnjih pridelkov. Dokler na izide nobena tozadevna odredba, ki bi odredila kaj drugega, smejo lastniki stročnic uporabljati za sebe in za svojce stročnice, v poljubni množini in jih tudi uporabljati za setev. Tudi trgovci, ki še imajo stročnice iz prejšnjih letnikov v zalogi,, smejo poljubno prodajati stročnice še tudi nadalje. •* rOd novih stročnic se ne sme nobena množina nikomur drugemu prodajati, kakor le samo vojno-žitno-prometnemu zavodu.
Semensko žito. Ministeri jalna naredba z dne 23. julija urejuje promet z semenskim žitom: Prostovoljna prodaja čistega semena in sicer pšenice, oziroma ječmena in ovsa je dovoljena onim pridelovalcem, katere na predlog kakeghf kmetijskega zastopstva (organizacije) pooblasti poljedelski minister. Prodaja se vrši v imenu vojnožitnega zavoda. Za meter-ski stot smejo zahtevati do 15 K dodatne cene k že objavljenim žitnim cenam. Prodajati se sme samo v plombiranih posodah (vrečah in podobnih). Plombirati smejo samo določeni zavodi. Vsako prodajo pa je treba tekom treh dni z navedbo kupca naznaniti podružnici vojno-žitno prometnega zavoda. Kazen za prestopke: 2000 K, zapor do 3 mescev, pa tudi do 5 tisoč kron ali 6 mescev.
Štajerska podružnica vojno-žltno-prometnega zavoda. Svetovalsko te podružnice se bo 'danes dne 26. julija, konstituirajo v Gradcu. V syetovalstvo so od o. kr. namestnika' imenovani izmed Slovencev dr. A. Korošec,. Peter Majdič in Fr. Pišok.
Zaradi kolekture. Iz verodostojnega vira izvemo: Notranje ministrstvo bo v kratkem izdalo na c. kr. namestništvo v Gradcu odlok, vsled katerega se
dovoljuje prostovoljna kolektura. Kolekfanti se bodo uajjbrž morali zavezati, ‘da prodajo nabrano žito vój-no-žituemu zavodu. Ko bo namestništvo notifieibalo odlok okrajnim glavarstvom, se bo v listu naznanilo.
Zaradi točo. Kjer je pobila toča, naj občine, o-žlroma posamezniki, zaprosijo uradno cenitev, 1. da se odpiše davek, 2. da se dobi podpora, 3. da se dobi brezplačno semensko žito. Zaradi semenskega žita sta zadnje dni posredovala dr. Korošec in PiŠek na Dunaju, kjer se je zagotovila brezplačna oddajatev* Za to je treba, da se občine, oziroma posamezniki, pravočasno oglasijo. Imenovana poslanca sta opozorila na škodo v vseh prizadetih okrajih Slovenskega Stajerja.
Toča v brežiškem okrajnem glavarstvu. Iz
Kozjega se nam poroča: Dne 9. julija je strahovita toča napravila velikajnsko škodo. Škoda seveda ni povsod jednaka. Ponekod je velikanska fako, da vse kosijo, drugod manj. Jako prizadeti so povsod vinogradi in koruza:. Prizadete so občine: 1. Blanca, posebno Krajnabrda, Strajne, Leskovec, Poklek m Selce; 2. Zabukovje, posebno Trnovec; 3. Brezje-Kali-šovec; 4. Senovo (Všeden in Lokve); 5. MrČnasela-Reštanj; C. Velikikatmen in 'Malikamen; 7. Koprivnica, posebno Velikidol; 8. Zdole-Kostajnik; 9. Sromlje; 10. Križe; 11. Pišece; 12. nekjoiiko tudi Gorjane. Posestniki so pri občinah škodo priglasili.
Varujte se požarov! Skoro vsako leto nasiaaejo ob času žetve požari, katere povzroče otroci, ki ostanejo med tem,, ko so stariši na polju, sami doma, V sedanjih razmerah) se lahko vsak ogenj usodepolno razširi, ker so skpro vsi močni in porabo i možje in mladeniči y vojaški službi, vse druge osebe, razven starčkov in malih otrok, so pa zaposlene pri delu na polju in torej povsod manjka moči, da bi se nastali ogenj takoj zadušil. Poleg tega manjka mnogokrat še tudi konj, s katerimi bi bilo mogoče od drugod pripeljati ognjegasne brizgalnice. Da se prepreči kaka velika nesreča, je torej treba: 1. užigaliee pred otroci skrbno shranjevati; 2. v vsakem kraju skrbeti za primerno nadzorstvo nad otroci med odsotnostjo sta-rišev na polju; 3. v vsakem kraju imeti po možnosti pripravljeno vodo inv gasilno orodje ; 4. skrbeti za potrebne , straže proti požarom tudi po dnevu med odsotnostjo prebivalstva.
