Študija II. v Dr. Avgust Zigon. (Dalje.)* III. Decima v Čopovi akademiji. Zdi se mi prav, da napravim zarezo> v svoji študiji tu na tem mestu, kjer nam je naš arhitektonski zistem dal, kakor drevo z veje svoje svoj dozoreli sad, na dlan — decimo, špansko decitno kot lep simetrično-arhitektonski organizem forme; ter da ne nadaljujem teorije o stopnjevanju zistema in oblik njegovih tu kar naravnost tja v tretjo stopinjo, ampak da v to zarezo postavim poglavje o prvi naši slovenski decimi. Tretja stopinja zistema in njene arhitektonske oblike so pravzaprav posebna študija zase, ker nas dovede šele ta stopinja do končnega namena in cilja: do vpogleda v arhitektonsko bistvo španske »glose«, — kakor nas je druga stopinja do vpogleda v arhitektonski postanek ter v arhitektonsko načelo španske »de-cime«. Prej kot se loitim torej tretje stopinje kot take zase, naj tu na prehodu od »decime« do »glose« podam nekaj pripomb — o decimi Prešernovi ! 1. Oblikovanje »po španski šegi« je pravzaprav le epizoda v Prešernovi umetnosti: kratka, približno le — ali vsaj malo več kot le — enoletna epizoda. Vsega vkup ima Prešernova umetnost le štiri proizvode v španskih »asonancah«; poleg teh štirih kot sklep »španske dobe« pa le še obliko španske »glose«. Izšlo pa je teh pet Prešernovih »oblik po' španski šegi« prvič v tisku zaporedoma tako-le: 1831. 31./V. [Zhbel. II.]: Hzhere fvet, Romanza po fhpanlki fhegi s' afonanzami. (Prepesnitev prvotno četveroverznih strof — v moške asonance; edina z moškimi asonancami v Prešernu. Glej Zb. M. SI. V./125: »Nar bolfhi fvet) 1832. 14./I. [Illyr. BL, 2.]: Romanza s' shenfkimi afonanzami. (Ponatis: Zhbel. IV., 1833: Romanza od uzhenza. — Poezije 1847: Uče- nic.) 12./IV. [Zhbel. III.]: Romanza od Turjafhke Rosamunde s' shenfkimi afonanzami, -------v rokopisu: Romanza od dohtarja .. . (Lj. Zv. 1888/691, Prešeren Čopu: »die Ro- manze od Dohtarja«,) 1834. 2,/VII. [Zhbel, IV.]: GLO.SA, » » Romanza od Dohtarja. » » Romanza od Uzhenza, * Gl.: Dom in Svet 1915, str. 361, A kaj pravijo, kaj prispevajo k temu obdobju štirih let — pa rokopisi? Kaj nam posebej pričajo ti o dobi postanka gorenjih »španskih oblik« Prešernovih? »Hzhere fvet«, ki je — kakor rečeno — prepesnitev drobne, prvotno v preprostih četverovrstičnih štro-fah zložene, sila resne pesmice »Nar bolfhi fvet«,1 je šel, ves prevet s humorom, v rokopisu Kranjfke Zhbe-lize II, dne 10. marca 1831, nekoliko kesno torej, izjemoma kar naravnost pred dvorno policijo na Dunaj v cenzuro.2 A je li Prešeren prelil to pesem v »romanzo po fhpanfki fhegi s' afonanzami«, predelal torej poprejšnjo prvotno obliko njeno po drugem in drugačnem oblikotvornem zakonu — li leta 1831 ali morda že celo leta 1830? O tem nimamo podatka dodanes; da gotovo ne kesneje kot leta 1831, o tem pričata roko>-pis in prvi tisek; toda se li pa da iz nadaljnjega kaj več o' dobi postanka te prve španske oblike, edine z moškimi asonancami v Prešernovi umetnosti, — vsaj sklepati ali domnevati? Zhbeliza III. je prinesla koj naslednjega leta 1832, dotiskana v 600 izvodih dne 12, aprila, spet le eno samo »romanco« Prešernovo po španskem načelu: »Rosamundo«, A vemo pa, da je imela v rokopisu dve, poleg »Rosamunde« namreč še »Dohtarja«; — ker piše (brez dneva sicer, a dognano' da zadnji teden m. marca 1. 1832) Prešeren iz Celovca3 Čopu v Ljubljano o Zhbelizi III,: »— Dafi ihr die Romanze od Dohtarja unterdriickt habet, ist mir recht, denn es schickt sich doch nicht fiir einen Poeten von meinen Jahren so kindisches Zeug den Leuten aufzutischen.«' Že iz teh besedi Prešernovih se da sklepati, da ga ni črtala cenzura, ampak »ihr«: urednik Kastelic — po iniciativi Čopovi; in sicer sta ga vzela ali že pred cenzuro iz rokopisa,5 ali pa ga najbrže šele potem neposredno pred tiskom črtala v rokopisu Zhbelize III., ki je o njej pisal Čop že dne 13. januarja 1832 Šafafiku v Prago: da je že precej dolgo, kar so jo izročili cenzuri, ki pa vloge še ni rešila.6 1 GL: Zbornik Matice Slovenske V./1903., str. 125. 2 Kastelčeva prošnja za I. bukvice Kranjfke Zhbelize — ljubljanskemu guberniju: z dne 8. I. 1830 (ni ohranjena, ampak le njen datum); Kastelčeva prošnja za II, bukvice — pa kar na Dunaj pred dvorno policijo: 10. III, 1831. Rešitev prve na Dunaju: 11. febr. 1830; a druge: 2, aprila 1831. — Dotiskana je bila Zhbeliza I. pri Blasniku v 600 izvodih: 30./IV. 1830; a Zhbeliza II., tudi v 600 izvodih: 31./V, 1831. 3 Gl. o tem: Časopis za zgodovino in narodopisje. III. (str. 157/8.) V Mariboru 1906. 4 Objavil Fr. Leveč: Lj. Zvon 1888, 691. 5 Kakor sonet »de formulario«: sonet zoper Kopitarja »Apel in zhevljar«, in pa nekaj ^Serfhenov«. (Prim.: Preš. Čopu 13./II. in 7./III, 1832. [Lj. Zv. 1888/570 & 572]; ter: Preš. Čelakovskemu 14./III. 1833, [Zbornik Mat. Slov. VI./180].) 6 Zbornik Matice Slovenske L/120: » . . . Krajnlka Zhbeliza, von der das 3te Bdchen schon vor langerer Zeit der Censur vorgelegt, aber noch nicht erledigt worden ist.« 157 Poslednji Čopov podatek o rokopisu Zhbelize III. nam je tu zelo važen; tako važen, da naj ga podpre in še pobliže dopolni listina, ki priča še pobliže kakor Čopovo pismo, da je moral Prešeren tistoletne prispevke za Zhbelizo imeti dogotovljene ter jih izročiti Kastelcu kot njenemu uredniku že zelo zgodaj: pač najkesneje že koncem oktobra ali začetkom novembra 1. 1831, — ker je Kastelic lastnoročno dovršil rokopis Zhbelize III. v dveh (pomisli: v dveh!) izvodih popolnoma že do božiča 1. 1831 ter ga predložil, v d v e h prepisih, pri ljubljanskem guberniju takoj prvi dan po božičnih praznikih cenzuri, na sv. Janeza Evangelista dan dne 27. decembra 1831 — z naslednjo, poprejšnji dan na sv. Štefana praznik pisano prošnjo svojo: Hochlobliches k. k. Gubernium! Da der gehorsamst Gefertigte das III. Heft der krainischen Zeitschrift, unter dem Titel: »Krajnlka Zhbeliza« bereits gesammelt hat und ehestens der Presse zu iibergeben wunscht; legt er solches sub I et II mit der gehorsamsten Bitte vor: Das hochlobliche k. k. Gubernium geruhe das Imprimatur zu ertheilen und ihn dessen unter Riick-bug eines Pare zu verstandigen. Laibach am 26. 10ber 1832. Mich, Kafteliz Herausgeber und Verleger der Krajnlka Zhbeliza. A da je letnica 1832 le Kastelčeva pisna napaka namestu 1831, priča nam takoj na hrbtu te prošnje zapisani prvi ukrep ljubljanskega gubernija z dne 14. januarja neposredno naslednjega leta, — za en sam torej dan kesnejši ukrep od gorenjega Čopovega pisma z dne 13. januarja Šafafiku: Wird dem Herrn Lvzeal Bibliothekar, Mathias Zhop zur gutachtlichen AeuBerung zugemittelt, ob ge~ gen die Ertheilung der Druckbewilligung irgend ein Bedenken obwalte. Vom kk illy Gubernium. Laibach am 14 Janner 832 Kreizberg m. p. Nad ta ukrep je pripisal na samo Kastelčevo prošnjo Čop svojeročno opombo: »erh [alten] am 3. Febr. 1832.«, ter odgovoril: Hochlobliches k, k. Gubernium! In Folge hohen Gubernial-Indorsates vom 14. v. M. Z. 29.048, erh. den. 3, d. M. zeigt der gehorsamst Gefertigte an, daB er in dem hier riickgeschlossenen dritten Hefte der vom M. Kafteliz herausgegebenen Zeitschrift »Krajnlka Zhbeliza« nichts gefunden hat, wobey nach Mafigabe der bereits gedruckten zwey Hefte derselben hinsichtlich der Ertheilung der Druckbewilligung ein Bedenken obwalten konnte. Laibach am 8. Februar 1832. Mathias Zhop Lvzealbibliothekar. S tem je bila cenzura tistega letnika Zhbelize pravzaprav opravljena. Gubernij je v svoji seji z dne 26, II. dal naprošeni »imprimatur«, ter odposlal 10, III. 1832 Kastelcu dotični odlok,1 nakar je Prešeren tisti zadnji teden m, marca 1832, kakor priča navedeno pismo njegovo, imel svoje pesmi (na prvih dveh polah Zhbelize III.), brez »Dohtarja«, ki ga cenzurni akti nikjer ni z besedico ne omenijo', — v Celovcu že v korekturi; a slovensko slovstvo pa poldrugi mesec kesneje (12./IV, 1832) že vso Zhbelizo III. — dotiskano v javnosti svoji. Kaj sledi za naše vprašanje, torej za datiranje tiste »španske dobe« v Prešernovi umetnosti, — iz teh novih podatkov? Da sta Prešernovi romanci »Rosamunda« in pa »Dohtar« bili v rokopisu Zhbelize III. že vsaj dne 26. XII. 1831; da nista torej iz leta 1832, ki nam je prineslo Zhbelizo III. dotiskano, — ampak da sta morali nastati že leta 1831, in sicer najkesneje vsaj že do m. novembra, — kakor najbrže tudi ona tretja Prešernova »romanza po fhpanfki fhegi«, ki nam jo je še prineslo tudi isto leto 1832 (dasi ne v Zhbelizi III., ampak v uradnem ljubljanskem zabavniku »Illvrisches Blatt«): romanca »Od uzhenza«. »Uzhenza« je prinesel natisnjenega »Illvrisches Blatt« leta 1832 že v svoji 2. številki, — dne že 14./L! Ta zgodnji datum priča že sam po sebi, da je moral Prešeren tudi to romanco' (o hudi jezi študentovi na sveto pepelnična sredo zjutraj) zložiti že vsaj, če prej ne, pod konec leta 1831, ter ne šele leta 1832! To sodbo pa nam podpira še posebej nadalje tisti dogodek, ki je izvabil Prešernu romancoi iz predala — kar na-nagloma ter nepričakovano leta 1832 ravno za 2. številko imenovanega lista. V neposredno poprejšnji, torej v 1. številki novega leta, je bil tam za sv. tri kralje, dne 7,/1. 1832, objavil namreč »Illvrisches Blatt« hudomušnega profesorja teologije drja. »Jakona« Zupana slovenski prevod iz hrvaščine: prevod uvodne pesmi iz Ivaniševičeve zbirke »Kita cvetja rasniga«,2 s podpisom: »Pokrajnzhil Pr.—n.«, kar pomeni: Prjof. Supa]n, a bi tudi lahko: Pr[efher]n. Očitno, da je hotel tu Zupan tako-le od strani stopiti na prste Prešernu, češ: tak je ta moj prevod, da bi bil lahko tvoj, ki pravijo, da si med pevci nedosegljivo prvi! In Prešeren? Razumel je seveda — ter mu to priznal, kar je dr, Zupan hotel, — le da z gotovo omejitvijo! Dal je namreč, tik pred odhodom svojim v Celovec, prav kakor da bi si kar v žep bil segel ponjo, za odgovor Zupanu in javnosti Prešeren v isti list svojo' špansko romanco »Od uzhenza«, da jo je prinesel koj naslednjo soboto že neposredno naslednji »Illvr. Blatt« (No, 2, — 14./I. 1832), s podpisom Dr. P., ter s posebno pripombo Prešernovo k temu podpisu; — s pripombo, ki je veljala 1 Istega dne torej kot je Prešeren pisal v Celovcu Mihu Kastelcu v Ljubljano tisto slavno pismo o nameravani tragediji svoji; prva beseda njegova pa je v tistem pismu (10./III. 1832) vprašanje: »Was macht die Zhbeliza? Ist solche von der Censur bereits zuriick, oder hat Dir viel-leicht jemand eine Kabale gespielt?« (Lj, Zvon 1888/572), 2Ivaniševič Ivan (kanonik), Kita cvitja razlikoga. U Mletcih pri Marku Ginamu 1642 u 8°. str. 334 s bakro-reznom slikom pjesnika; II. izdanje tamo, pri Bart. Occhi 1703. 12°. str. 152. (Kukuljevič, Bibliografija hrvatska. L U Zagrebu 1860; str. 54). — Izvirnika doslej žal še nisem mogel dobiti v roke. 158 (kakor vsa ta objava) seveda v prvi vrsti originalnemu nagajivcu drju. Zupanu, — češ: res je taka tvoja v zadnjem listu, da so zaradi nje došle meni čestitke; a kar je res moije, je vsaj tako-le kakor to, kar bereš (le primerjaj!) v tem listu! »Da dem Verfasser der gegenwartigen Scherzromanze mehrere Lobspriiche wegen der im letzten illvr. Blatte vorkommenden trefflichen krainischen Uebersetzung eines dalmatini-schen Gedichtes zu Theil geworden sind, solche ihm aber nicht gebiihren, so findet er sich veranlafit, die Leser dieses auf die Verschiedenheit der beiderseitigen Namensschiffern aufmerksam zu machen.« Naglasil je taktno Prešeren le različnost obeh podpisov: »die Verschiedenheit der beiderseitigen Namensschiffern«; a človeku se zdi Prešernova beseda, kakor da bi med vrstami zvenelo: »die Verschiedenheit der beiderseitigen — Leistungen und Namensschiffern«!1 Vse toi so sicer že več kot znane historijce, toda nam tu iznova potrebne podrobnosti v dokaz in po- 1 Vsprejel je in ohranil nam Prešeren nekak spomin na ta prevod Zupanov (ter hkratu torej na vso to epizodo svojo z Zupanom) tudi v svoji poeziji, ko je prevzel iž njega v svoj (po sedanjem) prvi, a prvotno drugi sonet v »Sonetih nesreče« znano figuro o kači goljufivi, — nekak pre-pev naslednjih dveh verzov Zupanovega prevoda: | 0 de bi nikolj me bil ne pajk, ne kazha! [ Spaki zvetje nar le flaji v' ftrup obrazha, | (Prešeren pa: Ne bla fpeljala, sa-peljiva kazha! — Ne vedil bi, kako fe v' ftrup prebrazha . . . [Zhbeliza IV./6, 1833],)—Izplačal je sicer Prešeren istega leta (1832) drju, Zupanu še enkrat njegov poizkus tekmovanja; s svojimi »Gazelami« namreč, ki so bile drju. Zupanu spet nekak odgovor, češ: »Na, poglej! tako-le se pa jaz merim s tvojim mojstrstvom!« Prinesel je bil »Illvr. Blatt« 27. VIII. 1831 (Nr. 35) Franz von Hermannsthalovo prigod-nico »Dem Doctor und Professor Jacob Supan«, ki v njej slavi Zupanovo zagrizeno ljubezen do vsega, kar je domače: slovensko in slovansko! In že sredi oktobra je za odgovor objavil istotam Zupan svoj prevod Hermannsthalovih »XII gasel prijatlu«. (Illvr. Blatt 1831, Nr. 42: 15./X., Nr. 43: 22./X., Nr. 46: 12/XL) In prav je .sodil že M., le da se je nekoliko okorno izrazil, v svojem »Jezičniku« 1. 