Slaba letina v Dalmaciji.«, Iz Zadka poročajo: Peronospora je trte zelo oslabila, tudi olive in mandeljni kažejo veliko slabeje, kakor se je splošno pričakovalo.
Cena lubju. Cena lubja je zadnje dni zelo poskočila. Flačnje se meterski stot že od 20 do 30 K.
Drvarji za sekanje smrekovega lesa. Izdelovanje stroji vre skorje (lnbja) je z ozirom na pomanjkanje stro-jivnih snovi iz inozemstva zelo nnjna potreba vojaške uprave in se mora radi tega z vsemi sredstvi pospeševati. Zadeva je nnjna, ker prideta za izdelovanje samo še mesca julij in avgust v poštev. Ker se je pa bati, da produkcija z ozirom na pomanjkanje delavskih moči ne bi imelo zažel-jenega uspeha, odredilo je c. in kr. vojno ministrstvo, da so oni za sekanje smrekovega lesa sposobni drvarji v okoliših vojaškega poveljstva Dunaj, Gradec, Inomost, Praga in Litomerica, ki so glasom potrdila c. kr. okrajnega glavarstva ali gozdne oblasti pri nabavljanja skorje zaposleni in še niso nastopili vojaške službe, do 15. avgusta 1915 od nastopa vojaške službe oproščeni.
*	VeleobrtulM proti prezgodnji usposobljenosti vajencev. Vlada je, kakor znano, izdala odredbo, •ia oni rokodelski Vajenci, ki so že končali dveletno učno dobo, a morejo poprej, nego se jih proglasi za proste, dobiti spričevalo usposobljenosti, ako stariši ali njih varuhi za to prosijo in zadostijo vsem drugim zahtevjam obrtne oblasti. Ti vajenci lahko po dokončani vojaški službi nastopijo kot pomočniki., To vladno odredbo niso pozdravili samo dotični vajenci, ampak tudi ljudstvo na deželi, kateremu že itak močno primanjkuje rokodelcev. Zastopniki Zveze avstr, rokodelcev (prajvzaprav tovarnarjev) pa so na Dunaju dne 28. junija sklenili proti vladni odredbi protest in so pozvali vlado, naj nikomur ne dovoli predčasna usposobljenosti. — Upati je, da bo vlada upoštevala želje ljudstva in ne zahteve tistih, ki ne poznajo naših kmečkih razmer.
*	Ako ima vlak zamudo. V voj skinem Času se mnogokrat zgodi, da imajo vlaki velike zamude in da mnogi vsled tega zamudijo kako važno sodnijsko obravnavo :ali pa izgubijo pravdo (kontumacirani). — Graško obrtno sodišče je v neki slični zadevi dne 19. julija izreklo, da se zamuda vlada ne sme smatrati kot krivda obtoženca, tožitelja ali priče, ampak železnice, in da se mora taka zamuda upoštevati. Gostilničar Pukl, ki je pri prvi obravnavi kot obtoženec radi zamude vlaka bil obsojen, je bil pozneje, ko se je pritožil, oproščen, ker je dokazal, da je prišel le radi tega prepozno k obravnavi, kjer je imel vlak izvanredno zamudo.