1877 (XV., str. 47): »Po gazelah Hermannsthal-Zupanovih zložil je Prešern gazele svoje«; in nadalje XV. (str. 73) nekoliko jasneje: »V ,,Illvr. BI." 1831 je J. Zupan prevel ,,XII Gazel Prijatlu", . . . in po njih pride na svetlo ,,VII Prešernovih". . . najprej v prikladi k „Illyr. BI." 1. 1833, potem v Čbelici IV., str. 18—24, in naposled v Poezijah dr. Fr. Prešerna na str. 117—123.« Oponiranje Zupanovo Prešernu opazujemo v javnosti sicer že od Zhbelize II. (1831),. torej od 1. 1830: in sicer že od Prešernove »Nove pisarije« naprej; prinesla je (na str. 38) pa tudi Zupanovo zabavljico Prešernu: »Krajnez dolshen hrovatenja«, ter izzvala za odgovor Prešernov duhoviti lite-rarno-zabavljivi sonet »Ptujo-besedarjem«, ki prične z Zupanovimi besedami: »Ne bod'mo fhalobarde!« v Zhbelizi III. (str. 29), ter tri epigrame »Pušičarjem« (Prim, ZMS V./133), izmed katerih pa je Zhbeliza III. objavila (na str. 23) le enega. Tudi Prešernov izraz »Od bogmejov« (v »Ptujo-besedarjih«) brca Zupana, in sicer njegove »Gazele«, ki je njih prva beseda (v prvem verzu prve gazele): »Ti bog-mafh, de vezher sa te neflan je«, po vrhu še z opombo Zupanovo: »Bogmati, schw6ren«. (Illvr. Blatt 1831, Nr. 42, pg. 165.) — Sicer pa primerjaj: Marn, Jezičnik XV., 1877, str. 70—75: »Dr. Jaka Zupan in Dr. France Prešern«. trdilo, da pač ni Prešeren šele tisti dan po Zupanovi burki (8. ali 9. ali recimo 10. januarja 1832) nalašč njemu za odgovor, tik pred odhodom svojim k izpitom v Celovec, zložil za »IHyriscb.es Blatt« tiste svoje španske oblike z asonancami; ampak da jo je takrat imel že doma v predalu, — pač že vsaj teden dni; kar pomeni, da torej že iz istega leta kakor »Rosamundoi« in pa »Dohtarja«, — vse tri z ženskimi asonancami: vse tri že iz 1. 1831. Nastale so pač vse tri iz globljih notranjih vzrokov: iz gotovega in istega umetniškega programa; nobena ne kar tako-le vsled hipne hudomušne nagajivosti kakega drja. Zupana, — ampak vse tri iz resnega, dolgotrajnejšega in enotnega študija: iz neke umetniške »dobe« v razvoju Prešernove umetnosti; iz neke faze, ki jej je bil namen, da udejstvi v domači naši govorici problem španskih ženskih asonanc! In bilo je eno leto: — leto 1831. — v Prešernovi umetnosti leto tega problema! In se boi li ob tem ugotovljenem dejstvu morda še zdelo, češ da je neutemeljena domneva, če sklepamo, — da ni predaleč od teh treh z ženskimi nastala pa tudi še ona prva spesnitev Prešernova »po španski šegi«, edina z moškimi asonancami: spesnitev »Hzhere fvet«, ki je bila izšla 1. 1831, samega v Zhbelizi II,! Ali bo torej narobe, če sodimo: da kakor one tri z ženskimi pa tudi ta z moškimi asoinancami — nekako iz istega leta! Iz leta torej — 1831, Le da je bila ta romanca z moškimi, asonancami izmed vseh nastala prva, kakor je prva izmed vseh štirih tudi izšla; nastala torej, nekaka prva »vaja«, kot uvod v »špansko epizodo« Prešernove umetnosti pred tistim dnem 10. marca sicer, ko je šla Zhbeliza II. že v cenzuro, tam nekako' v prvih mesecih 1. 1831, — a komaj če že pod konec 1. 1830; nastala vsekakor potemtakem pred onimi tremi, ki so jej s svojo žensko asonanco kot ena skupina zase med letom sledile, — vse 1. 1831; tistega leta 1831, ki je bilo v Prešernovi poeziji (ne v umetnosti njegoivi, ampak — loči! — v svetu vsebine) začetek nove dobe, takozvane »Julijine dobe«, — ker bilo leto »prve ljubezni«. Iz kronoloških podatkov, iz oblike, in posebej še iz »tona« ter vsebine sklepam, da so tiste štiri španske forme Prešernove nastale najbrže v tej-le zaporednosti: Hčere svet kott prepesnitev, . . . Učenec, . . . Dohtar; a Rozamunda, ki mu je še v Celovcu rojila po glavi, kot vrh in sklep! 1 Vse štiri v enem letu, — vse štiri leta 1831. In ob tem rezultatu, ob letnici 1831 namreč se nam je posebej zavedeti enega: priča nam je ta letnica, da ne seza torej doba vsaj španskih asonanc ne v Prešernovi umetnosti dalje kot doi odhoda Prešernovega v Celovec, kamor je šel Prešeren nekako sredi meseca, 1 Prim. Prešernov pripis z dne 20. februarja 1832 k pismu z dne 13. febr.; tam piše iz Celovca Čopu: »Solite die Romanze od lepe Radolčanke noch nicht gedruckt sevn, so ersuche ich den Kafteliz alles auf Radolca beziigliche in Turjačan und Turjačanka, wie es ursprunglch war, umzuandern, weil die scansion Radolčan, Radolški viel harter als Turjačan, Turjaški ist. Fiir diesen Fall wiirde ich Dich ersuchen genau nachzusehein, ob die Anderung conse-quent durchgefiihrt wurde. (Lj. Zvon 1888/571.) 159 najbrže tisti dan po 15, mes, januarja 1832.* In zavedeti se nam je ob letnici 1831 pa hkratu še, da prav tako pa tudi znana Čopova ocena Krajnlke Zhbelize in Prešernovega dela, napisana in objavljena 1. 1833, žal ne dalje, ampak le ravno še do konca dobe vseh a s oi n a n c Prešernovih, dasi omenja Čop tam le dveh, —- tistih dveh romanc seveda, ki sta bili izšli v Krajnfki Zhbelizi: romanc »Hzhere fvet« in »Rosa-munda«; ne pa »Dohtarja«, ki ga je bil iz Zhbelize III, iz neznanih nam (dasi domnevanih) vzrokov izpustil Čop, ter ne »Uzhenza«, ki ga ni Zhbeliza, ampak ga je bil objavil »Illyrisches Blatt«; torej tistih dveh ne, ki jih je prinesla pa vendarle takoj v naslednjem IV, letniku svojem ponatisnjeni tudi Zhbeliza, — in to pač s Čopovim odobravanjem!2 Saj Čop je namreč 1 Dneva odhoda ne vemo. Prvo (nam žal neohranjeno) pismo svoje je pisal Čop Prešernu v Celovec 30,/L 1832, a Prešeren Čopu za odgovor svoje prvo iz Celovca pa 5./11. 1832. (Prim.: Carniola 1918, str. 33; in: Lj. Zvon 1888, stran 568). Po ovinku pa nam je mogoče določiti, da že 19./I. ni bil Prešeren več v Ljubljani, V svojem prvem listu iz Celovca poroča namreč Prešeren Čopu: »Slomlhek laugnet hartnackig der Winde des Illyr, Blattes zu seyn. Die Replik des »Aufmerksamen« habe ich gleich nach ihrer Er-scheinung bei ihm (podčrtal jaz!) gelesen,« (Lj, Zvon 1888/566), Ta »replika« (iz Kranjskega, s podpisom »Slovenec«), odgovor članku s podpisom »Winde« (Illlvr, Blatt, Nr. 53: 31,/XII, 1831), je zagovor metelčice zoper danjčico; prinesel pa jo je graški uradni zabavnik »Der Aufmerk-same«, ki je bil najprej 7,/I, 1832 ponatisnil članek »Winde«-jev, v svojih dveh številkah 8, in 10, — dne 19, in 24,/L 1832! Če mora torej Prešeren poročati iz Celovca Čopu, da je to repliko bral, in sicer takoj po njeni objavi, sledi iz tega, da ga takrat, 19,/L, ko je izšla, že ni več bilo v Ljubljani, ker bi sicer bil vsaj njen prvi del bral še tu in bi mu o tem torej ne bilo treba poročati Čopu; če pa celo dostavlja, da jo je bral pri Slomšku, sledi iz tega, da je bil Prešeren torej tiste dni neposredno po 19,/L 1832 (in morda že kake dni poprej) — torej dne 19./I. samega in najbrže še kak dan preje že v Celovcu, ker je takoj po objavi tiste replike bil že kakor doma pri (svojem nekdanjem ljublj, sošolcu) Slomšku ter sta bila ž njim že tako vsa v dnevnih dogodkih naše literature in posebej v takratnih polemikah njenih! 