*	Nadomestna krma za konje. G. kr. štajersko namestništvo v Gradcu nam piše: Beljak in ogljikjovi hidbati (škrobne vrednosti) so temeljne snovi za živinsko hrano in je znanstveno preiskovanje dognalo, da potrebuje n. pr. delavni kionj pri srednjem delu vsak dan 0.70 kil beljaka in 5.8 kil skrobovine, Razmerje med beljakom in škrobom je torej kakor 1;8.28 ali 100:828. Po preiskovanju zveze poljedelskih .zadrug so v zalogi kot nadomestne krmilne snovi Še o-trobi, neprečiščen sladkor in oljnate tropine. Potrebna beljakovina nadomesti krvna moka. ki se proiz-
vaja v zadostni množini v graški klavnici. Ta na poseben način pripravljena krvna moka ima v sebi po analizi vodje deželne poskusne postaje, dr.^Hotterja: surov protein 87.715, masti 0.62, vode 9.45, pepela,
2.60.	V tozadevnih spričevalih o preiskovanju pravi dr. Hotter: „Od vsega surovega proteina je. prebavljivega, kakor sledi iz kemične ahalize, 94%. Z ozirom na veliko vsebino prebavljivega beljaka bi bila ta krvna mojka zelo sposobna kot pridevek k. skrob-natim in sladkornatim krmilom.“ Da se pospeši nabava krmila za konje s pridatkom krvne moke, se je že virSil dne 24. junija 1915 v zvezi z zborom Zveze po: Ijedelskih zadrug pogovbr, katerega so se udeležili sledeči gospodje: ravnatelj Paca-k (Občna družba za vnovčenje živine, Dunaj), zvezni pravdnik Tausch (Zveza poljedelskih zadrug), konjeniški stotnik pleni. Skronsky (konjerejska družba), deželni kulturni nadzornik Peter, dr. Hotter (deželna kemiična poskusna postaja), načelnik oddelka! Meier (Zveza poljedelskih zadrug)’ raivnatelj klavnice v p. Walz in deželni veterinarski referent vladni svetnik [Januschke. Pri tem pogovoru se je doseglo zjedinjenje, da bi moralo novo, krmilo za konje obstajati iz: 5)%' krvne moke,, 5% moke iz oljnatih tropin, 17% neprečiščenega sladk-or-ja, 56% koruznih otrobov, 21% koruzne moke in 2% izprane krede. Zveza .poljedelskih zadrug se je na povabilo namestništva, izrazila, da je pripravljena prevzeti pripravljanje in razpečavanje omenjenega krmila. To močno krmilo, ki je popolnoma sposobno nadomestiti sedaj skoro nemogoče krmljenje ovsa, bo omogočilo obdržati Iv popolni moči konje, kateri morajo zlasti ob času žetve več delati. Cena je z ozirom na napravue stroške |j,e zmerna in znašla 3.7 K 60 v za 100 kg, Glede dobave močnega krmila in natančnejših pogojev se naj posestniki konj obrnejo naravnost do Zveze poljedelskih zadrug v Eggehbergu pri Gradcu.
*	11 vagonov gnilih jajc. V, Egnaeh na Švicarsko je došlo te dni 11 vagonov jajc iz Bolgarije. Kor se je potrebovalo za prevažanje jiaic iz Bolgarije v Svico več tedinov, so se jajca na potu popolnoma pokvarila. Vseh 11 vagonov jajc so morali pometati v velikanske jame in pomešati z zemljo. Z jajci pomešano zemljo bodo porabili za gnoj.
Draginja mila. Pred vojsko je bilo milo po 72 do 80 K, danes je pa po 170 do 180 K. Podraždo se je tedaj povprečno za 130%.
Krona in marka, Pri plačilu na Nemško se računa za 100 mark 133 K 50 v.
Čebulna muha. Po leti lahko opazimo na čebulnih gredah' nekaj prav posebno zaostalih čebulic z venečim listjem. Ce mlado čebulico razrežemo, najdemo zavite rove, kjer gospodari bel, do 7 milimetrov dolg breznožni ogrc. Napadene čebulice hirajo', dokler ne zamrjejo in se gnijejo. Tiega škodljivca pokončamo najlažje na ta način, da izpulimo in sežgemo vse rastlinice, M izgledajo julija, kot bolehne, venejo ali so že zamrle. Prav priporočljivo je vsako leto menjati nasadne grede ali polja. Ker narašča cena čebule vsled popolnega zaprtja meje, je potrebno, da, s© letos bolj pazi na čebulne muhe in se s pravočasnim zatiranjem škoda kolikor mogoče zmanjša.
Čebula mora b ti dobro dozorela, Ča hočemo, da se dobro ohrani. V ndsr je predolgo ne pnščaj v zemlji, ampak jo pornj, kadar je hstje porumenelo Lahko jo c ustiš nekaj časa hžati na gredici, da se osuši, vendar ne pre dolgo, da bi začela delati neve korenine, ker bi peten začela gniti.