2 Dotiskana je bila Zhbeliza IV, šele 2, VII. 1834, — Kastelic jo je dal (prvič) v cenzuro 18, II, 1833; a 16, IV. 1833 je šel "rokopis iz Ljubljane v cenzuro na Dunaj, (Prim, Prešernov soglasni podatek v pismu Čelakovskemu 29. IV, 1833: Lj. Zvon 1888/51); 26, IV. 1833: Kopitarjeva negativna cenzura; 2, V,: odlok prezidenta dunajske dvorne policije, da se rokopis vrni Kastelcu v predelavo; odlok ljublj, gu-bernija z dne 1. VI., oddan v ekspedit 11. VI, 1833, (Čop piše še 17. VI. 1833 Kopitarju: »Die 4te Zhbeliza ist Hrn, Kalteliz noch nicht zuruckgekommen«; a v pripisu z dne 20, VI. 1833 pa že: »Die Zhbeliza wird so wie sie ist, noch einmahl so vorgelegt werden«. [Zbornik Mat, Slov. V./105 in 106.] Prejeli so torej Zhbelizo IV. in odlok tiste dni 17. do 20. VI. 1833.) — Kastelic je nato dal rokopis (drugič) v cenzuro šele 8, I. 1834; 12, IV. 1834 cenzurni odlok prezidenta dunajske dvorne policije (Sedlnitzkega), da sme Zhbeliza sedaj v tisek; 26. IV.: odlok ljublj. gubernija, ki dovoljuje natisek (»Imprimatur omili, deletis 26 April 1834 — Spiegelfeld«), (Prim.: Zbornik Mat, Slov, V./132, zelo visoko cenil to »špansko dobo« v Prešernovi umetnosti; tako visoko cenil, da je Prešerna radi te dobe njegove kot umetnika posebej odlikoval kot prvega med vsemi slovanskimi pesniki, ter odmeril, mar-kantno na koncu, 1, 1833 v svoji oceni Zhbelize tej dobi njegovi kar posebno poglavje, izredno povdarjeno poglavje, ki ga ni prezreti tu, ampak naravnost povzeti tam iz prvega tiska v ljubljanskem takratnem zabavniku »Illvrisches Blatt« (1833, Nr, 7, pg. 27/28), ker je nam dandanes ter tu na tem mestu pa še posebej več kot le samega uvaževanja vreden dokument: »Unter allen uns bekannten slawischen Dichtern aber ist er der erste, der die spanische Assonanz (den durch ein ganzes Gedicht fortgehenden Reim der bloBen Vocale jedes zweiten Verses) versucht hat, und zwar die mannliche auf O in der Romanze »Hzhere fvet« (Kr, Zhb. II, str, 28), die weibliche auf a — e in der »od Turjafhke Rosamunde« (Kr. Zhb. III. str. 9). In der Uebersetzung der Erstern hat Herr Čelakowsky die Assonanz nicht wieder gegeben, ob-wohl sie im Bohmischen eben so leicht sevn diirfte, wie in allen andern slawischen Mundarten und viel leichter als in der deutschen Sprache, gegen welche die slawischen hin-sichtlich der Assonanz den Vortheil haben, daB sie auch in der letzten Sylbe der weiblich assonirenden Verse alle Vocale gebrauchen konnen, wahrend die deutsche beinahe bloB auf das ebeschrankt ist. Und doch haben die Deutschen nicht nur eine Menge spanischer Schauspiele und Romanzen in dieser Form iibersetzt, sondern auch Eigenes in derselben gedichtet- Um so mehr finden wir es auffallend, daB sie im Slawischen bis nun niemand angewendet hat, Freilich gehort einige Angewohnung dazu um den Wohllaut der Assonanz zu ftihlen, (zumal im Deutschen, wo sie wegen der vor-herrschenden Consonanten und der dumpfern Vocale weniger sonor ist,) welcher Wohllaut aber in Spanien, wo sie die eigentliche Form der Volkslieder und Romanzen ist, und auch im Drama viel gebraucht wird, selbst dem unwissendsten Zuhorer nicht entgeht, DaB Preschern die Assonanz &c. einstweilen nur als Uebung und Versuch betrachtet wissen will, braucht kaum bemerkt zu werden, Am wenigsten aber will er die krainischen Dichter auf diese siidlichenFormen beschranken, Er selbst braucht andere, wo er sie zweckmaBig findet, z, B. in der nordischschauerlichen Ballade »Povodnji mosh« (Kr, Zhb. I. str. 40) eine bei nordischen Balladen haufige Versart, hier dem Stoffe (namentlich dem sturmischen Tanze, den auch die Stellung der Reime gut bezeichnet) eben so entsprechend, wie die assonierende Redondille dem Inhalte von »Turjaflika Rosamunda«, der mit den, in den spanisch-maurischen Romanzen besungenen Abentheuern Aehnlichkeit hat.*)« Z opombo še pod črto: *) Ueber die italienischen und spanischen Versformen findet man in allen neuern deutschen Metriken, namentlich in denen von Dilschneider, Heyse, Grotefend &c, ausfuhr-liche Belehrung.« kjer sem zmotno čital in ponatisnil [v izvirnem rokopisu nejasno pisano] zadnjo številko letnice kot 3, ko stoji tam faktično 4! In: Časopis za zgod, in narodopisje III., Maribor 1906, str, 17 pod črto, kjer sem zagrešil stvarno zablodo vsled Prešernovega pisma ddto. 29, IV, 1833; — kar oboje s tem [žal, da le in šele sam sebi] popravljam.) Odlok ljublj. gubernija z dne 26. IV. 1834 je bil oddan v ekspedit, da ga prejmi Kastelic z dovoljenim rokopisom vred, — dne 2, V. 1834, (Prim. tu: Dr. Kidrič, Veda L/1911.) 160 Izpričuje nam ta listina pred vsem in posebej eno: »šolo« v Prešernovi umetnosti! Res le malokje vidimo tako jasno kakor tukaj — iniciativo; impulz, ki je dal princip ter povzročil v Prešernovi umetnosti — neko gotovo ter vže vnaprej določeno obliko: povzročil epizodo španskih form; ta krepki poivdarek češ da neke posebne zasluge Prešernove, ta naglas, da je Prešeren vsaj v enem prvak med vsemi slovanskimi pesniki prav zaradi tistih svojih španskih oblik, ko jim je glede drugih le sovrstnik, — ta nam govori in priča, da je bil Čop, ki je kakor vemo kot romantik ves težil ter bil tudi Prešerna že za I. Zhbelizo — pred letom 1830 torej — okrenil tja na jug v »priznani« romanski Beogradskim o njih prvem posetu Slovenije Zajedno so bili pred petnajststo leti prišli Vaši in naši dedje v kraje današnje domovine- Ali stoprav danes, po petnajststo letih, je slovenski rod, bivajoč pod Triglavom, v dolinah Drave, Save in Soče, dočakal srečni dan prvega poseta bratov od Bosne, Drine in Morave. Velezgodovinski dan! Srbska mladina, cvet bratskega nam rodu, od srca pozdravljeni! Po petnajststo letih ločitve prvič pozdravljeni na svobodnih tleh, s pomočjo Vašega in sedaj našega kralja osvobojenih tleh! Ko Vam prožimo roke v pozdrav, šo vse solzne naše oči od sreče, hvaležnosti, radosti. Pozdravljeni! Prihajate k nam preko Zagreba, od bratov Hrvatov. Bije Vam na uho nekoliko drugačna govorica. Vendar, ali ne čutite namah, da je to isti jezik kakor Vaš? Ali ne pričajo usta, oči in srca, da smo res rodni bratje? Neizmerno je bilo Vaše trpljenje, da ste priborili svobodo, sebi in nam; neizmerno pa je bilo tudi naše trpljenje, da smo ohranili — porinjeni najdalje na zapad med Nemce in Italijane — svoj jezik. »Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi!« (Ivan Cankar.) Tisoč in petsto let smo bili ločeni. Vendar nekoliko smo znali za Vas. Vaš kraljevič Marko je živel tudi v naši narodni pesmi ko kralj Marko. — Ko si je zadnji celjski grof Ulrik II. (umrl 1. 1456 v Beogradu), »vojvoda vseh Slovencev«, kakor se je baje nazival, iskal neveste, si je izbral Srbkinjo, Katarino, hčer despota Jurija Bran-kovica. Nad Celjem vidite razvalino slavnega gradu; ondi je nekdaj stolovala, — V 16. veku je Slovenec, luteran Primož Trubar, bivajoč v Urahu na Nemškem, tiskal novoverske knjige tudi za Srbe, v cirilici. Novo življenje se je pričelo v 19. veku. Že Val. Vodnik (u. 1819) je v svoji odi »Ilirija oživljena« zapel, da od Mure doli do Kotora prebiva en narod, ilirski. — Njegov sodobnik, učeni jezikoslovec Jernej Kopitar — ime Vam je znano —, je bil navdušen za srbsko narodno pesem; bil je duševni otec Vašemu velikemu Vuku Štefanoviču Karadžiču in s tem tudi svet oblik: povzročil zdaj 1. 1831, kakor prej stance, sonete in tercine, pa tudi španske asonance, ki niso torej bile nič le slučajnega v Prešernovi umetnosti, ampak neka epizoda, dasi le enoletna, »e i n s t -weilen nur als Ubung und Versuch«, pa vendarle — po zavestnem načelu! Čop je (hote in vede, zakaj!) Prešerna napotil, da se je lotil te oblike — po njegovem prvi med vsemi slovanskimi pesniki; posebej, da dokaže tudi tu posebno moč in sposobnost domačega slovenskega ter s tem sploh slovanskega jezika pred nemškim — za ta svet; in Prešeren je sledil (hote in vede, zakaj!) Čopovi besedi ter nam dal 1. 1831. štiri spesnitve — hote! — v španskih asonancah! (Dalje prihodnjič.) maturantom v dnevih 19.—24. julija 1919. duševni otec novosrbskega pravopisa. Na našem grob-lju v Ljubljani bodete stali pred njegovim grobom. — Lahko rečemo: kar imamo Slovenci velikih mož, pesnikov, piscev, učenjakov, umetnikov, dalekovidnih politikov, vsi so hrepeneli po ujedinjenju Ljubljane z Zagrebom in Beogradom. Čujte — mesto vseh drugih — kako poje naš Fran Levstik (1831 —1887) v pesmi »Umirajoči pevec«: Prorok odgrnene vidim usode : »V Ko s o ve m ravnem je sveti oltar, zidan na grob, kjer za naše narode Miloš daroval krvavi je dar. K nebu visocemu kvišku poganja zemlji iz groba košato drevo, čvrste mladike široko razslanja, krepko dviguje ponosno glavo. Z dreva šumijo pogubni vetrovi, zibljejo zemljo na štiri strani, groma trepečejo skalni gradovi, prah so mejniki, več trinogov ni! Vnel se mogočen je pevec v narodi, gosli obešene z vrbe je vzel; himne prepeva o sveti svobodi, strune vesele je nanje napel.« (Zbrani spisi, I, str. 186.) Kar je Levstik samo prorokoval: da nam s Kosovega polja zasine sveta svoboda, to srečni vnuki doživljamo. Zato je vesela naša himna, vesele so naše strune: veseli prepevamo Lepo našo domovino, Naprej, zastava Slave! in Bože pravde, kateri zadnji je obe uglasbil isti umetnik, bivši kapelnik v Beogradu, Slovenec Davorin Jenko, čigar rojstni kraj bodete videli, vozeč se mimo Kranja. Dobrodošli nam, mili bratje, sinovi junakov s Kosovega ravnega! Tisoč in petsto let smo bili razdru-ženi, a odslej, ako Bog da, — nikdar več! Uredništvo. 161 Študija II. Dr. Avgust Žigon. (Dal>e-) 2. A da so Prešernu pa tudi naslednjega leta 1832 navzlic pripravam za resni stanovski izpit rojili še nadalje, tam v Celovcu, »španski problemi« po mislih, ter da so se mu razvili in zasukali celo v novo smer, priča nam veledragoceno vprašanje Prešernovo v pismu njegovem, ki ga je pisal Čopu dne 7. marca 1832 iz Celovca v Ljubljano': »Schreibe mir welch.es metrurn einer krainischen romantischen Tragedie am meisten conveniren wiirde: ob 4fuBige Trohaeen oder 5 vel 6fiiI3ige Jarnben, und solite man die erste Versgattung reimen, [wenn ja in wei-cher Ordnungjl oder assoniren, oder ungereimt lassen, dann ob die 5 und 6fuf3igen Jarnben zu reimen waren, und ob sie eine fixe Caesur haben mufiten. Lebe wohl und griifie Castellionem.«2 Drobno nam okence — to vprašanje — v življenje Prešernovega duha, v delavnico Prešerna -umetnika! A kakor je drobno, odpira našemu pogledu dalekosežno perspektivo, Vsebina Prešernovega vprašanja — so neki gotovi problemi forme. Dozorela je bila Prešernu tam v njegovi celovški samotnosti neka nova (nam žal povsem neznana) snov, ki jo je nameraval izoblikovati, morda ponekoliko vsled vpliva celovškega gledišča,3 — v obliki tragedije: »Einen Plan zu einer krainischen Tragodie hatte ich fertig. Der Stof wird reich an Handiung und Ver-wicklungen seyn, ohne daB solche durch einen Intri-guanten herbeigefuhrt wiirden, jedoch diirfte er zu wenig tragisch befunden werden, Liebe wird das Haupt-thema seyn, Reminiscenzen an Tragodien, oder auch Erzahlungen werden schwerlich zu finden seyn. So-bald ich mit der Prufung fertig bin, will ich zur Aus-arbeitung schreiten, Lebe wohl und griisse den Bi-bliothekar.«4 Tako — Prešeren Kastelcu, dne 10, III. 1832, tri dni kesneje kakor Čopu, A preden se je lotil svoje za tragedijo, in sicer za romantiško tragedijo izmišljene snovi, ki jej je že izdelal načrt ter jo nameraval izoblikovati v verzih, je prišel p oi e t v svojem pretehta-vanju, kak verz naj si izbere, — k Čopu po umetniški svet! »Welches m e t r u m ?« — je bilo njegovo vprašanje!5 1 Prešeren je oklenjene besede v svojem pismu spet črtal. 2 Po izvirniku Prešernovem v arhivu ljubljanskega muzeja. Kar je tiskano v latinici, je v izvirniku pisano z gotico; poševni tisk pomeni v originalu z latinico pisane besede, (Levčevo objavo prim. v Lj,- Zvonu 1888, str. 572), 3 O svojem obiskovanju celovškega gledišča poroča Prešeren sam Čopu v svojem pismu z dne 13. II, 1832. (Leveč, Lj, Zvon 1888, str. 570/71), 4 Po izvirniku v arhivu ljubljanskega muzeja. (Objava: Fr. Leveč, Lj. Zvon 1888, str. 573.) 