*	Velikansko grudo zlata izkopali. V Angleški Kolumbiji so izkopal.- velikansk > građo zlata. Gm ia je dolga 36 palcev, široka 18 palcev in njera debelost znaša t palca. Vrednost hkopane zlate rade se c ni na 190.000 kron. Poslali jo bodo na svetovno razst-vo v San Frančiško, kjer jo bodo mogli občudovan obiskova ei svetovne razstave.
Bolgarske rože. Znano je, da je na Bolgarskem dolina, ki je vsa zasajena z rožami. Te rože so prinašale vrtnarjem lepe dobičke, še lepše pa izdelovaL nem rožnega soka. Pred sedanjo vajino go dobivali vrtnarji za kilogram rož 1 frank 20 centimov, rožna esenca pa se je prodajala kilogram po 2000 frankov. Največ te esence se je prodalo na Francosko, na Angleško in v Ameriko,. V Turčijo se je le malo prodalo, ker kakih deset let se tuidi v Mali Aziji goje rože. Vsled vojne so cene padle in velja sedaj kilogram rož le 15 do 20 centimov, kilogram soka pa 10Ó0 frankov. NavzLie vojni pa je že sedaj le iz Amerike naročenih nad 1000 kilogramov rožnega soka.
V Parizu pada število porodov. V rednih razmerah je znašalo število porodov v! Parizu na teden povprečno 850, v zadnjem tednu majnika in v prvem tednu junija je pa znašalo število porodov v Parizu komaj 350.
* Zenske na moških službenih mestih v Nemčiji. Na Nemškem se hitro množi število žensk, ki jih namesto v vojsko poklicanih moških nastavljajo na mesta, ki so jih doslej zavzemali le moški. Na bero! inski cestni železnici je že v(ečina ženskih sprevodom. Pri mestni in predmestni železnici v Hamburgu so na peronih nastavili ženske za zadiranje vrat. V Berolinu so ženskam izročili odvažanje smeti. V sodnih uradih dosedaj ni bilo ženskega osobia, sedaj, pa nastavljajo ondi ženske strojepiske, ženske nadomeščajo tudi učiteljske moči na deških šolah; tako poučuje na gimnaziji v Marienburgu tuje jezike neka učiteljica. Posebno pa se je izkazala ženska pomoč v nemški industriji, ld stoji na veliko višji stopniji nego angleška. Med tem ko so morali n. pr. na Angle-
škem dobiti 3000 kovinskih delavcev iz Amerike, da nauče angleške delavce hitrega izdelovanja gotovih municijskih predmetov, so Nemci za to delo nastavili ženske, ker imajo toliko popolnejše stroje.
Grmenje topov od korošjkjo-italijanske meje se sliši, če je mirna okolica, ob Vrbskem jezeru in na Križni gori pri Celovcu*
*	Telesna sposobnost za vojaško službo. Človek lahko v gotovi meri sam določi, ali je sposoben za vojaško službo ali ne. Treba le, da odšteje od dolžine svojega telesa,, izražene v centimetrih, svoto obsega (v centimetrih) svojih prs, kadar najglobokeje diha, in svoto kilogramov svoje telesne teže. Svota, ki preostane, mu pove, vi kaki meri je sposoben za vojaško službo in sicer po sledečem ključu: čez 35: popolnoma nesposoben ; 31—351 zelo slab ; 26—30 slab, 21—25 srednje sposoben, 16—20 dober, 11—15 močan, 10 in manj zelo močan. Le za osebe, ki so zelo odebelele, ne velja to prajvilo; pri takih mora presoditi zdravnik, če so notranji deli telega, srce, jetra, pljuča itd. zdravi.
Zrakoplovi oboi oženi s topovi. Francoski častnik Rou-set pi e v listu „Petit Par-sien“, da so se v sedanji voj k že nasledili zrakoplovi, ki so t ia r ženi « topovi. Vsled teg*, hod i zrakoplovi, kate e d u za dnevom bolj izpopolnjujejo, prštali tekom č>sa še bolj nevarno sredstvo kot so dosed j.
Oklepne čepice proti strelom na glavo so uvedli v francoski armadi. Kakor znano, so rane krogel na glavi večinoma nevarne. Uvedene oklopne čepice, nekake železne čelade, so se dobro izkazale in jih že častniki in vojaki zelo hvalijo. Vojaki seveda novih čelad niso veseli, ker so težke, a dokazano je Že sedaj, da take [ čelade znižajo nevarnost ran na. glavi.