5 Zanimivo ter naravnost značilno je, da piše Prešeren Kastelcu le o snovi, a Čopu pa le o umetniškem Prešeren je torej — dozoreli snovi iskal verza. Prevdarjal je, kakor sledi iz njegovega pisma, kateri in kakšen bi jej bil primere n. Nam je ta fakt zelo poučen; črno na belem imamo tu pred sabo enkrat iz lastnih Prešernovih ust zelo važen moment iz umetniške prakse Prešernove! In o verzu, ki si ga je nameraval izbrati, je prevdarjal nadalje do najstrožjih podrobnosti, — kakšne kvalitete neki ima: posebej kakšne in v kateri zaporednosti dotični verz svoje rime, ter li morda kako stalno, zakonito utrjeno cezuro. Nameraval pa je Prešeren v pričujočem slučaju — »romantiško« tragedijo v slovenski besedi. Označil je s tem Čopu — svoj umetniški problem.1 Da je Prešernu tiste dni dozorela, dozdevno nenadoma, tako vfelika snov, — dejanja in zapletljajev bogata (kakor »Rozamunda«), in ljubezen v njej glavni tema (kakor v »Rozamundi«)!---------zdi se mi faktično le organska razrast, le organsko stopnjevanje poslednje večje ustvaritve Prešernove: njegove »Rozamunde«, ki se Prešeren še v Celovcu ni mogel ločiti od nje, ampak jo je še vedno prevdarjal v svojih mislih ter poslal o njej v neposredno poprejšnjem pisanju svojem 20. II, 1832 Čopu še zelo zanimiv, češ da le blago-glasnosti se tičoči popravek, rekši: »Turjaška« bodi, ne — »Radolška« moja prevzetna Rozamunda!2 In kdo ve, ni li bila snov (»fabula«) tudi za »romantiško« tragedijo — iz sorodnega sveta: po znani tendenci romantike — iz domače zgodovine?3 problemu; Kastelcu nič o formi, Čopu nič o snovi, — ampak temu le o vprašanjih oblike! Ali nam ni Prešeren s tem označil oba moža po njunem obzorju ter njuno razmerje do umetnosti? — Zanimivo pa je tudi, da se Prešeren izraža 7, III, 1832 z nemško terminologijo; da so mu namreč verzi kakor Nemcem — »fiiBig«, ko pa Čopu kakor Romanom »svlbig«! Čopu imajo romanski verzi — le zloge, in le germanski — stopice! 1 »R o m a n t i s c h e Trag(o)edie« je zelo važen pri-stavek v Prešernovem pismu, »Krainische Tragodie« — določa le obliko in pa tvarino: kot tvarino nameravane umetnine — slovenski jezik kot obliko njeno — obliko tragedije; »krainische romantische Tragodie« pa označa poleg tvarine (»krainische«) — že neki prav določen tip tiste oblike, ki jej pravimo «tragedija«; notranjo obliko (sestavo) in pa v n a n j o obliko (verz) po načinu, vzorcu, duhu in zistemu, recimo »slogu« (izrecno da) neke gotove in določene literarne struje: tiste dni moderne in veljavne — romantike! 2 Lj, Zvon 1888/571, ter tu sprej opomba 1.) na str. 159. 3 Opozorim naj tu, da ni zamenjavati te nameravane tragedije iz 1, 1832 z nameravano novelo Prešernovo »Menih« iz 1, 1836, ki govori o njej tudi Leveč v »Zvonu« 1,1879, na str. 67: »hotel jo je kerstiti ,Nuna* ali ,Minih'.« Odkod je imel Leveč ta svoj podatek, nam žal ni povedal. Ali morda iz »Novic«? Tam je bil Bleiweis dne 5, junija 1861 (str, 186) natisnil radovedno vprašanje Antona Kosa-Cestnikovega (na koncu njegovega dopisa »Iz Hervaške 16* 231 Vendar ne snov, ampak forma je vsebina vprašanja, ki ga je poslal Prešeren Čopu dne 7. III. 1832 v pismu, ker ni mogel — kakor bi to v Ljubljani! — ž njim osebno do Čopa, mojstra svojega. Bil je poet v zagati tam v Celovcu, da se ni mogel odločiti sam: naj bi li za nameravano »romantiško« umetnino-tragedijo volil — španski narodni verz [»4-fuJ3ige Tro(c)haeen«: j__ yj — ^ — w — vj,j]( — verz bsmerec, ki je bil dotlej (navaja ga v svojem vprašanju Prešeren Čopu na prvem mestu!) izoblikoval v njegovi obliki že štiri romance »po fhpanfki fhegi s' afonanzami«, poslednjo izmed njih svojo »Turjafhko Rosamundo«; ali pa naj bi li izbral germanski verz [»5-fufiige Jamben«: jo — u — v.; — kj — xj —i], — slavni »jambski deseterec« torej, znani verz nemške dramatike, Shakespearjev verz, ki ga Prešeren dotlej še ni uporabil v svoji umetnosti, a tudi kesneje le izjemoma, prvič v 2. gazeli ravno L 1832 po svoji vrnitvi iz Celovca spet v Ljubljano; in slednjič naj li morda uvede v slovensko slovstvo — francoski verz [»vel 6-fiiBige Jamben«: |v/ .— ^ — v, — v/ — ^/ — v^ —|], »jambski dvanajsterec«, t. j- torej prosluli »klasični« francoski »aleksandrinec«, ki se ga je bilo oprijelo nemško slovstvo (celo Goethe) in pa tudi poljska poezija (Mickiewicz), ter ga je bil tudi Prešeren 30. maja. C-v.«) »Naj še dostavim današnjemu dopisu, kar mi je že dolgo na jeziku. V prijatelskem pismu, kterega je pisal ranjki Stanko Vraz iz Gradca 14. februarja 1837 v Podčetrtek gosp. dr. Kočevarju, se nahaja to-le: ,Moj pobratim pevec Prešern Te lepo pozdravlja. On zdaj piše novelo M n i h a.' Ali bi se ne moglo zvedeti, kam je prešla omenjena novela?« In dr. Bleiweisa je ne vem kaj zmotilo, da je dodal pod črto za odgovor: »Ko je naš Prešern v Kranji umeri, je spise njegove spravil tadanji, sedaj že tudi davnej mertvi [f 22. IV. 1850] tehant kranjski, gospod Da-garin. Na prošnjo našo, naj nam izroči zapuščino slavnega pesnika, nam je dal pešico listkov, med kterimi pa ni bilo nič druzega, kar že ni bilo natisnjeno, kakor tisti odlomek »Parizine«, ki smo ga že davnej natisniti dali, in pa po-skušnje prevoda Anastazi Griinove kratke pesmice »Die Venetianer Trias«. Ali je bilo to vse, kar je Prešern zapustil, ne vemo. Dobili saj mi nismo nič druzega. Vred. [ništvo].« Ali te ne spominja to vprašanje Kosovo poročila Ernestine Jelovškove v njenih »Spominih na očeta« (str. 4), češ, rekel da je dr. Prešeren nekoč sam njeni materi, »da namerava spisati roman o dogodkih pri dr. Chrobathu.« Leveč sicer omenja na o. m. nekega vira, češ: »da je Pre-širen pisal daljšo povest, to je znano iz njega pisem do Čelakovskega.« Pisal je Prešeren o tem Čelakovskemu res, toda le v enem samem pismu z dne 22, VIII. 1836, ko mu je pošiljal svoj natisnjeni »Kerft«: »Ich trage mich gegen-wartig mit einer Erzahlung in dem Style der Zerrissenen herum.« (Lj. Zvon 1882/112). Vsled česar ga Čelakovskv še 4 leta kesneje vprašuje v svojem pismu z dne 3. VIII. 1840: »Was macht ferner die angedeutete Erzahlung?