Ali se živali boje železnice? Ko so gradili u-gansko železnico, je vladal med delavci tolik strah ired levi, da so inženirji pa različne načine skušali svoje delavce rešiti, in ubraniti pred njimi. Kljub temu so levi pri belem dnevu mnogokrat odnesli kakega delavca, ki je delal na progi. V teko zgradbe je bilo 32 žrtev. Celo sedaj, ko železnica že ntekaj let ob-stoja, še niso ponehali ti krvoločni' pohodi afriških zveri na plen. Potniki pripovedujmo, da se večkrat cele črede antilop pase ob ždleznpii in več kot 200 nojev je tekmovalo z dirjajočim vlakom in vzdržalo več kilometrov. Ge se kak slon ali nosorog postavi na tir, ima to za nju in za Vlak v več slučajih hude posledice,; sloni obstanejo na tiru pred prihajajočim vlakom ali iz prevelike omejenosti ali iz radovednosti, (ločim nosorog prostovoljno in zaupajoč na svojo moč. Zgodilo se je, da je nosorog napadel vlak in povzročil, da sta skočila dva voza iz tira. 'Žival se ni prei-več poškodovala, pač pa je oid prevelikega smrka irmela tudi dovolj, da se je šepavo umaknila v — gozdove.
Župnik Kneipp in Rothschild. Znani župnik Kneipp se- ni, odlikoval, kakor znano, samo s priprostim, navadnim življenjem, marveč je tudi zelo priprosto občeval z ljudmi. V tem oziru pripoveduje o. njem mnogo dogodb, o katerh objavljamo eno-, ki je posebno značilna. Nesoč je prišel v Wörishofen pariški Rothschild, kjer je hotel ostati par tednov, da se zdravi v Kneippovem zdravilišču. Rothschild, navajen na poklone in časti za svojo visoko osebo, se ni malo začudil, ko ga je sprejel župnik Kneipp, ki gani nič odlikoval, tudi ne posebej sprejel, marveč obenem z mnogimi drugimi, večinoma, revnimi in plebejskimi bolniki. „Gospod župnik me najbrže ne pozna,“ je končno pripomnil Rothschild z užaljenim glasom, „sem Rothschild iz Pariza.“ „|Tem slabše za vas*, je odgovori] kratko župnik, „kajti siromaki imajo pri meni prednost.“ In v resnici ni v šestih tednih zclrar vljenja župnik- Kneipp posvetil Rothschildu prav no. bene posebne pozornosti. In ko se je Rothschild poslovil, tudi ni več od n j »ga vzel, kakor od siromaka, za šest nedelj — dve marki.
Morski volki v reški luki. Do sedaj se jje le redko kedaj videlo morske volke v bližini reške luke. Te dni so jih pa zapazili večje število v reški luki sami. Oblasti so odredile, da so kopališča, zavarovana z žičnato ograjo, ki sega do dna morja. Govori se, da so se priklatili morski volkovi v Jadransko morje iz Egejskega morja, kjer jih je pregnalo gro-menje topovi, Kajkor znano, živi v Egejskem morju fin zlasti ob azijski obali, veliko moFsMh volkov.
Frankovci pri 'Ormožu. Toča. V soboto,, dne 10. t. m., ob 5. uri popoldne, se je vlila čez Frankovce, Loperčiee, del Huma iu Obrža huda ploha, pomešana s točo, ki je uničila skoro polovico pridelkov. Le srečja, da je žito in pšenica že gkoro povsod požeto, je 'deloma- že tudi pod streho spravljeno. Največ škode je prizadjane koruzi in fižolu. Tudi sadje je zelo trpelo in lepi Vinogradi, na Humu so precej poškodovani. Toča je prihrumela iz bližnje Hrvatske, kjer je deloma vse uničila. Se v Ormožu so padali tu in tam kosci leda- na tla. Kmetje so se veselili letošnje letine, sedaj pa je skoro ves njihov up splaval po vodi. Hudega vremena in toče varuj nas, o Gospod!
*	Samušani pri Sv, Marjeti niže Ptuja, Dne 9. t. m. je izdihnil v trbiški bolnici na Koroškem zvest naš pristaš Ferdinand Novak, komaj v 21. letu svoje starosti. Ce tudi jv najlepšem cvetu svojega življenjai, mu bridka smrtna kosa ni prizanesla. Mesca oktobra lanskega leta ga je poklicala domovina pod orožje in zastavo, Z velikim veseljem in navdušenjem ji je sledil, Češ, tudi j'az ti hočem pomagati in te rešiti. Tako se je udeležil mesca januarja; februarja in do ooloviee marca hudih boj(3v na severnem , bojišču, odkoder se je ranjen in bolan vrnil začasno ic dragim
domačim. A ni. ostal dolgo pri njih. Komaj je mulo o-kreval, je šel na južno-zahodno bojišče, kjer mu je sovražna krogla pretrgala nit življenja. Težko ranjenega so pripeljali v Trbiž, kjer je po velikih bolečinah izročil svojo dušo Najjvišjemu. Pogreba, ki se je vršil dne 10. t. m. popoldne ob pol štirih v Trbižu, so se udeležili tudi blagi starisi in sestra Frančiška. Dobili, so pravočasno obvestilo iz bolnice. Zelo radi bi se udeležili pogreba še bratje in druge sestrice, posebno brata Ivan in France, pa žaiibog, so zadržale prvega rane, drugega pa služba. Prvi je poročnik 17, pešpolka, sedaj y bolnici v Gradcu, a drugi p(a enoletni prostovoljec pri 26. domobranskem pešpolku v Mariboru. Le od daleč so mu ostali morali v mislih pošiljati zadnje poljube in pozdrave. — Lahka mu bodi tuja zemlja!
Pilštanj. - Iz mesta Rtorensk, gubernija Fenza. na Ruskem, je brzojavil kozjanskemu notraju rezervni poročnik Anton Potočnik, doma iz naše župnije, pred vojno c, kr. avskultant pri graški deželni sodniji. Bil je ujet začetkom junija.
Zadnja popačila došla y pondeljeh dne Z6. julija.
Najnovejše avstrijsko uradno
poročilo.
Dunaj, 25. . julija.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču je vladal včeraj razmeroma
mir
Pri Iwangorodu so odbile naše čete nekaj slar bih sovražgih sunkov.
'Južno od Krykiwa je bil preprečen ruski poizkus, prodirati čez reko Bug.
V obče je položaj nespremenjen.
Italijansko bojišče.
Na Goriškem se je včeraj, dne 24. .julija, omejil sovražnik na močeg artilerijski ogenj. Obupni sovražni ponočni napadi na naše postojanke ob roku : Doberdobske gorske planote so bili zopet odbiti, pri ; čemur je imel sovražnik težke izgube. Napadi niše : mogli spremeniti dejstva, da je navajl na naše primorske obrambne postojanke brezuspešen.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 25* julija.
S e v e r o i z h o. d n o bojišče. Pri armadi generala pl- Below se vršijo boji s sovražnikov imi zadnjimi stražami. Včeraj je b- lo zopet. 6000 Rusov u-jetih.
Pri sunkih ob reki Jezi ja južno ®d trdnjave Ko-wno in v okolici mesta Dembowo, 10- km severoizhocfc-no od Suwalkija, so nemške čete zavzele ruske o-kope.
N'arew je na celi črti od južne strani Ostrolon-ke do Pultuska prekoračena. Južno od Pultuska se nemške čete bližajo reki Bug., Južno-zahodno od trdnjave Pultusk se je kljub žilavemu odporu sovražnih čet dosegla črta Nasielškj—Gzowo.
Zahodno od mesta Blonje se je zavzelo več sovražnih postojank; južno od Varšave pa se je z na.-skokom odvzelo Rusom kraje Ustanow., Leb iška in Jazgarzew.
Ji u ž n o i z h o d n o bojišče. Položaj pri nemških Četah je nespremenjen*
Amerika proti Nemčiji.
Severnoameriška vlada je odklonila vse predloge, ki jih je nemška vlada ponudila za, varnost ameriških državljanov na morjh. S tem Amerika nastopa za Anglijo in proti nemškemu vojevanju s podmorskimi čolni. Nemčija izjavlja, d)a ne omili svojega podmorskega boja.
Amerika se oborožuje.
Predsednik severnoameriških držav Wilson je začel priprave, da je vojna moč za vsak slučaj na razpolago.
Velika nesreča na reki.
Na reki Chicago se je potopil zabavni parnik, na katerem se je nahajajo okoli 2500 oseb. Utonilo jih je okoli 12(70. Dogodili so se strašili prizori.