« (Letopis Mat. Slov. 1875/162). — Imena povesti torej v teh pismih ni. Leveč je moral imeti poleg teh še neki drugi vir za svoje ime; in označba: »Nuna« a 1 i »Minih« priča, da naj-brže neko ne prav trdno ustno izporočilo, ki mu je došlo bogvedi odkod. Ali je pa tisto Vrazovo pismo drju. Kočevarju z dne 14. II. 1837, ki ga navaja gori v »Novicah« Kos, morda še kje ohranjeno, — da dobimo iž njega vsaj avtentično besedilo Vrazovo! Kdor kaj ve, — ne bodi len ter prispevaj nam tu kaj iz svojega znanja. sam dotlej ravno poprejšnje leto (1831) uporabil z žensko rimo (torej hiperkatalektično, nad številno s 13 zlogi — kakor Mickiewicz v svojih sonetih itd.) — v Zhbelizi III. dvakrat, v dveh svojih »,Serfhenih«: v prvem verzu epigrama »V Ljubljani je dihur« in pa v obeh verzih »Postscriptuma« (»Naj mifli, kogar bi pufhize te sadele . . .). i In če bi volil španski verz, ali naj ga v tragediji rima ali le asonira, ali pa naj ga pusti sploh brez vsakega rimanja, t. j. torej, da tudi brez asonance;2 a če bi vsprejel germanski odnosno francoski jambski verz, naj ga li oblikuje z rimami, ter li s kakšno trdno, t. zv. »stalno« zarezo: z odmorom na gotovem, zakonito določenem mestu verza. Vse to so sami problemi forme; in dozdevno nič druzega ne kot le to. Toda, imel je Prešeren ob teh problemih na tehtnici svojega duha pravzaprav drugo, vse bolj dalekosežno vprašanje: tehtno vprašanje o naši slovenski dramatiki, naj jo li osloni ob jug ali ob sever; naj li vsprejme romanski ali pa germanski princip; naj jej li pot odkaže za Calderonom ali recimo za Ra-cinom, ali pa — kakor so jej Nemci — za Shakespear-jem? Duh naše dramatike, ki nam jo je nameraval tu Prešeren započeti ter ustanoviti, je bil tu na tehtnici Prešernovi! Pa nič čudnega torej, da se je Prešeren zatekel, preden osodo naše dramatike odloči, k mojstru Čopu po kritiko in umetniški svet! Dokaz, kako resno je bilo Prešernu njegovo pesniško in umetniško delo. Bila je torej toi velevažna faza v Prešernovi umetnosti, in s tem hkrati v vsem našem slovstvu, v naši slovstveni zgodovini. Prešeren je pretehtaval in pre-vdarjal tiste dni tam koncem mes. februarja in začetkom m. marca 1. 1832, tam v Celovcu sam zase, daleč od Čopa, tik pred izpiti, velik problem našega domačega slovstva, naše domače kulture. In le žal, da ni Prešeren problema vsaj načel; da bi nam bil dal le rudiment, le sled tragedije, odloičil bi nam bil s tem tudi na tem polju nešteto problemov, ki so nam še dandanes — problemi! Kesneje nam je Levstik ob Jurčičevem »Tugomeru« odločil vprašanje tako, da je šel za Nemci, za Shakespearjem, za — severom! Prešernu pa je zaobrnila njegovo tu nameravano pot v drugo smer najbrže — »Julijina doba«; tista Julijina doba, ki se mu je bila ravno tik pred odhodom njegovim v Celovec pričela, 1. 1831, kakor nam pričata »Dohtar« in pa »Prva ljubezen« v Zhebelizi III.! Zasukala je »Julijina doba« Prešerna spet v subjektivno smer, ki je bil ob »Rozamundi« svoji (in v svojih »Sonetih nesreče«) že povsem na poti v »objektivnost« ter zato na poti preko epske smeri — v dramatiko! Nič manj kot to perspektivo nam torej tja v takratno fazo Prešernovega razvoja in Prešernove umetnosti odpira zgoranje vprašanje Prešernovo! Toda, kaj je Prešernu odgovoril takrat Čop? Žal, odgovora Čopovega — ne poznamo, in ga najbrže (kakor vse kaže) 1 Da bi Prešeren menil s svojo besedo »5 vel 6 fiiBige Jamben« ali prvič ali drugič morda italijanski »endecasil-labo« z 11 zlogi, pač ni mogoče misliti. Tega italijanskega verza Prešeren v svojem zgornjem vprašanju sploh ne vzame v misel. 2 Pripisal je bil tu Prešeren prvotno tudi vprašanje, kako naj bi se vrstile rime, če izbere španski verz z rimami; pa je ta dostavek v pismu spet prečrtal. Zakaj? 232 ne bomo nikoli! Vemo1 le, da je Čop odgovoril Prešernu 13. III. 1832; in pri tem bomo najbrže tudi obstali.1 Toda, slučaj nam je pa med Čopovimi papirji v zapuščini njegovi ohranil neko pisanje, nekak koncept brez podpisa, brez dneva in letnice, a zatrdno da pisanje izpod Čopovega peresa: štiri strani rokopisa, ki je zelo dragocen odlomek iz »učenosti« Čopove, fragment njegove poetike, — tiste poetike, ki je bila šola Prešernova; in ta fragment — kakor da je načrt odgovora prvi točki Peršernovega vprašanja: točki o španskem verzu! Zato naj ga podam tu vsega, kakor leži pred mano, — posebej še, ker nam tu prispeva nekaj Čopovega tudi o d e c i m i. Im spanischen Drama gewohnlich vorkommende Versarten I.) Nationale : — u Redondilla (major) achtsvlbig im Deutschen trochaisch) wird gebraucht: l.s) mit bloBer Assonanz (asnnancia) d. h, so, daB die geraden Verse (2r, 4r, 6l &c) statt des voll-kommcn[en] Reimes nur die V o c a 1 e gleich haben, und zwar bey mannlichen Versen nur die der letzten Sylbe, bey vveiblichen die der zwey letzten Sylben. Die ungeraden Verse (lL., 3r, 5r &c.) reimen aber gar nicht, Uibrigens geht diesel-be Assonanz jmeistens] durch eine ganze, oft auch durch mehrere Scenen fort. So wird die Redondilla besonders zu Erzahlungen im Drama gebraucht, u. heiBt vorzugsweise Romance. 2^f) zu Quartillen (quartillas, qaartetas). d. h,4Verse mit foigender Reimstellung: li) zu Oktaven (Octavas) d. i. 8 Verse [nach] |in| der bekannten Reimstellung: NB ganze Scenen werden in dieser Versart geschrieben — 3?Jlf zu Decimen (Decimas, Espinelas), d. i. 10 Verse mit foigender Reimstellung: NB. geht ebenfalls durch ganze Scenen — 4tens) zu Glossen (Glosas) Die Glosse besteht gew6hn-lich aus einer Quartille, die etwas Sinnrei-ches als Thema enthalt, und 4 Decimen, in welchen dieses Thema paraphrasiert oder erklart wird. Jede Decime aber muB mit einem Verse der vorangestellten Quartille ungezwungen schlieBen. II, Italienische : Der Endecasilabo, aus 11 Sylben bestehend, im Deutschen jambisch u — wird gebraucht 1 Prim.: Carniola, IX., 1918, str. 33. — Poslej je pisal Čop Prešernu v Celovec le še dvakrat: 20./24. III. (ekspe-diral 27. III.), in pa 15. V. 1832, — če mu ni morda poleg tega pisal še vmes kakega pisma iz Dunaja, kjer je bil Čop tisto leto od 18. IV. do 4. V.! NB. Gebraucht vorziiglich bey prachtigen Schilderungen. 2) zu Terzinen (tercetos) d. i. 3 Verse in foigender Reimstellung u, Verkettung NB. Wird besonders in ern-sten, feyerlichen Scenen gebraucht. lte Terz. a b a 2te Terz. b c b 3te Terz. c d c &c. &c. 3tens zu Sonetten. d. i. 14 Verse, jmeistensj so gestellt — NB Besonders gebraucht, um irgend einen groBen od. sinnreichen Gedanken in einem schonen Bilde auszusprechen. -— > oder sonst beliebig gemischt. d e > 4.) zu Sylven (Silvas.) DieB ist eine beliebige Mischung eilf- u. siebensylbiger (im Deutschen jambischer) Verse. Auch die Reimstellung ist beliebig. -j- 5) zu Lyren (Liras). Sie bestehen aus 5 Versen foigender Massen gestellt u. gereimt: lr 7sylbig a 2r llsylb. b 3r 7sylb. a 4r 7sylb. b 5r llsylb. b AuBer diesen Versarten findet man in span. Dramen manchmahl kiirzere Verse u. nationelle Liedchenformen.|j> Uiber die Assonanz spricht Bourgoing in seinem Tableau de VEsoagne moderne: Un etranger pourroit assister pendant dix ans au spectacle espagnol sans se douter de l'existence de ces assonantes et de 1'asservissement qui en resulte. Et apres avoir ete mis sur la voie de les reconnoitre, il a encore beaucoup de peine a en rehouver la trace, lorsqu'il les entend debiter sur la scene; mais ce qui lui est si difficile de saisir n'echappe pas un instant a un espagnol, quelque illettre qu'il soit, Des le second vers d'une longue tirade d'assonantes, celui-ci a decouvert qu'elle est la suite de voyelles finales dont le regne commence, il attend aux endroits marques leur retour periodique, et un acteur ne tromperait pas impunement son attente; rare facilite, qui tient a 1'organisation delicate des peuples du midi &c.2 1 Tu konča tretja stran rokopisa. Očitno da nekoliko kesnejši pripis Čopov pa je francoski citat, ki še sledi na zadnji (četrti) strani pole: citat iz knjige, ki je v sodnjijskem zapisniku Čopove biblioteke z dne 19. VIII. 1835 — ni. Imeti je moral Čop torej to delo izposojeno najbrže iz kake knjižnice, in sicer najbrže iz lvovske vseučiliške. 2 Do konca odstavka slove ta citat, ki ga je meni mogoče navesti le po 3, izdaji (Tableau de 1'Espagne moderne, Par J. F. Bourgoing. A Pariš 1803) iz vseučiliške knjižnice dunajske [I 226074, v treh zvezkih]; Čopov citat imamo tu 233 In deutschen Versen ist die Assonanz wegen der dump-fen Vocale, besonders wegen des bestandigen, unangeneh-men e freylich nicht leicht bemerkbar, bis man auf sie auf-merksam gemacht wird. Im Polnischen aber miiBte sie sich viel besser ausnehmen. Odlomek le, kakor še toliko Čopovega; žal pa, da jih ni še dosti enakih! Za podstavo je svoji razdelitvi vzel Čop v tem odlomku — verz, odnosno dva verza: nacionalni španski verz »t r o h e j s k i osmerec«, in pa tuji italijanski verz »j a m b s k i enajsterec« (endeca-sillabo). Ali ne loči ravno tako tudi Prešeren v zgornjem svojem vprašanju verza po trohejskem in pa poi jambskem ritmu? Trohejski osmerec da uporablja španska poezija — z asonanco v romancah, ter — z r i m o v kvar-tiljah, decimah in glosah. Jambski enajsterec pa rabi — v (italijanskih) oktavah, tercinah, sonetih in (pomešanega z jambskim sedmercem) v »lirah«. S tem Čopov odlomek konča. Le še prehod v drugi del imamo tam prav na koncu: omenjajoč krajše verze in pa nacionalne, pristno domače forme španske, ki nastopajo v »pesmicah«. Zdi se, da je nameraval Čop tu našteti tudi še te, a prenehal sredi namere- Le na zadnji četrti strani, ki mu je ostala še vsa prazna, je dodal — (najbrže nekoliko kesneje) — ki. poglavju svojega koncepta, in sicer k točki 1., citat o španski asonanci iz XIII. poglavja Bourgoingove knjige, ki pa ni v njej nobenega govorjenja o drugih španskih pesniških oblikah, ampak le a tej sami kot neki izredni posebnosti španske literature. Poglavje XIII, navedene knjige opisuje špansko gledišče, razpravlja o španski drami in komediji, ter preide ob teh tako-le k španski asonanci: »Pesniške oblike so pri Španijolcih posebno raznolike. Njihov jezik, zelo gibek za inverzije (premembe besednega reda), zmore vse vrste verzov, ki so lastni modernim jezikom; enega pa imajo, ki mislim da je le njihova svojina. Njihove res rimane verze je izlahka razločiti z očesom in z ušesom, in ti se imenujejo sozvočni (konsonantni). Tist pa, ki jim pravijo asonantni (pr/zvočni), bi mu bili težko da ne nezaznatni, kogar ne bi z besedo opozorili nanje; in v teh verzih so pisani njihovi stari in moderni proizvodi za gledišče skorajda od konca do kraja. Pričenjajo se [ti proizvodi za glediško uprizarjanje] po navadi s kolono (z redjo) resničnih verzov [konsonantnih = sozvočnikov), bodisi z zaporednimi rimami in z enakim številom stopic, bodisi s križema prepletenimi rimami ter z neenako mero. Po enem, po dveh prizorih, včasih že po par v II. zvezku, na str. 372/73: » ... des peuples midi, et a la grande habitude qu'acquierent de la declamation, les hom-mes les plus obscurs et les plus grossiers? Car ils jouent en Espagne un role principal au theatre, Leur membre et leur assiduite sont meme une des circonstances qui redent sa reforme difficile, kratkih govorih pride vista asonantnih, ki slede precej nasploh do konca, kvečjemu da se na nekaterih mestih zopet prikažejo konsonantni za prav malo časa. Ti asonantni [verzi] pa so včasih prav dolga red (veriga) ritmiranih stavkov, podvrženih določeni razsežnosti. Njih vsakteri je en sam verz zase; toda asonantni verz (prizvočnik) se povrača samo v vsakem drugem in zanj ni treba prave rime. Zadošča že, da sta po zadnja dva vokala v njih vsakterem ista. Vzgled bo to razlago pojasnil bolj umljivo, Vzamem poljubnih deset verzov iz nekega španskega proizvoda. Ya, Leonor estamos solas, Salgan por la boca afuera Tantos cuidados del alma Como me afligen v cercan; Y antes que de mis pesares Intente, amiga, dar cuenta, Es bien que pondere aora Con admiracion discreta Que siendo las dos amigas Tanto, que cnlaza v estrecha, etc. Na prvi pogled kakor da v tej desetorici verzov ni rim. In res jih ni v prvem, tretjem, petem, sedmem in devetem, in jih tudi ne sme biti. Toda drugi, četrti, šesti, osmi in deseti so asonantni (prizvočni), ker ima vsak kot zadnja dva vokala e in a. Tujec1 bi lahko zahajal deset let v špansko gledišče, ne da bi se zavedel eksistence teh asonantnih [verzov] in oblasti (sile), ki izhaja (poteka, izvira) iž njih. In ko ga je kdo na to napotil, da jih spozna, mu je še zelo težavno slediti jim, kadar jih sliši predavati na odru; a kar je njemu težava ujeti, ne uide ni za trenotek Špancu, če je še tako nepismen. Že pri drugem verzu kakega dolgega govora v asonantnih [verzih] si je razbral, kakšna je vsa red končnih vokalov, ki se zdaj prične njih vladarstvo; na prav določenem mestu pričakuje njih periodičnega povratka; in igralec mu ne bi (meni nič tebi nič) brez kazni ukanil tega njegovega pričakovanja; redka gibkost (dovzetnost), ki izvira iz tenkočutne kakovosti južnih narodov [in pa iz velike privajenosti, ki jo pridobe iz deklamacije najbolj preprosti in najbolj neizobraženi ljudje. Zakaj t i igrajo v Španiji poglavitno vlogo v gledišču. Njih številnost in stalnost je celo ena izmed okornosti, ki otežujejo njega preustroj.« Ta odstavek je torej bil Čopu na misli ob tistem francoskem dostavku na kotacu gorenjega fragmenta njegovega. Nov prispevek nam je ta francoski vir o Čopovi poučenosti v tem vprašanju, in nova priča, kako je Čop, velik poznavalec in čestilec C a I d e -r o n a , visoko cenil in proučeval blagoglasno špansko formo — že tu: že — v svoji lvovski dobi, (Dalje prihodnjič.) 1 Od te besede naprej prične gorenji Čopov citat — ter gre do besede »južnih narodov«. Tu pa speljem besedilo še dalje prav do konca dotičnega stavka, da presadim s tem celo poglavje v našo poetiko. 234